Posamezna številka Din 'i- — LETO III
Paštaiaa plačana v gotovim. ŠTEV. 181.
V LJUBLJANI, ponedljek, 16. avgusta.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—.
Neodvisen političen list,
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18.
TELEFON ŠTEV. 552. © UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Zmaga demokracije.
Istočasno, ko so po zagrebških ulicah slavili zmago zagrebškega nogometa nad beograjskim, je slavil Beograd svojo vse Pomembnejšo zmago — zmago demokracije. S trdno večino so zmagali pri občinskih volitvah davidovičevci in v manjšini je ostala tako oficielna ministrska lista ko tudi njena disidenska. Iz rok radikalne stranke je prešla včeraj jugoslo-venska prestolica v roke Davidovičevcev, doslednih zagovornikov demokracije.
Kakor ima ta zmaga največji pomen *a Beograd sam, tako pa ima neprimerno večji pomen za državo. Zakaj včeraj se je deklarirala naša prestolica za demokracijo in proti vsakemu političnemu nasilju in proti vsaki reakcionarnosti in od včeraj dalje so vsa tri naša glavna mesta: Beograd, Zagreb in Ljubljana v tabor« demokracije. (Ni sicer dano še Ljubljani, da bi jasno povedala svoje mnenje, toda vse dosedanje volitve so več ko dokazale, da bi moral, če bi odločevala volja naroda, biti na čelu Ljubljane samo pristaš prave demokra-. cije.) V tem dejstvu, da so vse tri naše prestoliee za demokracijo, je veliki zunanji pomen včerajšnjih volitev in tu ne bo moglo ostati brez učinka na vso našo notranjo politiko. Včerajšnja zmaga je silen podnet h konsolidaciji Jugoslavije *iV,vJe*i je njen najvišji pomen.
Ni bila lahka včerajšnja zmaga in že volilne številke same dokazujejo, da je bil boj trd in težaven. Ravno zaradi-tega pa je včerajšnja zmaga tem pomembnejša, ker ista je priborjena in ne darovana.
Imeli so sicer davidovičevci vsled spota med radikali lažje stališče in morejo se radikali izgovarjati, da imata Karajo-vanovič in Bobič skupno več glasov ko Kumanudi z vso ostalo opozicijo skupaj. Toda to olepševanje poraza ne drži. Beograd je sedež naše docela centralizirane oprave in zato tvorijo uradniki ogromno število volilcev. Danes pa so uradniki nestalni in vrhu tega v slabem socialnem Položaju, roka g. Maksimoviča pa je na-robe relo trda in če kljub tem tisočem uradniških volUcev propade ministrski kandidat, potem je to jasen dokaz, da je. izgubda radikalna stranka zaupanje Beograda. Ta dokaz je tem važnejši, ker so imeli radikali v rokah tudi občino Beograd in so mogli uplivati na tisoče .njenih uslužbencev. Vso moč, ki jo sploh imeti kaka stranka, so imeli v rokah radikali in če so kljub temu izgubili bitko, potem pove to dejstvo več, ko vsi izgovori »n vsa olepšanja propadlih kandidatov.
Beograjski volilni rezultat pa je pomemben tudi zato, ker kaže, kak rezul-to bi Mi dosežen v drugih občinah, če bi vlcttate povsod svobodne volitve Zakaj kakor misli prestolica, tako misli dežela in je celo v Srbiji, kjer je trpljenje dežele neprimerno večje. V Beogradu, ** je kontrola vsega sveta, niso mogla biti n*BUjn počeno velika, toda ni treba oosti Bgibau, zakaj je v muslimanskem Sandzaku na vsej črti prodrla radikalna lista.
Včeraj je -'magala v Beogradu misel demokracije in dane« ve vsa Srbija, da je Z|haga mogoča in dd se je b0j za pravo hotranjo svobode države začel na vsej Črti. Včerajšnja zmaga je oznanjevalka hovih zmag in v tem, da kliče vso Srbijo ha novo pot, je njen najlepši in najtrajnejši učinek.
