Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SEOVENEC
Telefoni uredništva ln oprave s 40-01, 40-02, 404)8, 4004, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Cele. račun: Ljub* Ijana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo 4tv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prafta-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica števA
v
Španska uganka
V	ospredju mednarodnega položaja je danes Španija. Od razgovorov, ki jih imata te dni zmagoslavni general Franco in francoski odposlanec, senator Berard, v Burgosu, je v veliki meri odvisno, kakšna bo bodočnost mednarodne politike v Evropi. Borba, ki so jo bojevale med seboj velesile obeh svetovnih blokov na španskih tleh s pomočjo španske krvi, se sedaj nadaljuje s še večjo silo na diplomatskem področju.
Kakšen bo izid pogajanj med nacionalno Španijo in Francijo, ki zastopa v Burgosu več ali manj tudi stališče Anglije? Težko je prorokovati, na katero stran ee bo nagnila tehtnica, ker je izid odvisen od tega, kako general Franco, ki ni samo dober vojskovodja, ampak tudi dober diplomat, ocenjuje sedanji moment v odnošajih velesil, ki ee med 6eboj borijo za prvenstvo v Evropi. In kdo naj že danes ve, kdo bo v tej tekmi končno zmagal — ali velesile demokratičnega bloka ali velesile osi Rim—Berlin—Tokio? Vendar lahko predpostavljamo, da so možu, ki tako zelo stoji v ospredju mednarodnega političnega dogajanja, kakor je Franco, činitelji, ki vplivajo na razvoj mednarodnih odnošajev, gotovo bolj znani nego kateremukoli drugemu. Tudi je generalu Francu, naj ima te ali one napake, predvsem pri srcu blagor in bodočnost Španije, kar je dokazal že pred leti, ko je svojo domovino rešil popolnega poraza v Maroku in si je že takrat postavil za nalogo, da vpostavi močno nacionalno Španijo, ki naj bi bila popolnoma neodvisna od \6ake tuje nadmoči.
Kakor posnemamo iz »Tempsa«, ki podaja mišljenje zunanjega ministra Bonneta, so v Franciji prepričani, da bo Franco usmeril bodočo zunanjo poldlilio Španije tako, da ne bo križala interesov Francije in Anglije.. Četudi nihče od Franca ne more zahtevati, da bi prelomil z Italijo, ki mu je nudila v državljanski vojni dragoceno pomoč v orožju in ga je po srečni kombinaciji dogodkov mogla krepko podpreti tudi na diplomatskem torišču, pa v Parizu z gotovostjo računajo na to, da ima Franco namen voditi neodvisno zunanjo politiko, v kateri ne bo imel od nikogar vezanih rok, da Španiji pribori v mednarodni politiki tisto mesto, ki ji gre. In če to hoče, potem je popolnoma evidentno, da mora upoštevati predvsem velike interese in pozicijo Francije ter Anglije v zapadnem Sredozemskem morju, ki na eni 6trani veže Francijo z njenimi severnoafriškimi kolonijami, na drugi pa pomeni vrata Anglije v njen indijski imperij.
Taka odločitev bo generalu Francu — piše »Tempet — tem lažja, ker je mogočno oboroževanje francoske, angleške in ameriške velesile že pokazalo svoj učinek na mednarodni položaj. Francija in Anglija moreta danes razpravljati z avtoritarnimi velesilami kot velesili, ki se zavedata svoje moči, tako da jima ni treba odnehati^ v zadevah, ki jih smatrata kot življenjsko važne zaee. V Parizu in Londonu tudi mislijo, da imajo za seboj močni moralni faktor, ki je v tem, da se je zaradi tega po vsem svetu utrdilo zaupanje v mir, ki je bil v nevarnosti dotlej, dokler je ena stranka bila slaba in ni zadosti verjela vase. Zato je moment za pogajanja z generalom Francom, ki je zmagal baš v trenutku, ko se velike demokracije zavedajo svoje sile in svojega vpo-6tavljenega prestiža, zelo ugoden, in so upi, da bodo pogajanja s španskim vodjem privedla do dobrega rezultata, kolikor toliko utemeljeni. Tako gledajo to zadevo v Parizu.
Tega mnenja so tudi francoski desničarji, ki so bili te dni odposlali v Španijo več poslancev, da se na kraju samem prepričajo o položaju. Ti poslanci so zdaj poročali o grozovitostih španskega republikanskega režima, ki mu odvzema vsako pravico, da bi katoliška in narodna Francija z njim še kaj simpatizirala. Ugotovili so tudi, da je bil katoliški kult pod Negrinom prepovedan. Pokolji svečenikov, so povedali, niso bili nobena bajka. Franciji torej ne bi bilo težko preusmeriti se v smislu politike španskega nacionalizma, čeprav, kakor so povedali desničarski poslanci, Španci kažejo očiten namen, da bi se tudi francoskega vpliva na španske zadeve radikalno iznebili.
V	Rimu pa so slej po krej prepričani, da se Franco ne bo udal »prepozno dospelim snubačemc, in da so notranje vezi med španskim in italijanskim nacionalizmom tako močne, da jih ne bo mogla pretrgati nobena machivellistična politika. Nam pa ne ostane ničesar, kakor da počakamo, kdo bo imel prav. Edino prava in pametna politika balkanskih držav je, da so močne, tako da bodo lahko vodile neodvisno politiko v 6vojo korist in v korist splošnega miru.
„Dr. Anton Korošec edini program Slovenije
u
Ljubljana, 20. svečana.
Nocoj je Ljubljana na mestnem magistratu počastila voditelja slovenskega naroda dr. Korošca.
Mestni svetniki so se že dolgo pred 7. začeli zbirati v slavnostno okrašeni dvorani in jo napolnili do zadnjega sedeža. Prazni so ostali le sedeži gg. dr. Bohinca, Likarja in Kralja. Po vseh stenah so se vili debeli venci iz svežega bršljana, okrašeni s trakovi, ospredje pa je krasila krasna velika preproga, ki jo je mesto dalo napraviti za 20 letnico Jugoslavije in je izdelana v lepih narodnih motivih z grbom Ljubljane v sredi. Načrte za preprogo je napravil g. arh. Kobe, ki je vodil tudi okrasitev dvorane. Tako je po vsej dvorani vladalo slavnostno ozračje, ki se je čim dalje bolj stopnjevalo v prijetno napetost, kakor vlada ob pričakovanju slovesnih trenutkov. Tudi galerija je bila vsa polna. Na galeriji smo ined drugimi uglednim meščani opazili gospe dr. Natlačenovo, dr. Majce-novo, dr. Logarjeva kot predsednico Kršč. ženskega društva, dr. Hubadovo, dr. Sušnikovo, dr. Rem-čevo, dalje več soprog načelnikov posameznih oddelkov kr. banske uprave, ugledne obrtnike in več meščanov, ki so prišli k tej izredno slavnosti seji mestnega sveta.
Dr. Korošec prihaja
Ko je vzklikanje množice na trgu napovedovalo, da dr. Korošec prihaja, je tudi v dvorani vse vzvalovalo. Gg. mestni svetniki so zasedli svoje prostore in vse je z nepritajeno radostjo pričako-
Ljubljana je s prisrčno slovesnostjo dr. Korošcu izročila diplomo častnega meščanstva in častno darilo
Diploma in častno darilo
valo ljubega gosta. Ko je dr. Korošec stopil v poslopje magistrata, ga je najprej pozdravila gospa dr. Adlešičeva, ki ga je v veži pričakovala z večjo družbo zastopnic ljubljanskega ženstva v narodnih nošah. Po pozdravnih besedah mu je izročila lep šopek, povezan s trakom v barvah ljubljanskega mesta. S šopkom so je dr. Korošec napotil s svojim spremstvom po pregrnjenih stopnicah v dvorano. Ko je stopil v dvorano, je iz vseh grl zaoril en sam pozdrav, ki se je polegel šele potem, ko je dr. Korošec že zasedel svoje mesto na 6edežu v ospredju in je dr. Adlešič dal znamenje, da se seja prične.
Seja mestnega sveta z edino tolho dnevnega reda:
Izročitep diplome častnega ljubljanskega meščanstva dr. Antonu Korošcu
Župan dr. Adlešič je zavzel svoje mesto, na njegovi levici je bil dr. Natlačen, zraven njega ravnatelj magistralnih uradov dr. Jančigaj; na njegovi levici podžupan dr. Ravnihar, poleg njega pa magistratni tajnik g. Vider.
G. župan je v uvodnih besedah ugotovil, da je seja sklepčna in sporočil, da je mestni svetnik dr. Štele, ki je zadržan na službenem potovanju, opravičil svojo odsotnost in pismeno izraža čestitke slavnostnemu gostu. Nato je imel naslednji nagovor
Župan dr. Adlešič govori častnemu meščanu dr. Antonu Korošcu
Gospod predsednik senata! Danes prihajate po skoraj 21 letih drugič v mestno hišo glavnega mesta Slovencev. Prisrčno Vas pozdravljam v imenu mestnega sveta in vsega prebivalstva bele Ljubljane, ki smatra današnji dan za izredno vesel in svečan, kakor ima še vedno v najlepših spominih Vaš zgodovinski obisk Ljubljane in mestne hiše cvetne dni pred 21 leti.
Čudovito lepa je bila cvetna sobota 23. marca 1918., ko Vam je složna Ljubljana izpregla konje in Vas je sama pripeljala pred mestno hišo kot triumfatorja.
V slovenskih srcih je zmagala ideja majske deklaracije, toda to misel našega osvobojenja je bilo treba šele uresničiti, Vsa Ljubljana z vsem narodom Vam je složno prisegla zvestobo in za Vami je ves slo,venski narod složno korakal, da izvojuje svobodo.
Čudovito lepa Je bila tista zgodovinska cvetna nedelja 1918, ko Vam je složno slovensko ženstvo izročilo nad 200.000 podpisov za majsko deklaracijo — ko se je sleherni Slovenec okrasil k bršljanom — znamenjem majske deklaracije. Z bršljanom, kakor so se pred dobrimi 400 leti prej člani stare Slovenske zveze po njem poznali za člane slovenskega kmečekga »punta« in z bršljanom na kučmah in klobukih šli v boj za enakopravnost slovenskega naroda, za našo staro pravdo. Nebo nad Ljubljano in Slovenijo se je na cvetno nedelja 1918 razcvetelo v rožah Vidovih zarij, ki so obsijale in grele kali bršljana majske deklaracije, da 60 njega mladike bujno rasle in se naglo ovile prastarega mogočnega hrasta in ga zadušile.
Še v senci mogočnega usihajočega hrasta ste Slovence zedinili s hrvatskimi in srbskimi brati v Narodnem veču, ki je pod Vašim predsedstvom proglasilo samostonjo Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Postali ste šef eksekutive nove države in tako prvi poglavar svobodne, neodvisne in samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je 1. decembra 1918 zedinila s kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev — v današnjo kraljevino Jugoslavijo,
Že v prvi jugoslovanski vladi ste bili podpredsednik ministrskega sveta; ustavotvorni skupščini je bil predložen tudi Vaš avtonomi-stični načrt ustavej naš narod Vam je pa dolžan zahvalo, da je slovenščina državni jezik. Dne 8. februarja 1925 Vas je tudi Ljubljana izvolila za svojega poslanca, kot voditelj vsega na-
Anglija želi z Nemčijo
Condon, 20. febr. A A. Današnji tisk pozdravlja potovanje ministrov Stanleya in Hadsona v Berlin. »Dai'ly Telegraph< naglaša, da Anglija ne more zapustiti svojih dosedanjih tržišč, toda isto-tako je jasno, da se ona želi sporazumeti s konkurenco. »Times« naglaša, da potovanje omenjenih ministrov v Berlin ni uradno, vendar pa je jasno, da se bosta ob tej priliki razgovarjala z nemškimi merodajniini krogi o pospeševanju zunanje trgovine med obema državama.