A se nekaj mora biti vsem pravim demokratom v zadoščenje. Ni velika večina davidovičevcev, a tretjinska večina mafidatov pripade njim. To je posledica nedemokratičnega volilnega reda. Ce bi
V Beogradu zmagali včeraj davidovičevci.
MIREN POTEK VOLITEV. — NAVDUŠENJE BEOGRADA VSLED ZMAGE DEMOKRATOV V ŠUMADIJI IN JUŽNI SRBIJI.
Beograd, 16. avgusta. Včeraj je bil ves Beograd v znamenju občinskih volitev. Že dolgo ni vladalo tako veliko zanimanje za izid občinskih volitev kakor tokrat. Vsled razcepljenosti radikalov je agitacija dosegla svoj vrhunec. Bila je nevarnost, da pride do izliva strasti nasprotnikov in do medsebojnega razra-čunavanja.
Objavljeno Pašičevo pismo je napravilo še večjo zmedo med radikalnimi vo-lilci. To je najboljši dokaz, kako se da ista stvar pri agitaciji izrabiti' na to ali ono stran. Navodni Pašičev telegram, ki ga je včeraj objavil Bobič, je še ojačal negotovost. Zgodaj zjutraj so nosili Maksimovičev! agitatorji po mestu plakate, na katerih je bilo čitati, da je telegram običajen falzifikat. Agitatorji so švigali ves dan po mestu na vozovih in v avtomobilih. Občinski in državni avtomobili so drveli po ulicah, zbirali volilce in jih vozili na volišče. Sam Boža Maksimovič pa je ves dan švigal po mesto v spremstvu tega ali onega uglednega radikala in obiskoval volišča ter se razgovarjal, nagovarjal ih kontroliral. Poedinci so prihajali v kavarne in krčme in v važnih potezah objavljali rezultate s posameznih volišč. Drugi zopet so vzklikali kandidatom.
Po 6. so se začeli zbirati ljudje v večjih gručah pred kavarnami in redakcijami, kjer so bili nabiti rezultati volitev, kakor so prihajali s posameznih volišč. Na Terazijah nasproti hotelu Mosvi je čakala masa ljudstva na rezultate. Tramvajski promet je bil docela ustavljen, ker se ni nihče zmenil za signale. Redarji, ki bi bili morali skrbeti za promet, pri mogočnem vrvenju ljudstva niso mogli priti do veljave in so se, ker niso nič opravili, sami pridružili masi in gledali na belo ploščo, kjer je nekdo pisal rezultate, kakor jih je dobival po telefonu.
Službeno še rezultat volitev ni objavljen. Po privatnih informacijah je izid volitev v Beogradu ta, da sq dobili :
demokrati 6578,
Karajovanovič 6226.
Bobič 2521,
samostojni demokrati 718, komunisti 774 in socialisti 342 glasov.
:	Zmaga	demokratske	liste v Beogradu
J je vzbudila obče razpoloženje in ne ve
I	se, da bi bili Beograjčani kdaj preje s J tolikim veseljem pozdravili izid volitev kakor tokrat. Nad tem rezultatom se niso radovali samo demokrati, ampak tudi radikali, ki so priporočali slogo, a se njihov apel ni uvaževal. Dr. Kumanudi se bo najbrže zahvalil za mesto predsednika občine, kakor hitro napravi pri občini red. Predsedniško mesto bo potem r>r6Vzel Pr avnik - kipet Vitomir Krstič, bivši šef kabineta ministra notranjih del.
imel Beograd čist proporc, bi imeli Pristaši Karajovanoviča in Bobiča v upravi Beograda trdno večino in Beograd bi ostal vseeno radikalen. Krivični volilni red pa je izvolil Beograd demokratom.
Kakor v Ljubljani, tako je tudi v Beogradu udaril krivičen volilni red svoje očete. In kakor v Beogradu, tako se mora to tudi zgoditi v Ljubljani in po včerajšnji zmagi v Beogradu, mora vsa demokratična Ljubljana zahtevati razpis ljubljanskih volitev.
RAZDELITEV MANDATOV.
Beograd, 16. avg. V novi upravi mesta Beograda bodo imeli demokrati poleg predsednika občine 31 odbornikov, radikali 7, Bobič 4, samostojni demokrati 1 in delavci 1. Nova občinska uprava mora prevzeti svoje dolžnosti v treh dneh.
RADIKALNE OBČINE.
Beograd, 16. avg. Po podatkih, ki jih je dobilo minstrstvo notranjih del, so dobili radikali v notranjosti te-le občine: Skoplje, Užice, Valjevo, Plevlje, Priboj, Sjenice, Belo polje, Kolašin, Podgorica, Čukarica, Kruševac. V čačku so zmagali radikalni disidenti.
DEMOKRATSKE OBČINE.
Demokrati so dobili občine Smederevo, Kraljevo, Veles, Kosiriči, Cetinje, Požega, Požarevac, Vranja, Kumanovo, Paračin. V Šabcu je zmagala skupna lista demokratov in radikalov. V požareva-škem, piratskem in niškem okrožju imajo demokrati večino občin.
NOVI REZULTATI.
Beograd, 16. avgusta. Demokrati so dobili občine Zaječar, Knjaževac, Pirot, Bela Palanka, Bitolj, Prilep, Jagodni, Smederevo, Aleksinac, Soko Banja, Lju-binija, Osečani, Srubič, Ub, Vranjska Banja, Leskovac, Golubovac, Obrenovac, Banja Koviljača, Čuprija.
Radikali.so zmagali v občinah Gornji Mladenovac, Trstenik, Nova Varoš, Ložnica, Ražanja, Štip, Surdulice, Krupanj, Zaba, Struga, Kratovo, Kavadar, Aran-jgjelovac, Topola, Mladenovac, Gostiva.r, Bogovodja, Zabrežje, Kamnica, Kapučak, Grambovac, Pučevič, Bogotič. V Nikšiču je zmagala meščanska lista. V čačku je zmagal radikalni disident Ante Badoje-vič. V gračanskem srezu imajo radikali 8 občin, v sandžaškem srezu so vsi predstavniki občin radikali. V pribojskem srezu imajo cd 7 občin 6 radikali in 1 demokrati. V okrožju Šabac imajo radikali 246, demokrati 9, zemljoradniki 9, samostojni demokrati 2 občini. V tikve-škem okrožju imajo vsa mesta in vse trge radikali, v vaseh imajo demokrati 5 občin, vse druge imajo radikali.
Po vesteh iz notranjosti so volitve potekle še dovolj mirno. Incidenti so se dogodili v selu Sretkovac, kjer je došlo do pretepa in je bilo več ljudi ranjenih. Zato so bile volitve, ustavljene. Po brzojavki popa Gjoke Popoviča je prišlo v okolici Negotina do pretepov.
MANIFESTACIJA ZMAGE BO DANES.
Beograd, 16. avg. Po razglašenem izidu volitev v Beogradu so se sestali demokrati v meščanskem demokratskem klubu, kamor je prišel tudi dr. Kumanudi, ki so mu navzoči priredili ovacije. Demokrati so nameravali prirediti manifestacije po mestu. Policija pa je blokirala ulice in ljudje so se razšli. Manifestacije so odrejene za danes.
Ljuba Davidovič je glede volitev izjavil novinarjem: Tak rezultat smo mi pričakovali, ker smo poznali razpoloženje naroda in na to smo oprli svojo moč. Volitve so za nas povoljne in mi smo zadovoljni.
POPARJENOST MED RADIKALI.