V ponedeljek je govoril trgovinski minister Oliver Stanley pred svojim odhodom v Nemčijo po londonskem radiu. Govoril je v nemškem jeziku
prijateljstva
o potrebi boljših trgovinskih odnošajev med Nemčijo in Anglijo. Prav tako kakor želimo — je dejal - da prodamo Nemčiji čim več naših proizvodov, je tudi naša želja, da se naš uvoz iz Nemčije poveča. Ta želja se lahko izpolni potom industrij obeh držav, ki bosta prijateljsko sodelovali in proučili načrt za razvoj boljših gospodarskih odnošajev. Takšno delovanje ho dovedlo do intimnejšega sodelovanja med obema državama. V svojem govoru je g. Stanley povedal, da bo s svojim pomočnikom Hadsonom prihodnji mcscc odpotoval v Nemčijo, kjer bo pričel pogajanja za zboljšanje trgovinskih odnosov med Veliko Britanijo in Nemčijo.
roda pa ste tudi drugače vedno izkazovali največjo skrb za blaginjo našega mesta kot glavnega mesta Slovenije. Vaša naklonjenost je ljubljanskemu mestu pridobila to,liko koristnega, da Vam bo bela Ljubljana vedno hvaležna. Z Vašo pomočjo je slovenski narod dobil vseučilišče v Ljubljani ter druge kulturne zavode in ustanove, naposled pa tudi slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, da ima Ljubljana danes z Vašim prizadevanjem in po Vaši zaslugi V6a obeležja resničnega središča visoko kulturnega naroda. Vsestranska prizadevnost našega mesta je v Va6 imela najvplivnejšega in najmočnejšega zagovornika in podpornika.
Prišli pa so časi težkih preizkušenj za Vn« in zatcu tudi časi najhujšega trpljenja vsega sloven skega naroda, ko je bilo prepovedano celo njegovo ime. Pa ni šlo naprej brez Vaše državniške modrosti ter izkušenosti in zato ste bili spet poklicani, da ozdravite bolne razmere, da umirite državo in jo usposobite za zdrav napredek. Tudi nas ste poklicali in nam izročili oskrbništvo mestne občine ljubljanske. Pred kratkim smo predložili občanom in vsej javnosti obračun svojega triletnega dela za Ljubljano. Navzlic še tako veliki naše požrtvovalno,sti bi pa nikakor ne mogli pokazati uspehov brez Vaše velike naklonjenosti in brez Vaše resnične ljubezni do naše Ljubljane.
Zato smo pa najlepše pričeli praznovanje jubilejnega leta s počastitvijo voditelja slovenskega naroda v bojih za majsko deklaracijo, s počastitvijo vodnika slovenskega naroda k zmagi in svobodi v neodvisni, samostojni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, — s počastitvijo Vas, vodje slovenskega naroda pri ustanovitvi kraljevine Jugoslavije.
Glavno mesto Slovenije in tretja prestolnica kralievine Jugoslavije, naša bela Ljubljana, ki ste jo Vi napravili za Veliko Ljubljano, je storila samo svojo dolžnost, ko je mestni svet ljubljanski lani 3. maja soglasno sprejel moj predlog in je
»V zahvalo za zmagovito vodstvo slovenskega naroda v boju za svobodo in za uspešno sodelovanje pri ustanovitvi in ureditvi kraljevine Jugoslavije tor iz hvaležnosti za velike zasluge za naše vseučilišče in za Akademij« znanosti in umetnosti ter za slovensko prosveto sploh, prav tako pa tudi za zasluge na gospodarskem polju, predvsem pa za mnogotere posebne zasluge za Ljubljano, imenoval Vas, gospod predsednik senata, za častnega f ln n a mestne občine ljubljanske.«
Gospod predsednik senatal Sprejmite listino častnega meščanstva mestne občine ljubljanske, listino najvišjega odlikovanja, ki ga zamore naše mesto dati, listino s pečatom ljubljanske občine lz tistih časov, ko je ozelenel bršljan, ki je v njegovem znamenju slovenski narod prvič šel v boj za staro pravdo!
(Župan izroči diplomo.)
Ta nad 400 let strajajoči boj slovenskega naroda ste doboievali Vi, gospod častni član mesta Ljubljane, da danes kot uresničevalec idej majske deklaracije in kot zmagovalec prihajate v glavno mesto svojega naroda!
Gospod častni meščan! Ljubljanski patron, ki stoluje gori na gradu, in varuh ter zaščitnik Ljubljane je sv. Jurij, pomladni oznanjevalec zmage sonca nad temo, simbol zmage svobode nad suženjstvom. Vam, vodji v hoiti za slarn pravdo. Vam, zmagovitemu vodniku v boju Vidovih zarij nad temo suženjstva: Vam izročam znamenje mestnega zaščitnika «v. Jurija-zmaja, ki stoletja v grbu
Pergamentno diplomo častnega članstva mestne občine ljubljanske je pod nadzorstvom univ. prol. Jožeta Plečnika v treh barvah natisnila Univerzitetna tiskarna Blasnikovih naslednkiov. Na vrvici belozelene barve je k listini pritrjen v pali-sandrovi kapsuli v rdeč vosek odtisnjen pečat mestne občine ljubljanske, ki sc ga je Ljubljana posluževala že leta 1500. Na sredi tega nad 400 let starega, umetno rezanega mestnega pečata je grb mesta Ljubljane, okrog njega pa po tedanji navadi latinski napis: SIGILLUM CIV1TATIS LA-BACENSIS.
Po osnutku univ. prof. Jožeta Plečnika je izdelano tudi častno darilo, ki predoča bronastega zmaja iz mestnega grba na podstavku iz podpeške-ga mramorja v obliki stolpiča. Na podstavku, je tudi besedilo in ime častnega meščana dr. Antona Korošca ter datum imenovanja. Zmaj je odlično delo akad. kiparja Božidarja Pengova, v bron je pa zmaja vlila pasarska tvrdka bratov Zmuc na Tyrševi cesti, a kamnitni podstavek je precizno izdelala kamnoseška tvrdka Feliksa Tomana na Resljevi cesti.
Ljubljane priča, da ljubljansko meščanstvo kakor zmaj brani pravice Ljubljane in se bori za pravice vsega slovenskega naroda — tako nekdaj in vselej kakor današnji dan!
(Zupan izroči častno daTilo.) Gospod častni meščan! V tem slovesnem trenutku, ko ste sprejeli potrdilo in znamenje najvišjega odlikovanja, ki ga Ljubljana more dati, Vam z radostjo zagotavljam, da je Vaše »oglasno imenovanje za častnega člana mestne občine ljubljanske sprejelo prebivalstvo našega mesta z odkritosrčnim odobravanjem kot že dolgo pričakovano izpolnitev svoje res srčne želje ter Vas je 11. decembra izvolilo za svojega poslanca s tako večino, da takega zaupanja v Ljubljani pred Vami še ni dosegel noben poslanec.
In lako se z Vami ponavlja zgodovina izpred 21 let!
Kakor ste na cvetno soboto leta 1918 kot triumfator prvič prestopili ta prag, spremljan z zaupanjem vsega slovenskega naroda, tako Vas tudi danes, ko ste drugič gost tega častitljivega doma predstavništva mesta Ljubljane, spremljajo zaupanje, hvaležnost in ljubezen v.seh pravih Slovencev, zato naj bo pa tudi današnji Vaš obisk tako blagoslovljen in pomenljiv, kakor je bil prvi Vaš korak čez ta prag.
Zakaj, kakor ste bili pomladi 1918 triumfator svojih idej, ste danes triumfator svojih dejanj!
Tedaj je hil naš program: majska deklaracija, danes je pa edini program Slovenijo — dr. Anton Korošec!
In kakor so Vam tedaj složno prisegale zvestobo vse stranke ter je vsa Ljubljana klicala »Živel voditelji«, tako Vam danes Ljubljana, povezana in edina s slovenskim narodom v nerazdeljivo enoto, želi srečo in še nadaljnjih uspehov za Slovenijo in Jugoslavijo z vzklikom iz vsega prepričanja in vere v Vas:
Naj živi naš častni meščan dr. Anton Korogecl Živel noš vodja dr. Anton Korošecl Njegov govor je bil večkrat prekinjen z izrazi burnega odobravanja, ki je ob posameznih njegovih mislih valovilo po dvorani. Z galerije se je na dr. Korošca vsipalo cvetje in vse navdušenje je priljubljenega voditelja večkrat dvignilo s sedeža, da se je zahvalil za izraze spoštovanja in zaupanja. Ko se je po končanem županovem govoru navdušenje poleglo, jc stopil dr. Korošec pred mestni svet in spregovoril;
Balkanska zveza se bo še bolj utrdila
Njene smernice: Čim večja vzajemnost balkanskih držav Prijateljstvo z vsemi mejaši — Nedotakljivost meja Neodvisna politika v cilju splošnega mira
Bukarešta, 10. febr. Pred sestankom sveta Balkanskega sporazuma posveča romunski tisk številne stolpce komentarjem in vestem o sestanku ter soglasno poudarja značaj razgovorov, ki jih bodo imeli predstavniki štirih prijateljskih Iržav. Tisk k.raža mnenje, da bodo bolj kot kdaj-ioli poprej ostali pri sedanjem paktu. Listi izrekajo priznanje predsedniku Metaxasu in niinistro-na Cincar-Markoviču tor Sarald-Zoglu.
»Timpul« piše: Moč Balkanskega sporazuma nočiva na razumevanju skupnih političnih interesov, ki so preko diplomatskega prepričanja pro-irli v narodno zavest, ki je povezana s skupnimi deali. Sporazum, ki jo bil podpisan preteklo leto v Solunu, je pokazal prijateljske namere, ki jih ma Balkanski sporazum do Bolgarije. Ta spora-4um, ki ni naperjen proti drugim, ima namen, da vse balkanske države pritegne k medsebojnemu sodelovanju in da se dosežo stabilnost medseboj-lih odnošajev in mednarodnega reda. »Romania« poudarja, da bo sestanek in odločitve, ki jih bodo -prejeli v Bukarešti štiri predstavniki balkanske zveze, omogočilo ne le poglobitev našega sodelo-
vanja, temveč tudi razfiščcnje ozračja, ki je tako potrebno za odnose dobrega sosedstva med narodi južnovzhodno iu srednje Evrope. »Universul« spominja na dejstvo, da jo solunski sporazum obeležil prvi korak, da stopi Bolgarija iz osamljenosti in da se zbliža s sosednjimi državami. Prav tako spominja tudi na dejstvo., da so politika Bal-skega sporazuma tudi nadalje snuje na nedotakljivosti sedanjih meja iu na spoštovanju varnosti njegovih članov, na njih solidarnosti v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ohranitev miru in razvoj njihovih gospodarskih in kulturnih odnosov.
Sofija, 19. febr. AA. Bolgarska agencija poroča: Turški predstavnik Sarad-Zoglu je na potu v Bukarešto prispel v Plovdiv ob 10. Po prihodu vlaka je Sard-Zogla pozdravil predsednik bolgarskega ministrskega sveta Kjoseivanov. Oba državnika sla so razgovarjala pol ure. Ob 10.30 sta državnika stopila v vlak in dr. Kjoseivanov bo spremljal Sarad-Zogla na delu njegovega potovanja skozi Bolgarijo.
Bukarešta, 20. febr. Turški minister za zunanje zadevo Sarad-Zoglu je prispel včeraj ob 21.45
s posebnim vlakom v Bukarešto. Ob 22.18 je s posebnim vlakom prispel predsednik grške vlade Metaxas. Na postaji so ga sprejeli in pozdravili podpredsednik vlade Calinescu, zunanji minister Gafencu ter osebje grškega poslaništva. Z istim vlakom je prispel jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič s spremstvom, ki so ga sprejeli in pozdravili minister za zunanje zadeve Gafencu, jugoslovanski veleposlanik Dučič in uradništvo veleposlaništva. Jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič je ob svojem prihodu v Bukarešto izjavil predstavnikom romunskega tiska, da čuti veliko veselje, ker je prišel v Romunijo, državo, ki je toliko napredovala za vladanja kralja Ka-rola II. Zdaj se bo prvič sestal s člani romunske vlade. Ta sestanek bo nov člen v dolgi verigi iskrenega in prisrčnega prijateljstva, ki vežo Romunijo in Jugoslavijo.
Bukarešta, 20. febr. Člani stalnega sveta Balkanske zveze so se snoči vsi pripeljali v Bukarešto, tako da se konferenca otvori lahko takoj.
Film duhovitega humorja, film veselja, zabave, komedija, ki vas bo izzvala v prave orgije smeha!
Prebrisane ženske
Predstave ob 16., 19 in 21. uri. - KINO UNION - Tel. 22-21
Premiera. — V analih francoske kinematografije je ta film dobil največjo nagrado, ki je bila kdaj podeljena kakemu filmskemu delu, in to je: Le grand prix du cinema fraucois. - Danes in te dni se bo smejala vsa Ljubljana.
Danes premieral
Dr. Korošec govori:
..Ljubim Ljubljano in jo bom ljubil do Sonca življenja!"
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Gospod ban, člani mestnega sveta!
Ne morem najti primernih besed, da bi sc vam zahvalil za vso pozornost, ki mi jo izkazuje Ljubljana. Imenovali ste me za častnega člana in U. decembra prejšnjega leta je vsa Ljubljana že to izvolitev s ple-biscitarno večino odobrila.
Mene na Ljubljano vežejo marsikatere vezi. 2e 20 let živim v njenem obzidju in delim zlo in vse dobro s slovenskim narodom v Ljubljani.
Danes se v visoki politiki mnogo govori o priznanju »de iue in de facto«. Čeravno ie moj domicil v lepem obmejnem Mariboru, vendar moram s ponosom in zadovoljstvom priznati, da so razmere tako nanesle, da že 20 let živini v Ljubljani in sem de facto Ljubljančan. Z vašo blago naklonit-vijo ste mi podelili naslov častnega meščana in mi dovolili, da sc smem odslej dalje tudi de iure smatrati in izjavljati: »Civis Labacensis sum« — občan ljnbljanski sem.
Da se smcin od sedaj tako imenovati, to jc zame velik ponos.
To jc v zadevi častnega meščanstva moja osebna nota, ki ste ji Vi, gospod župan in gg. svetniki 7. vnšo dobroto dali tudi zakonito podlago. Živim pa v prepričanju, da je dolžnost vsakega slovenskega javnega delavca delati za belo Ljubljano. Ljubljana je naše kulturno in gospodarsko središče in dolžnosl nas vseh je, da imamo to dejstvo neprestano prod očmi. Ne bo preskromno, če rečem, da sem doslej vse storil za Ljubljano, kar je bilo v moji moči. Tudi v bodoče hočem vse storiti, da zgradimo lo naše kulturno in gospodarsko središče. Kakor doslej tc dolžnosti nisem zanemaril, sc bom tudi odslej trudil, dn sc tudi v bodoče to ne ho zgodilo, posebno, ako se ho nnša notranja politika srečno razvijala v zapo-četem pravcu.
Posebno sem pa ponosen na častno meščanstvo bele Ljubljane zaradi tega, ker
Ljubljana vedno visoko nosi zastavo ljubezni do dinastije in države, ker je Ljubljana iskreno in resnično in vsestransko nacionalna. Kakor je Ljubljana bila, kakor je, tuka ho Ljubljana tudi ostala.
Kadar človek doživi kako večje doživetje, kakor jaz ob tej priliki, mu domišljija sega zn izrazi, da bi mogel primerno obseči in izraziti svoje sočutje. Tudi jaz iščem primernih izrazov, pa moram priznati, da me jc domišljija pustila na cedilu. Vi veste, da spadam med bolj hladne in realne politike, zato mi ne zamerite, če svoje razpoloženje zajnmcm v preproste, pa globoko občutene besede: »Ljubim Ljubljano in jo bom ljubil do konca življenja.«
Pozivam vas, da vzkliknete z menoj: »Živci naš kralj Nj. Vel. Peter II., živela kraljevina Jugoslavija, živela Slovenija, živela ponosna bela Ljubljana.«
Vsa dvorana s polno zasedeno galerijo se je pozivu slovenskega voditelja enodušno odzvala in kip Nj. Vel. kralja, ki je okrašen stal pred govorniškim odrom, so pozdravljani nepretrgani vzkliki: »Živio, živio!«
Množica kliče:
,,Živel rešitelj demokracije ! -Živel voditelj slovenskega naroda! - Živela Jugoslavija!"
Nato se je z galerije spet vsulo cvetje, dr. Korošec pa je šel med gg. svetnike, se z njimi rokoval in z vsakim spregovoril kako prijazno besedo. S seboj je nosil diplomo častnega meščanstva in šopek, ki mu ga je ob vstopu v ljubljanski magistrat izročila ga. dr. Adlešičeva in ki je bil povezan s trakom v ljubljanskih barvah, na katerem je bilo na eni strani napisano: »Častnemu meščanu dr. Antonu Korošcu«, na drugi strani pa: iLjubljana, 20. februarja 1939«.
Nato je stopil na balkon, da se zahvali velikanski množici. S trga, kjer so nad glavami v svitu bakelj plapolale državne zastave, so zaorili klici: »Živel voditelj slovenskega naroda! Živel rešitelj demokracije! Živela Jugoslavija!«
Dr. Korošec je z balkona množico prijazno pozdravljal in se s kratkimi besedami zahvalil za te izraze pristnega navdušenja in narodne zavesti.
Ljudstvo manifestira
pred magistratom
Ljubljana, 20. februarja.
Ljubljana do sedaj še nobenega svojih novih častnih meščanov ni tako prisrčno počastila, kakor nocoj voditelja sloven.-kega naroda dr. Korošca. Iskreno pritrjevanje vsega ljubljanskega prebivalstva, ki se je na ta način zahvalilo dr. Korošcu za vse veliko zasluge, ki si jih je pridobil tudi za glavno mesto Slovenije, pa je še povečalo kipeče navdušenje naše mladine. Izročitev častne diplome dr. Antonu Korošcu je bila napovedana za ob 7. zvečer. Z magistrata in vseh sosednjih hiš so zavihrale zastave, že pred 7. so po Miklošičevi cesti in Stritarjevi ulici prikorakale pred magistrat mogočne kolone naših fantov, katerim se je kmalu pridružilo tudi drugo občinstvo. Mestni trg,
Sprejem predsednika senata g. dr. Antona Korošca v nedeljo zjutraj na ljubljanskem kolodvoru.
Desničarski prevrat v Čili
Vlada ga je zadušila
Lima, 20. febr. b. General Rodriguez jc hotel s svojimi pristaši včeraj zrušiti predsednika republike Bclanide. General Rodriguez jc imel v zadnjem času kot policijski guverner več sporov s predsednikom republike. Posrečilo se mu je pridobiti zase nekaj višjih častnikov in del garnizije ter je včeraj nenadoma izdal povelje za naskok predsedniške palače. Garda Pr6« predsedniško pa lafo pa se ni dala kar tako ugnati in ni hotela položiti orožja, temveč se je uprla iu stopila r
borbo s prevratniki, ki jo trajala celili 6 ur. Oblast jn aretirala nekaj višjih častnikov. Predsednika republike z,i časa upora ni bilo v palači, temveč je bil na odmoru. Ko so je zvedelo za dogodke v Limi, se je prcdsrilnik republike takoj vrnil. V mestu vlada popoln red in mir, vendar pa je napetost šc vodno zelo velika. V poulični borbi je bi! general Rodriguez ustreljen. Prevratni poskus jo bil fašističnega značaja.
Stritarjeva ulica in ulica Pred škofijo 60 bile nabito polne občinstva. Prešteti teh množic ni bilo mogoče, moramo pa jih ceniti na več tisoč, pač na toliko, kolikor jih more ta obširni prostor sprejeti.
Mladina je prikorakala pred magistrat z okoli 20 zastavami na čelu, dalje je prikorakalo okoli 500 mladih fantov, ki so imeli vsi baklje in ki so se razpostavili v častni špalir pred škofijo in na Mestnem trgu. Bil je prelesten pogled na to navdušeno mladino, ki je nestrpno čakala na prihod dr. Korošca. Ob tričptrt na 7 se je podal mestni župan dr. Juro Adlešič s prof. Dermastjo v Mar-janišče po novega častnega meščana dr. Korošca. Ko se je ob 7 pripeljal dr. Korošec v spremstvu bana^ dr. Natlačena in župana dr. Adlešiča, je vsa množica, zbrana na tem obširnem prostoru, izbruhnila v navdušene ovacije ter pričela vzklikati slovenskemu narodnemu voditelju in novem častnemu meščanu, Jugoslaviji in Sloveniji, banu gosp. dr. Natlačeni! in županu g. dr. Adlešiču. Sijajen je bil pogled, ko so baklonosci dvignili bakle visoko v pozdrav narodnemu voditelju.
Med slavnostno sejo je občinstvo navdušeno vzklikalo novemu ljubljanskemu častnemu meščanu. Poštarska godba pa je ves čas intonirala narodne koračnice in tako dvigala navdušenje. Govor mestnega župana dr. Adlešiča in nato odgovor dr. Korošca je oddajal radio.
Občinstvo je s svojimi manifestacijami doseglo, da se je dr. Korošec pojavil tudi na balkonu mestne hiše. Tisoči in tisoči občinstva, zlasti pa mladine, so ga sprejeli z burnimi vzkliki in ponovile so se manifestacije, kakršnih je zmožna samo naša mladina do resničnega narodnega voditelja. Hkrati z dr. Korošcem so prišli na balkon tudi ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič in prof. Dermastja. Ko je vihar navdušenja nekoliko polegel, je kratko spregovoril dr. Korošec:
»Dragi narod! Častni član mesta Ljubljane vas Ljubljančane iskreno pozdravlja in se vam in občinskemu svetu za to priznar nje iskreno zahvaljujeU
Občinstvo je zopet pričelo vzklikati dr. Korošcu, ki je ves vesel odgovarjal in odzdravljal s klobukom v roki.
Ovacije so se ponovile, ko Je dr. Korošec v spremstvu bana dr. Natlačena in župana dr. Adlešiča odhajal iz mestne hiše in se odpeljal skozi špalir. Zastave naših fantov so se poklanjale narodnemu voditelju v pozdrav.
Naša mladina jo nato priredila velike manifestacije po glavnih ulicah Ljubljane, po katerih je neprestano vzklikala dr. Korošcu, slovenski in državni ideji, prepevala naše himne. Ljubljana, zlasti pa naša mladina, je na ta način dala našemu voditelju prisrčno zadoščenje.