Beograd, 16. avg. Takozvani služ,beni radikali so imeli včeraj svoj sestanek v hotelu »Parizc. Po izvršenih volitvah je prišel tja Boža Maksimovič in več aktivnih radikalnih politikov. Ko se je zvedelo za izid tvolitev, so bili radikali zelo nerazpoloženi, kakor tudi sam minister j notranjih del Boža Maksimovič. Nekoliko |
njegovih ljudi mu je priredilo ovacije.
Boža Maksimovič je imel kratek govor, v katerem je priznal, da pomenijo beograjske volitve velik poraz za radikalno stranko. Za ta poraz je. odgovoren Miloš Bobič. Bobiča je nazval ničvredneža. Pozval je radikale, da naj bodo v bodoče edini, da se kaj takega več ne dogodi. Po Maksimovičevem govoru so se radikali začeli razhajati, priznavajoč svoj poraz zaradi tega, ker niso vzeli Bobiča na svojo listo.
BOBIČEVCI SE PRITOŽUJEJO NAD NASILJI.
Beograd, 16. avg. Bobiču so njegovi prijatelji priredili ovacije. Ob tej priliki je imel Bobič govor, v katerem je na-glašal, da značijo beograjske volitve nje-goVo zmago, ker je to zmaga, ako je po vsem terorju in po tolikih aretacijah dobil tako veliko število glasov. Prečita! je imena onih, ki so bili aretirani, med njimi so čuvarji skrinjic in kandidati z njegove liste. Bobič je poudarjal, da »o njegovi ljudje trpeli pod takim terorjem, kakor ni bil izvajan niti proti komunistom.
Po vzklikanju Pašiču in Bobiču so se Bobičevi prijatelji razšli na svoje domove.
TUDI UZUNOVIČ JE VOLIL.
! Beograd, 16. avg. Včeraj dopoldne je prispel v Beograd predsednik vlade Uzu-novič z ministrom za promet dr. Vaso Jovanovičem.
Impresije Uzunoviča s potovanja so ugodne. Prišel je v Beograd, da tako demantira vse vesti, ki so se širile, češ, da se ne bo udeležil volitev in se mu ne bo-treba opredeliti za eno ali drugo radikalno skupino. Uzunoviča je posetil dr. Momčilo Ivkovič in mu poročal o posetu pri Pašiču. Uzunoviča je posetil tudi dr. Ninčič in mu referiral o odnošajih /. Bolgarsko. Nadalje je dr. NinČič konferkal s svojim namestnikom Jovo Markovičem, ki mu je poročal o včerajšnjem posetu angleškega poslanika Cunarda.
MINISTRSTVO ZA KONSTITUANTO SE VENDARLE ODPRAVI.
Beograd, 16. avg. Avtentično se dozna-vi, da se bo likvidacija ministrstva »a konstituanto izvršila v najkrajšem času in da je predlog že predložen ministru financ dr. Periču.
ZAGREBŠKI ZBOR OTVORJBN-
Zagreb, 16. avgusta. Včeraj ob 10. in pol je minister za trgovino in industrijo dr. Krajač otvoril zagrebški velesjem v navzočnosti vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti. Velesejem ima letos 850 raiz-stavljaleev. To je največje število, ki je bilo dosedaj doseženo. Lani je bilo 726 razstavljalcev.
V	ALBANIJI NI NEMIROV.
Beograd, 16. avg. Naš poslanik v Tirani Jeftič je posetil včeraj ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča in nato albanskega poslanika v Beogradu Cena bega. Kakor se doznava, ni v Albaniji nobenih nemirov, kakor se je to objavljalo v poslednjih dneh.
BITOLJSKI VELIKI ŽUPAN ALEKSIČ UPOKOJEN.
Beograd, 16. avg. Novi veliki župan v Bitolju Aleksič, ki je pred dvema dnevoma nastopil svoje mesto, je upokojen. Razlog za to upokojitev je njegov govov. ki ga je imel v Šabcu proti sedanjemu režimu.