Predsednik vlade v Nišu
Niš, 20 februarja AA. V Park-hotelu so gospodarstveniki mesta Niša priredili na čast ministrskemu predsedniku Dragišu Cvetkoviču banket, na katerem ie bilo okoli 200 gospodarstvenikov, industrijcev, obrtnikov, trgovcev in drugih sodelavcev ter prijateljev predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča. Banketa se je udeležil tudi niški vladi-ka dr. Jovan, podban Petrovič, nekaj narodnih poslancev in večje število banskih in občinskih svetnikov. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je imel pri tej priliki daljši govor, v katerem se je v prvi vrsti zahvalil za prisrčni sprejem, posebno pa je še pozdravil škofa dr Jovana. Pozval je navzočne k složnemu delu in bratski ljubezni. Na koncu svojega govora se je zahvalil govornikom za njihova izvajanja, v katerih so mu razložili svoje želje Zagotovil jim je, da bo nadaljeval pot, ki vodi do popolnega uspeha v dobrobit našemu mlademu kralju, narodu in državi.
Navzočni so z navdušenjem sprejeli izvajanja predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, nakar je godba zaigrala državno himno.
Poslovilna avdijenca dr. Stojadinoviča
Belgrad, 20. februrja. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je danes ob 12 sprejel v Belem dvoru v poslovilni avdienci dr. M. Stojadinoviča, predsednika ministrskega sveta na razpoloženju.
Osebne novice
Belgrad, 20. febr. m. Upokojeni so naslednji učitelji in učiteljice: Roza Kande v Ljubljani, Valerija Jeraj v Ljubljani, Janko Kržič. Loče, Ana Čop, Poljčane, Ludvik Vari, Poljčane, Milica Luk-man, Pobrežje, Josip Jaki, Ljubljana, Josipiria Be-ljar, Št. Peter, Ivan Jelene, Trebnje, Franjo Lupša, Mala Nedelja.
Belgrad, 20 februarja. AA. S kraljevim ukazom je na predlog finančnega ministra imenovan v Državni hipotekami banki za upravnika dr. Moj-mir Glomazič, glavni inšpektor iste banke.
Badoglio v TripoSisu
Tripolis, 20. febr. AA. Havas: Danes se jo semkaj pripeljal načelnik generalnega štaba maršal Badoglio. V pristanišču so ga sprejeli zastopniki civilnih in vojaških oblasti.
Pred konklavom
Neapclj, 19. febr. AA. Agencija Štefani poroča: Ameriška kardinala msgr. Doughcrt.v iz Fila-delfije in Mundclain iz Čikaga sta prispela danes v Neapelj s parnikom »Rex«. Pozdravili in pričakovali so jih ugledne osebnosti italijanskega in ameriškega klera.
Vatikan, 20. febr. A A. Štefani. Sv. Stolica ni odgovorila na brzojavko, v kateri je Negrin izrekel sožalje ob smrti papeža Pija XI. Brzojavko »Osservatore Romano« niti ni objavil.
Vdani v božjo voljo naznanjamo, da nam je danes, dne 20. februarja 1939 ob pol enajstih dopoldne po večletnem trpljenju umrla, previdena s svetimi zakramenti, naša ljuba sestra in teta, gospodična
Frančiška Mekinda
Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, dne 22. februarja ob štirih popoldne iz mrliške veže Leonišča na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice bodo darovane dne 22. februarja in 27. februarja v stolni cerkvi sv. Nikolaja ob osmih, v župni cerkvi sv. Petra pa 1, marca ob sedmi uri.
Ljubljana, Cerknica, Fhiladelphija, dne 20. februarja 1939.
Mekinda Frank, brat; Ivana Dolinar, sestra; France, Ivica, Mimica, Lojze, Zinka, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo.
Proračun v finančnem odboru sprejet
Ekspoze finančnega ministra Djurišiča
Belgrad, 20. febr. AA. Danes ob devetih dopoldne je imel finančni odbor narodne skupščine pod predsedstvom Dimitrija Magaraševiča svojo prvo sejo. Seje so se udeležili vsi člani finančnega odbora s finančnim ministrom Vojinom Djuriči-čem, ki so ga člani odbora prisrčno pozdravili.
Finančni minister Djuričič je podal svoj dolgi ekspoze o novem proračunu za leto 1939-1940. V njem je obrazložil težkoče budžetiranja z dvanaj-stinaini in prosil, naj bi proračun, ki ga predlaga in ki je realen, sprejeli takšnega, kakršen je. Minister je v svojem ekspozeju posvetil posebno pozornost
gospodarskemu napredku države, razširjenju rudarstva in javnim delom, jadranski progi, melioraciji in drugim važnim vprašanjem z gospodarsko-finančnega področja. Dejal je: Predlog proračunn državnih izdatkov in dohodkov za leto 1939-1940 s predlogom finančnega zakona, ki ga imate pred seboj, je izdelal moj prednik. To delo sem našel že popolnoma končano in zato sem predlog proračuna brez sleherne spremembe odkazal narodni skupščini. V izbiri med proračunskimi dvanajstinami in tem proračunom je kr. vlada sklenila zavzeti stališče, da je treba dati državi reden proračun, ki ima pred dvanajstinami tako finančne in upravne kakor gospodarske prednosti.
Proračunski predlog izdatkov za I. 1939-1940 kaže v primeri s sedanjim proračunom povišanje v skupnem znesku 762 milijona dinarjev z 12 milijard 180 milijonov din na 12 milijard 942 milijonov din. Takoj naj pripomnim, da znaša povečanje izdatkov po tem predlogu v primeri z letom 1938-1939 dejansko 965.8 milijona din, če upoštevamo ustanove, katerih izdatki se nahajajo v sedanjem proračunu in niso prišli v ta predlog. To so izdatki štirih državnih rudnikov, ki so prišli v sestav Jugoslovanski čelik d. d., v znesku 174.7 milijona din in Državna hipotekama banka v znesku 29.1 milijona din. Seveda ima ta korektura pri izdatkih za posledico tudi ustrezajočo korekturo pri dohodkih, ker so tudi proračunski dohodki teh ustanov izpadli iz proračunskega predloga dohodkov. Od tega zneska povečanih izdatkov 762 milijona din gre za osebne izdatke 207.4 milijona din ali 27.2% in na stvarne izdatke 554.6 milijona din ali 72.8%. Od teh povečanih izdatkov v višini 762 milij. din gre za državno upravo 424.1 m i 1 i j. d i n in za državna podjetja 337.9 m i -1 i j o n a din. Izdatki državnih podjetij so se pa računsko pokazala v manjšem znesku, medtem ko znašajo stvarno povišani izdatki pri teh podjetjih, ki sc z lastnimi dohodki krijejo, 541.7 milij. din ali 56% proti 44% za
upravo.	. ,
V	celoti gre po proračunskem predlogu izdatkov za leto 1939-1940 za izdatke splošne uprave 8.532.083.5C2 din, na drž. podjetja pa 4.409,91b.43S dinarjev.
Kaj se je zvišalo ?
Iz vzporednega pregleda državnih izdatkov po proračunskem predlogu leta 1939-40 in sedanjega proračuna, ki je natisnjen k predlogu finančnega zakona za 1939-40 se vidi višina in značaj predlaganih poviškov. Vidi se, da so najmarkantnejsa povišanja po proračunskem predlogu izdatkov tale: za državno dolgove 129 milij. din, za invalidske podporo po novi invalidski uredbi okroglo 50 milij. din. Povišanje v službi državnih dolgov so povzročile gospodarske potrebe kredita za posojila, in sicer: pri 6% nem državnem posojilu za javna dela in državno obrambo 44.3 milij. din, pri 354% nem konsolidacijskein posojilu D1IBt 18 milijonov din, pri 4% nih obvcznicah za odškodnino vojnim prostovoljcem 5 milij. din, razen tega so povečani krediti v službi posojil, ki so se v enn; siji, namreč pri 6% nih Begluških obvcznicah, pri 6% nih obveznicah za dalmatinski agrar, pri 4/4 obveznicah za javna dela. Povišanje invalidske podpore je posledica nedavno sprejete uredbe, ki zboljšuje položaj vojnih invalidov in njihovih
družin.	...	*„
Dejanski povišek izdatkov za pokojnine znaša 22 milij. din, pokojninsko znižanje v znesku 12.1 milij. din je pa samo navidezno, ker se 143 milij. dinarjev izdatkov za pokojnine prometnih us uz-bencev nahaja v poglavjih prometnega ministrstva.
Pri pravosodnem ministrstvu pomeni povisek 35 milij. din obvezno po finančnem zakonu, ki je doslej bremenila državni obratni kapital, v ostanku 60.5 milij. din so pa vsebovana povišanja za nova sodišča na podlagi zakona o sodiščih m finančnega zakona za leto 1938-39.
Povečanje pri ministrstvu za vojsko in mornarico znaša 156 milij. din. Ce grupiramo vsa povišanja za državne dolgove in druge zakonite obveznosti in za narobno obrambo, dobimo celotno povišanje v višini 400 milij. dinarjev.	v	,,
Razen tega vsebuje proračunski predlog povišanje izdatkov pri produktivnih resorih odnosno pri državnih gospodarskih podjetjih, ki krijejo svoje izdatke z lastnimi dohodki. Tako povišani izdatki znašajo pri prometnem ministrstvu (v glavnem pri upravi državnih železnic) 251 milij. din (po odbitku izdatkov, prenesenih iz poglavja o pokojninah). V načrtu so tudi zvišani krediti za vzdrževanje prog in železniškega materiala sploh, za razlastitev zemljišč in za delno rekonštrukcijo nekaterih prog. Pri i>oniorskem prometu je v načrtu nov kredit v višini 10 milij. din, za zidavo in ureditev nekaterih pristanišč v smislu sklepa ministrskega sveta iz leta 1938. Povišanje stvarnih izdatkov v ministrstvu za pttt znaša 39.2 milij. din odnosno 30.2 milij. din za nabave in investicijske stroške poštno-brzojavne službe, znesek 9 mili j. din pa predstavlja razliko subvencij parniških družb po veljavnih pogodbah, ki so se doslej razdelile y breme obratnega kapitala.
Monopolska uprava
V	resoru finančnega ministrstva skupaj s podrejenimi ustanovami znaša povišek izdatkov 77.1 milij. din. Od tega gre na ministrstvo samo in na podrejena finančna ravnateljstva, torej na finančno upravo v ožjem smislu, samo 20.5 milij. din, ostalo se pa razdeli na produktivne ustanove pri ministrstvih, pri katerih je povišanje komercialnega efekta posledica zvišanja izdatkov. Tako gre na nionnpnlskn uprnvo 35.4 milij. din, na državno posestvo Bcljo 28.5 milij. din, na državno sladkorno tovarno na Cukarici 18.5 milij. din, To povišanje izdatkov pri gospodarskih ustanovah finančnega ministrstva je v zvezi s pravkaršnjiini investicijami. Pri upravi državnega monopola je v načrtu zgradha objektov v vrednosti 16.8 milij. din, in sicer za dozidavo državne znamkarne v Belgradu,
za eksperimentalno skladišče, za tobačno skladišče pri glavnem poslopju tobačnega zavoda v Pri-Icpu, za vodovod v Kavadarjti, za strojno naprave pri solarni v Kreki, za zidavo gradbenih objektov pri solnem skladišču v Guzijaku, za industrijski tir pri tobačni postaji v Petrovgradu, za delavsko oilpočivališče pri tobačni postaji v Smede-revu, za novo streho na tobačnem skladišču in za zidavo cisterne v Drnišu. V načrtu jo tudi zidava novo palače državne uprave v Belgradu v vrednosti 36 milij. din, in sicer iz kreditov požarnega sklada. Dalje ima ta proračunski predlog v načrtu investicije na Belju, da bo to vzorno državno posestvo bolje ustrezalo svojim namenom. V načrtu je zidava nove konopljarne v Markovcih z električno centralo za njen pogon in elektrificiranje drugih kmetijskih naprav s potrebnimi instalacijami. V načrtu je dalje obnova sladkorne tovarne na Branjinem vrhu.
Druge gospodarske gradnje
Med kmetijskimi gospodarskimi gradnjami je v načrtu zidava silosov, staj za ovce, skladišč za turščico, skladišč za lan in konopljo, svinjakov in gnojničnih jam. Za gozdarstvo je v načrtu poslopje za upravo, več logarskih hiš itd. Naposied se bo državna sladkorna tovarna na Cukarici razširila v prihodnjem proračunskem letu, ker bo po dobljeni koncesiji imela na svojem gospodarskem programu zidavo nove tovarne za špirit in tovarno za kvas, ki začneta obratovati letošnjo jesen.
Za kmetijstvo
ne I t- l
Ostala povečanja po raznih panogah državne uprave so najpomembnejša tale: pri prosve nem ministrstvu za 52.2 milj. din, pri zunanjem ministrstvu za 31.9 milj. din, pri gradbenem ministrstvu za 20.9 milj din, pri kmetijskem ministrstvu za 9.6 milj. din. To povečanje pri kmetijskem ministrstvu ima obče koristni in produktivni značaj in je namenjeno napredku našega kmetijstva. Tako je določen kredit enega milijona din za zboljšanje kakovosti lanu in konoplje. Za zboljšanje volne in kvalitete bombaža je vnešen kredit 0.5 milj. din. Nov kredit za 1 milj. din je namenjen za zboljšanje ovčjereje in čebelarstva, dočim je kredit za napredek konjereje povečan za 5.500 milj. din. Poleg omenjenih kreditov je namenjenih 500.000 din za napredek domačih šol in kredit 300.000 din za na-bavko sredstev zoper sentljavosti žita. Vnešen jo daljo kredit en milijon din kot prva anuiteta posojila 10 milij. din za zgraditev centralnega zavoda za proizvodnjo živinskega seruma. Poleg navedenega so povečana sredstva bakteriološkemu zavodu v Kruševcu in bakteriološkemu zavodu v Zemunu.
Na področju ministrstva za trgovino
in i n d u s t r i j o so se jiovečali izdatki za 4 milj. 551.438 din, Ta vsota se mora v glavnem porabiti za strokovno šolstvo, za nacionalne odbore za ko-laboracijo, ki je bil ustanovljen preteklo leto^ Izdatki v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje so se povečnli za 10.1 milj. din, od česar odpade na materialne izdatke 5,638.376 din. Izdatki v ministrstvu za telesno vzgojo naroda so določeni jx> tem proračunu na 1,474.962 din. To je bilo potrebno zaradi otvoritve nove visoke šole za telesno vzgojo in zaradi večjih propagandnih stroškov.
ne ustanove v finančnem ministrstvu 38 milij. din, na pošte 36.4 milij. din, dočim sc ostala vsota razporeja na druga državna gospodarska podjetja in ustanove. Na drugi strani 6e je v primerjavi z letom 1938/39 pojavilo zmanjšanje dohodkov pri ministrstvu za gozdove in rudnike iz razloga, ker so bile prej navedene vsote navedene tako, da 60 dobi netto vsota povečanja dohodkov od državnih podjetij za 174.6 milijonov din večje kot pa po proračunu, ki je zdaj v veljavi.
Gospodarska osnova proračuna
Ritem gospodarskega napredka Jugoslavije je bil v letu 1938. nekoliko počasnejši, koi pa v proračunskem letu 1937. Vendar pa je naše gospodarstvo obdržalo pozicijo kot v prejšnjem letu. Pri kmetijskem ministrstvu smo prišli z ozirom na dobro letino v letu 1937/38 do znatnih rezerv. Vse vrste žita so leta 1938. rodile obilo, le koruze je bilo nekoliko manj. Cene so bile v glavnem dobre. Industrija je zabeležila nov napredek. V primerjavi s prejšnjim letom je industrija prinesla 1 milijardo 100 milij. več. Industrializacija države je bila izvedena z močnim tempom in je na industrijo zadovoljivo vplivala tudi živahna gradbena delavnost. Kovinska industrija je tudi napredovala, čeprav sc cene kovini zelo varirale. Topilniški proizvodi so pokazali napredek v novembru 1938, in sicer za 126.4 poenov v primeri 6 prejšnjim letom. Visoke peči so delale s povečano kapaciteto.
Tudi v obrtništvu je nastopilo zboljšanje. Dohodki se cenijo za 67 milii. din več kot pa v prejšnjem letu.
Bistven pogoj -
stabilnost dinarja
Dinar s tečajem kakršen je bil leta 1938. se je pokazal za dokaj stabilnega. Še v zadnjih mesecih
Povečanje osebja
Številčno stanje osebja se je po proračunskem prdlogu povečalo pa 3813 novih oseb, dočim je bilo po proračunu 1938-39 predvidena nastavitev 7531 oseb. Ce vzamemo v poštev osebje Državne hipotekarne banke (1404), uslužbence pri štirih rudnikih (96 oseb), kakor tudi 721 ljudi, zaposlenih na državnem posestvu v Belju, vidimo, da se je skupno osebje povečalo za 5734 ljudi Na posamezne panoge državne uprave je ta povečana zaposlitev razporejena takole: Vrhovna državna uprava 106, pravosodno ministrstvo 336, prosvetno ministrstvo 1156. notranje ministrstvo 1084, vo:mo ministrstvo 1055, gradbeno ministrstvo 121, prometno ministrstvo 575, poštno ministrstvo 511, kmetijsko ministrstvo 47, ministrstvo za socialno poli-tfko in narodno zdravje 131 in trgovinsko ministrstvo 107.
Dohodki
Po predloženem proračunskem predlogu znaša povečanje proračunskih dohodkov 300 milj. din. Predvideni eo bili novi fiskalni ukrepi, neposredni davki, takse in trošarine. Po naknadni reviziji fiskalnih in gospodarskih dohodkov, ki je bila izvršena, sem ugotovil, da se morajo izvršiti gotove jioprave pri žo obstoječem viru dohodkov za 100 tisoč din. Za pokritje te razlike bomo predložili poseben predlog v obliki zakonskega amandmana. Primerjava predloženega proračuna dohodkov in proračuna dohodkov za leto 1938-30. pri čemer so vzete v poštev tudi poprave za 100.000 din, je tale:
neposredni davki, predloženi v skupni vsoti 2,955.500.000 din ali za 256 milj. din voč kot pa po proračunu za leto 1938-39. Povečanie zemljarine za 5 milij. din. to ie od 460 na 465 milj. din. povečanie zgradarino za 19 milj din, to je od 330 na 349 milj. din.
Pri posebnih davkih se javlja tole povečanie: pri davku na poslovni promet za vsoto 10 milj. din, kar popolnoma oderovarja plačilu leta 1938-39, in pri dohodku od dolžnih davkov za 5 milj. din.
Posredni davki: Povečanje dohodkov od posrednih davkov je predvideno v proračunskem predlogu 187,560 000 din. Sprejeta številka v proračunu za leto 1938-39 znaša 3.141,4a">.000 din. Predložena številka za leto 1939-40 znaša 3 milijarde 320.645.000 din.
Od povečanja odnade vsota 107.5 milj. din na trošarine, od česar 95 milj. din predstavlja normalni porast. Pri taksah je predvideno povečanje za 55 milj. din. česar odpade 40 milij. din nn nasledstvene takse, ker ie ta fiskalna oblika bila dozdaj nezadostno izkoriščena.
Dohodki od monopola so določeni v tem proračunskem predlogu na 141.437.000 din. Ta ocena je zmerna, ker je v letu 1938-39 v devetih mesecih bilo več dohodkov kot pa predvideva ta ocena.
Državno gospodarstvo
Dohodki od državnega gospodarstva se cenijo na 4.282,321.207 din. Povečanje odpade v glavnem na železnice, in siccr 50.6 milij. din, na produktiv-
je nastopila napetost na svobodnem deviznem tržišču zaradi padca izvoza v devizne države. Stabilnost dinarja kot bistven pogoj za zdrave držav-ne finance in za varčevanje bo ena glavnih skrbi sedanje vlade. Denarni trg za časa zunanjepolitične napetosti v mesecu septembru 1938 je pokazal veliko odporno silo. Odtok hranilnih vlog od 15. do 30. septembra je znašal pri vseh državnih in zasebnih denarnih zavodih skupno 1.049,193.000 din. Toda že v oktobru so se vloge začele naglo vračati v denarne zavode. Kratkotrajno krizo so naši denarni zavodi uspešno premagali zakar se je treba zahvaliti odločnemu posredovanju Narodne banke in Državne hipotekarne banke, zaščitnim ukrepom in likvidnosti denarnih zavodov Hranilnice vloge, ki so v oktobru padle od 11,709 milij. din na 10 milijard 700 milijonov, so se v decembru 1938 ponovno povzpele na 11.128 milij. Poštna hranilnica nadaljuje z močnim tempom svoje napredovanje. Nien skupni promet leta 1938. je znašal 334 milijard, kar pomeni, da se jc za 34 milijard povečal od prejšnjega leta. Državna hipotekama banka je preteklo leto tudi razvila vso svoio veliko delavnost. Narodna banka ie dala leta 1938. 172 milijonov din kredita, leta 1937. pa le 97 milij. din. V privatnem bankarstvu sc nadaljuje stabilizacija razmer iz leta v leto v večji meri. Ta preobrat dovoljuje misel, da se naše denarstvo čedalje bolj razvija.
Zunanja trgovina
Zunanja trgovina se je v letu 1938. zmanjšala po vrednosti in po količini. Trgovinska bilanca jc bila leta 1937. aktivna za 1 milijardo 38 milijonov din, leta 1938. pa je pokazala aktivo 72 milijonov din. Nazadovanje naše zunanje trgovine je posledica izvoza. Na drugi strani pa je izvoz v letu 1938. padel za 19.53%, uvoz pa je padel samo za 4.94%.
Zatem je finančni minister govoril o gibanju kliringov v letu 1938., o stanju našega turizma ter omenjal še industrializacijo naše države. Preteklo leto je industrija v naši državi napredovala, kar je imelo ugodne posledice za vse naše gospodarske in socialne razmere, ter končno tudi za zboljšanje državne obrambe. Preteklo leto jc bilo izdanih 47 tozadevnih uredb, ki so po večini političnega in finančnega značaja.
Razprava o proračunu
Posl. Gavrilovič: Glavno je enakopravnost vseh in sloga pred svetom
Belgrad, 20. febr. Popoldne je imel finančni odbor tretjo sejo, ki se je pričela ob 5. Po sprejetem zapisniku je dobil v načelni proračunski debati prvi besedo poslanec dr. Oto Gavrilovič. Uvodoma opozarja na problem povečanih izdatkov, ki so poseben pojav z ozirom na razmere v svetu. Govornik misli, da mora vlada upoštevati in paziti z vso vestnostjo na ravnotežje proračuna in sta-, bilnost dinarja. Apelira na večji red davčne administracije ter zajiteva čim pravičnejšo razdelitev , davčnih bremen. Obširno se za tem bavi e problemom notranjega posojila, ki je za nas zelo važno, ker v sedanji situaciji ne moremo računati na inozemski denarni trg. V tem pogledu pozdravlja prihod g. Djuričiča na položaj finančnega ministra, kateremu so ti problemi kot dolgoletnemu šefu največjega državnega denarnega zavoda podrobno znani. Nadaljnja izvajanja je posvetil domačim vlagateljem ter ee je zavzemal za to, da se čim prej izda zakon o bankah, s katerim naj se poveča kontrola nad poslovanjem denarnih zavodov ter se naj v najvišji meri zaščitijo interesi vlagateljev Govornik je za tem prešel na ekonomsko finančno politiko, ki jo je do sedaij izvajala vlada JRZ ter opozarja, da so bili v tem pogledu doseženi veliki uspehi.
Svoja zaključna izvajanja je pa govornik posvetil našim notranje-političnim vprašanjem. Najprej se je bavil z deklaracijo vlade Dragiše Cvetkoviča ter je želel,
da bi kraljevska vlada čimprej te svoje napovedi uresničila, kar bo koristilo tako Srbom, kakor tudi Hrvatom in Slovencem, ker se bo na ta način vpostavilo ravnotežje vseh jugoslovanskih državljanov. Opustiti je treba vsako psihološko borbo med skrajno desnico in levico. Vlada naj gre svojo pot in naj ustvari vse ustanove, ki bodo omogočile psihološko in gospodarsko ravnovesje. Prazno jc danes govoriti o dveh. treh ali tudi samo o enem narodu. Važno je to. da se bo ljudstvo čutilo zadovoljno in enakopravno. Vsi moramo gledati na to, da ne izgubljamo praznih besedi o treh narodih. Važno jc, da se v državi ustvari tako zdravo razpoloženj©, da bi v primeru kako važne mednarodno situacije vsi trije narodi nastopili enotno. Deklaracija kraljevske vlade je točna, jasna in odkrita. Vlada naj bo pri izvajanjih svojega programa za rešitev notranjepolitičnih vprašanj v stalnem kontaktu z ljudstvom.
Poslanec končno izjavlja, da bo glasoval za predloženi proračun.
Kot drugi govornik je dobil besedo poslanec Ažim Popovič. Predvsem protestira proti gospo-darjanju z dvanajstinami. Podrobno se bavi s povečanimi proračunskimi postavkami za posamezne resore ter zagovarja ta povečanja. Zavzema se tudi za povečanje uradniških plač. Ostro nastopa proti kartelu cementa ter pravi, da je ta kartel uničil naše gospodarstvo. Na gradbenega ministra apelira, naj ukrene vse potrebno, da država ztrradi čimprej tovarno za cement. Končno se zavzema tudi za to. da se čimprej izda zakon o elektrifikaciji države.
Posl. Koče: Za obrtnika in malega človeka
Kot tretji govornik je dobil v načelni proračunski debati finančnega odbora beseda poslanec dr. Jure Kocc. Uvodoma je jx>dal karakteristiko predloženega proračunskega osnutka ter pravi, da ga predvsem karakterizira povečanje za 965 milijonov dinarjev. Na osnovi analize konjunkture pride do rezultata, da ni mogoče povečali neposrednih davkov in ravno tako tudi ne nasled-stvenib taks. Pripomni, da se morejo dobiti dovolj uspešni viri iz davka na poslovni promet, ki je preliminiran z zneskom 855 milij. din, ki bi pa lahko donašal nad ena milijardo din, če bi se ta
davek pobiral povsod z isto vestnostjo, kakor se pobira v Sloveniji.
Dalje izjavlja poslanec Koče, da je treba čim prej uvesti povsod zemljiške knjige. Govornik poudarja tudi potrebo po jasnejših zakonskih predpisih za promet inozemskih podjetij, ki sc skrivajo pod raznimi »jugoslovanskimi d. d.« Končno predlaga dr. Koče, da je treba uvesti veleprodajo špirita v Belgradu, Skoplju, Ljubljani, Mariboru in drugih mestih. Tovarne naj bi prodajale samo cele cisterne. S tem bi 6e tihotapstvo 6 špiritom onemogočilo, ker bi ta veleprodaja bila pod kontrolo. Državna trošarina bi se pobirala pri izvozu iz tovarne, banovinska in občinska, bi sc pa pobirala pri prodaji. Na ta način bi finančni minister prišel do lepih dohodkov. V zvezi s tem poslanec Koče predlaga, da naj se davčna prostost industrijskih zgradb raztegne tudi na obrtnike. Istotako naj se pavšalacija obrtnikov raztegne tudi na mesta, ki imajo čez 20.000 prebivalcev in pa na gostilničarje, ki potočijo do 30 hI na leto. Zavzema se tudi za to, da se točilne takse po poziciji 62 taksnega zakona ukinejo. Predlaga tudi pavšalacijo malega trgovca. Istotako zagovarja potrebo, da bi cela naša zakonodaja morala biti prešinjena s tendenco podpiranja malega človeka. Končno se obširno bavi 6 turizmom, poudarja njegovo važnost ter se zavzema za sanacijo hotelirstva. Končno ugovarja strukturi ministrstva za pošle ter zahteva, naj se v prihodnje predlaga proračun poštnega ministrstva po poštnih ravnateljstvih. Poslanec dr. Koče je končno 6tavil nekaj pripomb k finančnemu zakonu
Posl. Golia: Uradnikom naj se zviša plača - Pospešuje naj se naša industrija
Takoj za dr. Kocetom je dobil besedo g. poslanec dr. Adolf Golia, ki je istotako v stvarnih izvajanjih obravnaval proračunski predlog. Uvodoma je pripomnil, da se povečanje v proračunu predvidenih izdatkov v splošnem ne more smatrati kot nadnormalno, vendar pa žal zaradi nazadujoče konjunkture normalni prirastek dohodkov ne bo zadostoval za kritje. Posebej je pa poslanec dr. Gclia pripomnil, da pogreša v proračunu
postavko za povišanje prejemkov javnih nameščencev ter apelira v tem pogledu na kraljevsko vlado in na prisotnega finančnega ministra, naj se skušajo dobiti sredstva za primerno povišanje uradniških plač. Za tem se je govornik bavil, kako naj se dobijo novi viri dohodkov, ne da bi bili že itak preobremenjeni davkoplačevalci preveč prizadeti. Navaja, da se čujejo stalne pritožbe zaradi neenakomerne porazdelitve davčnih bremen ter prosi finančnega ministra, da stavi članom finančnega odbora poleg podatkov v davčnih dohodkih tudi podrobno statistiko, razporejeno vsaj po finančnih ravnateljstvih, če že ne po davčnih upravah.
Govornik nato opozarja na škodljivost onih davščin, ki obremenjujejo proces proizvodnje. Nadalje opozarja na nepravično ureditev trošarine na obutev ter zahteva nujno revizijo tozadevnih predpisov. Končno se bavi s sedanjim gospodar skini položajem in sedanjimi težavami glede preskrbe s sirovinami, ki se morajo uvažati iz ne-klirinških držav. Gospodarskemu ministru pripo roča najučinkovitejše ukrepe, ki bodo v stanju, da v znatnejši meri pospešijo naš izvoz. Končno je poslanec dr Golia poudarjal
potrebo industrializacije, ki nikakor ne nasprotuje interesom agrarne proizvodnje, temveč se bodo vprav z industrializacijo ustvarili novi odjemalci poljedelskih proizvodov. To jc tem važnejše, ker jc naš agrarni iivnz v stal nem nazadovanju zaradi avtarkično politike močnih industrijskih držav. Posebej opozarja govornik na važnost industrijskega programa ln trdi, da mora končno pasti vedno ponavljajoča se teza, da se industrije ne smejo ustanavljati v ohmejnih ozemljih, ker indu strija spada tja, kjer so za njo podani vsi pogoji. Kot primer navaja Belgijo, Nemčijo, Češkoslovaško in druge države. Izvajanja obeh slovenskih poslancev so naletela pri vseh članih finančnega odbora na splošno odobravanje.
Proračun je bi! v odboru sprejet.
Po zasedanju banskega sveta
Ljubljana, 20. febr.
Pretekli teden je zasedal banski svet naše .lanovine, ki je pretresal novi banovinski proračun za leto 1039-19-10 s pripadajočimi pravilniki. Debate, katerim so lahko naši čitatelji sledili iz naših poročil, so bilo kaj zanimive, pa tudi poročila načelnikov posameznih oddelkov ter šefov posameznih odsekov so nam pole« ekspozeja gospoda bana pokazala nebroj potreb naše banovine na vseli poljih narodnega udejstvovanja. Vsi govorniki so z večjo ali manjšo upravičenostjo opozarjali na posamezne potrebe svojih okrajev in težko ho vsem ugoditi, ker so potrebe našega ljudstva lelo velike.
K debati pu moramo posebej še dodati nekaj ugotovitev.
Mnogo nalog, ki bi jih po pozitivnih zakonih morala izvrševati država, prepušča država enostavno banovinam. Mnogo nalog je država dala banovinam iz svojega delokroga, ni pa dala za to primernega kritja v obliki kreditov iz državnega proračuna. Tako mora nuša banovina, če noče dopustiti očitne škode našemu napredku in razvoju, sama postavljati potrebno uslužbence, sama skrbeti za dotacije in sama podpirati take ustanove, ki spadajo naravnost v delokrog države. Treba ho enkrat jasno in določno ugotoviti krog poslov eno in druge instance ter skrbeti za to, da bo država vedno izpolnjevala svojo obveznosti.
Dosedanji način financiranja banovin jo kaj ozko omejen. Mnogo banovinskih dogodkov je centraliziranih. to se pravi, da se stekajo skupno v državno blagajno, ki jih potem pn gotovih ključih razdeljuje posameznih banovinam. Tu mislimo predvsem na skupne banovinsko trošarine, kjer velja za ključ število prebivalstva, čeprav smo v plačevanju bolj pridni pot področja ostalih banovin, in na skupni davek na poslovni promet, kjer jc naš delež še manjši: komaj 2.9%-dosega. IMačaino tega davka okoli 33 milijonov din, dobimo pa nazaj komaj 2.9 milijona din ali desetino. To je občutna obremenitev, pa so mora za razdelitev tega davka najti pravičnejši ključ, kot je bil doslej. Tudi tu bo treha razmerje banovine in države pravilno popraviti v našo korist.
To je zlasti potrebno zaradi tega, ker jo naša banovina že itak bolj obremenjena s samoupravnimi dajatvami, kar zmanjšuje njeno davčno moč.
In še vprašanje naših bolnišnic: naša banovina se resno trudi, da povzdigne na potrebno višino svoje zdravstvene ustanove, le osrednja slovenska bolnišnica, ki jc še državna, kazi to sliko. Vse banovinsko bolnišnico sc bodo moderniziralo, tako da bodo vsaj v glavnih obrisih zadostovale. Le državna bolnišnica v središču Slovenije čaka na dograditev vsaj enega paviljona. Ali jc to ekonomično, da stoji zgradba, ki bo kmalu že začela propadati: nov kirurški paviljon pri drž. bolnišnici šo sedaj v istem stanju kot pred leti. ko vendar vso kriči po povečanju osrednje bolnišnice. Dober zgled naše banovine v skrbi za modernizacijo njenih zdravstvenih ustanov ne smo ostati osamljen in nujno potrebna jo vsaj dogratov onega, kar se jo začelo s tolikim pompom.
Postopek pri prodaji tujih plačilnih sredstev na potne
liste
Stanje Narodne banke
Narodna banka izkazuje dne 15. februarja 1939 naslednje stanje (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. februarja):
Aktiva: zlato v blagajnah 1901.4 (+ 0.3), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1912.Ki (+ 0.3), devize izven podlage 407.24 (— 4.0), kovani denar 844.1 (+4.8), posojila: menična 1628.64 (— 4.55), lombardna 37.97 (+ 0.22), skupno posojila 1666.6 (— 4.53), prejšnji predujmi državi 1628.7 (+ 0.05), razna aktiva 2021.2 (— 6.4).
Pasiva: bankovci v obtoku 6436.6 (— 99.0), drž. terjatve 29.24 (— 0 06), žirovni računi 1203.9 (+ 99.2), razni računi 1005.94 (— 22.77), skupno obveznosti po vidu 2239.1 (+ 70.35), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 201.9 (+ 12.4).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8675.7 (— 22.6), skupna podlaga s premijo 2457.1 (plus 0.38), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2143.26 (+ 0.38) milij din, skupno kritje 28.32 (v prejšnjem izkazu 28 42) %, od tega samo z zlatom v blagajnah 28.08 (28 16) %.
Izkaz kaže nadaljno zmanjšanje deviznega zaklada, vendar je to zmanjšanje v primeri z zmanjšanjem v prejšnjih tednih manjše. Posojila se nadalje zmanišujejo. Med pasivi se je obtok bankovcev zmanjšal v prav znani meri. Znatno so tudi narasle naložbe na žirovnih računih. Odstotek kritja se je zvišal.
Vpisi v trgovinski register: Antisept, družba z om. zavezo, za izdelovanje raznih cepiv, lnlauf, pošta Kočevska Reka, glavnica 240.000 din, poslovodja dr. Gnnslmayer Ivo. bakteriolog, veterinar in zasebni znanstvenik; Pela — Kranj, perilo in konfekcija, družba z om. znv., glavnica 200 000 din, poslovodji: Lovšin Polde in Avsenik Ciril, prokurist Dermastia Mihael; Dravsko šumsko podjetje, dr. z om. zav., Ljubljana, glavnica 100.000 din, poslovodji: Kapoši Evgen, dir. v Zagrebu, in Vrbanič Djuka, ravnatelj Prnštedione v Ljubljani (družba se je prej imenovala Quebracho in ie prenesla svoj sedež iz Sevnice v Ljubljano); Hafner, barve in laki, dr z o znv, Ljubljana, glavnica 205.000 din, poslovodji- Hafner Franc in Hafner Mnri'a; »Proteza« — Verovšek & Co., Ljubljana (družbeniki: Siegel Robert. Keš Zvonko, Verovšek Josipina in dr Kambič Mihael); Riba — Jos. Ogrinc. Ljubljana; Intra. družba z om. zav za proizvajanje in razpefavanie gradbenih potrebščin, Maribor, glavnica 50.000 din. poslovodji: Zeleznik Blaž in Deutsch Celestin; Nadaši Hinko, trg. z dež. pridelki itd., Ptuj, Vodnikova ul. 2.
Ohrlnn banka kralierin•» Jugoslavije ima občni zbor dne 19. marca 1939 v Belgradu ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu so tudi volitve petih članov uprave, dveh članov nadzorstva in dveh članov poslovnega odbor* glavne podružnice v Zagrebu.
Obfni zbori: Zdrnžene opekarne d. d. v Ljubljani 10. marca ob 11.; Jadran, avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani 4. marra oh 11. v prostorih podružnice Jugobanke v Ljubljani.
Iznrememha imena Banska uprava donavske banovine je dovolila Štarku Marku iz Novega Sada izpremembo rodbinskega imena v Slakič.
Narodna banka je razposlala novo okrožnico glede prodaje tujih plačilnih sredstev na potne liste našim državljanom in onim tujcem, ki stalno živo v naši državi. 1. Tuja plačilna sredstva se lahko prodajajo samo onim našim državljanom in tujcem, ki stalno žive v naši državi (dokaz naših policijskih oblastev o najmanj šestmesečnem bivanju) v mejah, določenih v Čl. 4. pravilnika, odn. v mejoh posameznih turističnih sporazumov, v kolikor gre za odhod v državo, s katero obstoja tak turistični sporazum. 2. Prodajajo se lahko devize samo na osnovi pravilno vidiranih {Kitnih listov [k> dipl. predstavništvu one države, v katero potnik odhaja. Izjemno se ne more prodati valuta tudi na polni list brez vizuma dipl. predstavništva, v kolikor za odhod v posamezno državo tak vizum ni potreben. 3. Pooblaščeni zavodi (I. morajo prodajati svobodne devize in svobodne valute), pooblaščeni zavodi (II. in III.) samo prosto valute, ne pa tudi čekov. Pri odhodu v klirinško države se ne morejo v nobenem primeru prodajati svobodne devize in valute, ampak samo čeki — akrediti in efektivne valute one države, v katero potnik odhaja, tako da morejo v tem primeru izdajati čeke in izvrševati vplačila v posamezne kliringe, odn. akreditiranje v smislu turističnih sporazumov samo polno poobl, denarni zavodi (I.). 4. Na potni liste, ki so vidirani za eno klirinško in eno neklirinško državo, se morejo prodajati valute samo po prej navedenih pogojih tako, da more potnik v tem primeru iznesti največ do tri četrtine vsote, ki je določena z even-tuelnim tur. sporazumom za klirinško državo, v katero potnik odhaja, poleg tega pa še največ do polovice vsote, ki je določena za neklirinške države v svolKHlnih devizah in valutah. Pooblaščeni
— Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami, Ogl reg S br. 30474/35.
zavodi in menjalci se morajo prepričati po potnih listih, če je potnik odšel posebej v neklirinške države, za katere je prej kupoval tuja plačilna sredstva. Če se ugotovi, da je poobl. zavod ali menjalec prodal tuja plačilna sredstva, čeprav se iz predhodnih potrdil inozemskih oblasti ne bi videlo, da je potnik potoval tudi v odnosno klirinško državo, bo tak zavod ali menjalec odgovoren po kazenskih sankcijah. Vsak posamezni primer, v katerem bi se ugotovilo, da so kupljena tuja plačilna sredstva, pa potnik sploh ni odšel v državo, za katero je prei kupil denar, morajo prijaviti Narodni banki z označbo točnega imena, domicila in naslova dotične osebe, dne izdaje in imena oblasti, ki je izdala potni list. 5. Vse prodaje na potni list morajo zavodi vpisovati v potni list, v katerega morajo vpisovati tudi številke in datume posebnih pooblastil, na osnovi katerih prodajo večje zneske od onih, ki jih določa devizni pravilnik. 6. S tem se zamenjujejo vse dosedanje odredbe in navodila glede postopanja pri vpisovanju valut in deviz v potne liste našem dr-
Lanski izvoz zlata iz Anglije v Jugoslavijo
Iz angleških uradnih podatkov je razvidno, da je lani Anglija uvozila za 295.1 (1937 239.6) milij. funtov šterlingov zlata, izvozila pa 215.5 (302.3) milij. funtov. Največ zlata je lani Anglija uvozila iz Belgije; nadalje Južne Afrike, Rusije, Francije in Indi je. Izvažala pa je največ v severnoameriške Zedinjene države. Med izvoznimi državami je našteta tudi Jugoslavija, o čemer smo že lani večkrat poročali. V prvih mesecih leta 1938 je Jugoslavija zaradi znatnega izvoza v Anglijo in države šterlinškega bloka konvertirala svoje razpoložljivo funte v zlato. To zlato pa je potem delno pustila na londonskem trgu za nadaljnje manipulacije, večinoma pa je izvozila iz Anglije domov. Skupno je lani znašal angleški izvoz zlata v Jugoslavijo 1,453.000 funtov šterlingov ali po tečaju 238 din za funt 345.8 milij. din.
Na drugi strani pa izkazuje statistika naše Narodne banke, da se je v teku leta 1938 povečal naš zlati zaklad za 257.7 milij. din. Toda pri tem je vzet za podlago nižji tečaj, kot nam pride pri računu 238 din za angleški funt. Če računamo funt po tečaju 207, kolikor znaša tečaj s premijo, dobimo samo vsoto nekaj nad 300 milijonov din, kolikor je ceniti uvoz zlata lansko leto iz Anglije.
Ta znatna okrepitev našega zlatega zaklada v prvih mesecih lanskega leta in tudi v nekaterih jesenskih mesecih leta 1937 nam je prišla zelo prav v kasnejših mesecih leta 1938, zlasti v jeseni.
Tečajno razliko med uradnimi tečaji in nakupnimi cenami za zlato in devize je knjižila naša Narodna banka med raznimi aktivami. ki so na koncil leta 1936 znašale 819.3 milij. din, 30 junija 1937 1.124.3 milij. din, 31. decembra 1937 2.030.6 milij., dne 30. junija 1938 2,138.9 in na koncu lanskega leta 2.147.45 milij. din. Ta postavka kakor tudi postavka deviz izven podlage izkazujeta od konca lanskega leta sem znatno zmanjšanje. Tako se je devizni zaklad zmanjšal od 31. decembra 1938 do 8. februarja 1939 ml (M3.5 na 471.86 milij, din, razna aktiva pn od 2.147.45 milij. din. Med tem je nnrastel tudi zlati zaklad od 1.909.6 na 1.911.86 milij. din, s premijo od 2.453.85 na 2.456.74 din.
*
Nova delniška družba. Ministrstvo za trgovino in industrijo jc dovolilo ustanovitev delniške družbe Ju-gorudi v Belgradu z glavnico 1 milij. d;n (1000 delnic po 1000 din imenske vrednosti). Vpis delnic je do 25. februarja, ustanovni občni zbor pa 26. januarja.
I
Na splošno željo občinstva predva;amo film ie danes ob 16., 19. In 21. uril
Več ttsnrVv Hudi sejo nonornn oi?lodiito to filmsko mojstrovino, ki j<» nnllep^o razvedrilo 7.11 mladino in rin ndr»in' Ve zamudite te prilike in prepeljite VnV male s letio!' KINI SlOGft tel. 27-30
Snsgulčica in 7 škratov
i
žavljanom in inozemcem, ki žive stalno pri nas. Za vsa naknadna pojasnila se morajo zavodi obrniti centrali Narodne banke.
Navodila za vnos, odnosno iznos plačilnih sredstev, ko gre za iuozenice.
Narodna banka je izdala naslednja navodila za vnos in iznos plačilnih sredstev inozemcev:
1.	Vnos iz inozemstva in poraba v naši državi. Ob prihodu v našo državo je jx>trebno, da vsak inozemec, v kolikor si želi zavarovati pravico kasnejšega iznosa iz države, prijavi pristojnim carinskim organom vsa vnesena plačilna sredstva (efektivne tuje valute, efektivne dinarje, čeke tujih valut in dinarje) tako, da carinski organi v izdanih potrdilih posebno jasno označujejo, če gre za efektivne bankovce ali čeke. Pri vpisovanju čekov morajo biti vpisane tudi številke vsakega posameznega čeka poleg zneska in valute, na katero se glasi ček Ta vnesena plačilna sredstva morejo inozemci vporabljati: A) efektne dinarje (razen komade za 500 in 1000 din) in dinarske čeke — v kolikor je vnovčenje po obstoječih deviznih predpisih dovoljeno — za stroške vzdrževanja v naši državi. B) Efektivne tuje valute morejo inozemci prodajati za dinarje samo poobl. zavodom in menjalcem, čeke na tuje valute pa samo poobl. denarnim zavodom I. vrste, tako da zavodi vpisujejo na hbrtu carinskih potrdil zneske odkupljenih valut in čekov v tuji valuti, kakor tudi izplačane zneska v dinarjih poleg podpisa in označbe datuma odkupca C) Na osnovi nalogov inoz. korespondentov morejo pooblaščeni zavodi izplačevati inozemcem odgovarjajočo vrednost v dinarjih za prejete svobodne devize, tako da na hrbtu potrdil carinarnic vpišejo odkupljene zneske svobodnih deviz na isti način kot izplačane zneske v dinarjih. D) Inozemci morejo menjati eno vrsto efekt, bankovcev v drugo, tako da se za slabe efektivne valute nikakor ne morejo izdajati svobodne valute. Tudi te primere morajo zavodi vpisovati na hrbtu potidila carinarnic. E) V primerih, v katerih prejemajo inozemci efektivne valute in čeke iz inozemstva v den. pismih, poslanih na njih ime z začasnim domicilom v naši državi, morajo te pošiljatve odpirati pri centrali Narodne banke ali njenih podružnicah, v kolikor si žele zavarovali pravico kasnejšega iznosa iz naše države.
2.	Iznos iz naše države. Ko zapuste našo državo, morejo inozemci iznesti: A) Ostanek nepo-trošenih efektivni dinarjev, ki mora biti primerno provedenemu bivanju v naši državi manjši od zneska, ki je bil prvotno vnesen jk> potnem listu, izvzemši komade za 500 din 1000 din. B) Največ do 200 efektivni dinarjev, v kolikor izvirajo iz prvotno vnesenih tujih valut in čekov, prodanih na redni način v naši državi. C) Ne-potrošene količine vnesenih efektivnih valut, ki morajo biti sorazmerno bivanju v naši državi manjše od prvotno vnesenih valut. D) Čeke na tuje valute, toda samo pod pogojem, če gre za iste čeke, kot so bili vneseni.
3.	Rok za iznos. Prvotno vnesena plačilna sredstva morejo iznesti inozemci ob zapustitvi naše države, in sicer: A) Tranzitni potniki v roku mesec dni od dneva vnosa. B) Inozemci, ki prihajajo v našo državo kot potniki in turisti, t. j. če jim je naša država končni cilj potovanja, v roku 60 dni.
Brigitte Horney in Mathias Wieman v prekrasnem filmu
ANA FAVETTI
po romanu Walter von Holanderja
Kino Matica
telefon 21-24 Predstave ob 16, 19 in 2.1
mrn
I
Izvoz konj iz Slovenije
Iz Slovenije se izvaža razmeroma le malo število konj in sicer po večini le slabše živali, ki za pleme ne pridejo vpoštev. Izvoz gre v glavnem peš preko obmejnih veterinarskih postaj, le malenkostno število* po železnici. Konji se izvažajo skoraj le v Nemčijo, le izjemoma v Italijo.
V	naslednjem navajamo podatke o številu izvoženih konj v zadnjih treh letih: a) Delavni konji: 1. 1938 78; ko,bile, žrebice in ženska žrebeta 1. 1936 200, 1. 1937 175, 1. 1938 86; kastrati 1. 1936 176, 1. 1937 312, 1. 1938 277; skupaj: 1. 1936 479, 1. 1937 642, 1. 1938 441. — b) Klavni konji: žrebci in moška žrebeta 1. 1936 32, 1. 1937 20, 1. 1938 8; žrebci in moška žrebeta 1. 1936 103, 1. 1937 155, kobile, žrebice in ženska žrebeta: 1. 1936 434, 1. 1937 321, 1 1938 102; kastrati 1. 1936 214, 1. 1937
218, 1. 1938 61; skupaj: 1. 1936 680, 1. 1937 559, *
Petletni načrt za obnovo železniškega parka.
V	glavnem ravnateljstvu drž. železnic se izdeluje petletni načrt za obnovo prometnega parka. Vsako leto naj bi se v ta namen izdalo 200 milij. din. V zvezi s tem vprašanjem proučuje Glavno ravnateljstvo drž. železnic, katere vse predmete izdeluje, oziroma lahko izdeluje domača industrija. Ni pa še urejeno financiranje novih nabav. Železniška uprava predlaga, naj bi finančno ministrstvo v ta namen vnašalo v sklad za obnovo voznega parka letno okoli 150 milij. din. V petih letih bi bilo torej na razpolago vsaj 750 milij. din na tej podlagi.
Izvoz rud ie znašal lani 1,091.414 ton v skupni vrednosti 387.12 milij. din. Po vrednosti se izvoz razdeli tako'e (v milij. din): Belgija 156.55, Nemčija 87.74, Madžarska 32.94, Češkoslovaška 26.07, Romunija 18.08, Tunis 17.6. Italija 4.6, severnoameriške Zedinjene države 3.1, Francija 3.1, Anglija 2.5. Holandija 1.85, Finska 1.8, Švica 0.86, Švedska 0.7, Poljska 0.056 milij, din. Vrednost izvoza rud znaša 7.67 odstotkov skupnega našega izvoza v letu 1938
Zavarovalnice in uredba o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji. Minister trgovine in industrije g. J. B. Tomič je predpisal rok 6 mesecev (od 15. februarja 1939 dalje), po katerem se mora delo zavarovalnih podjetij prilagoditi predpisom uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji in pravilnikov, izdanih na osnovi te na-
Hrvatska banka d. d. v Zagrebu ki spada v interesno sfero italijanskega kapitala, izkazuje za 1938 pr glavnici 20 milij. din in brutodonosu 4.7 4.2) milij. čitegs dobička brez prenosa 0.3 (0.2) milij. din. Tuja sredstva so se zvišala od 78.8 na 90.46 mili], din Med aktivi je zlasti narasla gotovina z blagajniškimi zapiski: od 20.26 na 34.36 milij., povišali dolžniki, zmanjšala pa menična iz-posojila
Izprememba rodbinskih imen. V zadnjem času se množe izpremembe rodbinskih imen, posebno v naši sosedni savski banovini Med nekaterimi novejšimi izpremembnmi imen navajamo tele: Biichler Leo v Zagrebu v Bogdanič, dr. Zwi«back Dragutin iz Zagreba v Cvijak in dr Schwarz Ivan iz Zagreba v Gavrin.
Banska uprava donavske banovine je dovolila Rozenštok' Fani iz Novega Sada izpremembo iniena v Rudič.

Kino KodeJ/evo tei.4i-64m■
Danes ob pol 6. (izredna predstava) in ob
pol 9. ter jutri in v četrtek ob 8. uri Bariton Metropolitan opere Laivrence Tibett v sijaini komediji
Amigo
Hans Moser in Helli Fmkenzeller v
filmu smeha in komike
Noj sin g. minister
Zopet bo najveselejša pustna zabava v kinu Kodeljevo, kjer Vam pripravljamo nocoj še posebno presenečenje.
Borze
20. februar.
Svetovne efektne borze
Pariz: Sestanek se je začel brez posebnega zanimanja, tečaji so se zaključili za nekaj točk nižje.
London: Relativno zadovoljivo.
Amsterdam: Težaven razvoj.
N c w y o r k : Sestanek se je začel z občutnimi padci tečajev.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 ™
V	zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali nespremenjeni i>a 13.70—13.90. Za sredo julija so beležili v Zagrebu 13.65—13.85.
Grški boni so beležili v Zagrebu 35.775—1 36.475, v Belgradu 35.06—35.76.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 7,440.805, v Belgradu 8,653.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 320.000 din.
Ljubljana — tečaji s p r i m n m :
Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2343.50—3281.50 Berlin 100 mark ...... 1758.62—1776.38
Bruselj 100 belg...... 736.75— 748.75
Curih 100 frankov .,,.,, 995.00—1005.00
London 1 funt....... 204.95— 208.15
Newvork 100 dolarjev .... 4354.25—4414.25
Pariz 100 frankov......115.55— 117.85
Praga 100 kron ....... 150.00— 151.50
Trst 100 lir........ 230.20— 233.30
Zurich, 20. febr. Belgrad 10, Pariz 11.665, London 20.645 New York 440.50 Bruselj 74.225, Milan 23.175. Amsterdam 236.15, Berlin 176.75, Stockholm 106.30, Oslo 103.725, Kopenhagen 92.15, Praga 15.075, Varšava 83.12, Budimpešta 87.25, Atene 3.90 Carigrad 3 60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.105, Buenos Aires 101.5, Sofija 5.40.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 472 —474 v Zagrebu 470 —472 v Belgradu 473.50—474.50
Ljubljana: Drž. papirji: 7% inv. pos. 100—101, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 472—474, begi. obv. 90—91, dalm. agrarji 90—91, 8% Bler. pos. 100.75—102, 7% Bler. pos. 94—95, 7% pos. DHB 101—102, 7% stab. pos. 98—99. — Delnice: Narodna banka 7.800—7.900, Trboveljska 185—195.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. posojilo 99.50 do 101, agrarji 60.75—61.50, vojna škoda pro,mptna 470—472 (470), begluške obveznice 89 75—91, dal. agrarji 89.50—90.50, i% sev. agrarji 60.75—61, 8% Blerovo pos. 101—102, 7% Blerovo pos. 94 denar, 7% pos. Drž. hip banke 100 denar 7% stab. po6. 97.75 denar. — Delnice: Narodna banka 7.800 denar, Priv agrarna banka 225 denar, Trboveljska 185.190 (187 50), Gutmann 35—40 (38), Tov. sladkorja Bečkerek 500 blago Osj. sladk. tov. 78—90, Jadranska plovba 350 denar.
Belgrad, Drž. papirji. 7% inv. pos, 101 denar, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 473.50 do 474.50 (472.50) za konec marca 474 denar, begluške obveznice 90.75—91.25, dalm agrarji 90.50 do 90.75 (90.50), 4% sev. agrarji 60 denar (60), 8% BleTovo posojilo 100.75 denar, 7% Blerovo posa-jilo 94.75—95.25. — Delnice: Priv. agrarna banka 234—236 (233).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza bač. parit. Indjija in Vršac 95—97, bač. parit. Indjija sušena 108—110, bač. parit. Vršac sušena 106—108. Tendenca prijazna. Promet srednji.
Živinski sejmi
V	Ljubljani (mesto) dne 16. februarja 1939.
Voli: I. vrste 5—5.50, II. vrste 4.50—5, lil vrste 4—4.50; telice: I vrste 5—5.50, II. vrste 4.50—5, III. vrste 4—4.50; krave: I. vrste 4.50—5. II. vrste 4—4.50, III. vrste 3—3.50; teleta: I. vrste 8, II. vrste 7; prašiči: špeharji domači 9.50, sremskl špeharji 9.50—10, pršutarji 8—9 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste, prednji del 12, zadnji del 14, II. vrste, prednji del 10. zadnji del 12, III. vrste, prednji del 8, zadnji del 10, svinjina 16—18, slanina 18—19, svinjska mast 20—22, čisti med 21 surove kože: goveje 10, telečje i2. svinjske 10 din kg. — Pšenica 210. ječmen 195, rž 200, oves 230. koruza 185, fižol 360, krompir 90, seno 100, slama 60 jabolka: I. vrste 700, II. vrste 500, III. vrste 300 pšenična moka 350, koruzna moka 210 dinarjev za 100 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 8—10, finejše sortirano vino v gostilnah 16—18 din liter.
Ptujski svinjski sojem dne 15. februarja 1939. Prignanih je bilo 160 svinj in 31 prascev, skupno 191 glav, prodanih 76 komadov. Cene: prasci 6— 12 tednov stari 110—160 din komad;pršutarji 7— 7.50, debele svinje 7.75—8, plemenske svinje 6.50 —6.75 din kg žive teže - Prihodnji svinjski sejem bo 22. februarja 1939.
Živinski sejem v Zagorju ob Savi 9. februarja 1939. Voli 4.50—5.50 telice 4-5. teleta 7—8, krave za meso 2.50— 3 50 svinje za klanje 7 50— 8.50 din kg žive teže. Krave za pleme ix> 2000 din za glavo.
Izkorišlanje naiega rudnega bogaslva. Iz Belgrada poročajo, da je bila tam osnovana Češko-jugoslovanska rudarskr delniška družba z glavnico 16 milijonov din. Imenska vrednost delnice je 1000 dinarjev, pri vpisu se plača 250 din ln 80 din za stroške. Svrha družbe je izkoriščanje najdišč manganove rude v Južni Srbiji pri Kičevem. Ustanovitelji so: dr. ing B Stočes, Voja Pelkovič, Rudolf Pile, dr. Brabec, dr. Jc vanovič. L. šistek, M. Fisch-la sinovi (kreka), \Veissmann in drugi.
t