6. dr. Albert Kramer zaključuje polemiko
Na članek g. Ogrina — seveda na oni, ki ga je priobčil »Slovenec« in ne na onega, ki je izšel v »Narodnem Dnevniku«, ker se pogaja im polemizira samo s SLS, ne pa tudi z drugimi skupinami — je odgovoril v nedeljskem »Jutru g. dr. Kramer s precej piti enim člankom »Priznanje g. Ogrina«.
Prebrali smo parkrat članek g. Ogrina, pa nismo nikjer našli, da bi g. Ogrin »priznaval«, temveč smo samo našli, da g. Ogrin svoje trditve, izrečene na sestanku pri »Štruklju«, v polnem obsegu vzdržuje in jih vedno z novimi dokazi podkrepuje.
Tok polemike je šel namreč takole: (i. Ogrin je kot prvi nastopil s trditvijo, da je g. Kramer v imenu svoje stranke izjavil, da se SDS pogaja samo s SLS. To je bila glavna in najvažnejša trditev g. Ogrina, ker je z njo pojasnjeno, zakaj ni prišlo do sporazumnega nastopa pri volitvah v Zbornico.
Na ta izvajanja je odgovoril g. dr. Kramer in v .s-vojili izvajanjih te trditve g. Ogrina ni ovrgel, temveč jo 'indirektno priznal. G. Ogrin je nato v svojem drugem odgov-oru podprl svojo trditev še z novimi odkritji in povedal, da je tudi g. Petovar izjavil, da se pogaja SDS izključno samo s pristaši SLS. In dalje je dejal g. Ogrin, da mu je dejal g. Kramer, ko ga je opozoril na slabe posledice, če bi se izključilo g. Jelačina, da ga naj vzame SLS v svoj kontingent, če ji je itako ljub. In končno je dejal g. Ogrin tudi to, da je g. Kramer sicer dejal, da bo morala SDS vzeti najbrže na svojo listo enega obrtnika, ki ni več njen pristaš, da pa niti govora ni bilo o kaki drugi stranki.
G. Ogrin je torej popolnoma dokazal, da se je hotela SDS pogajati izključno samo s SLS in o kakem priznavanju g. Ogrina ni ne duha ne sluha, la stvar, da se SDS hoče pogajati samo s SLS, pa je kardinalne važnosti za ves nadaljnji potek pogajanj, ker ravno zaradi nje so se“pogajanja razbila, kakor je to na sestanku pri »Štruklju« g. Ogrin javno povedal.
Ravno o tej najvažnejši stvari pa ne govori g. dr. Kramer, temveč vso svojo zgovornost uporablja na zunanji opis pogajanj. S tem, da o tej stvari g. Kramer ne govori, priznava resničnost Ogrino-rih odkritij, da se je SDS hotela pogajati samo s SLS.
To vprašanje je torej popolnoma razčiščeno in sicer ne vsled priznanja g. Ogrina, ki je stvar odkril, temveč vsled pri-
znanja — čeprav indirektnega — g. dr. Kramerja, ki je nastopil po odkritjih g. Ogrina.
G. dr. Kramer sprašuje nadalje, katere so tiste prvotne propozicije, na katerih je hotel g. Ogrin voditi nadaljnja pogajanja. Vprašanju g. Kramerja prav lahko ustrežemo. Prvotne propozicije so bile pač tiste, ki so jih izdelali gg. Peto-vair, Ogrin in Jelačin in po katerih je imela dobi*! v trgovskem in obrtnem odseku SDS 12, SLS in ostale stranke ter neopredeljeni pa 20 mandatov in sicer cd teh v obrtnem odseku SLS 10 mandatov.
Ta ključ je bil dogovorjen in če bi SDS sprejela to, kar je njen delegat sklenil, potem danes ne bi imeli volivnega boja za trgovsko zbornico. SDS pa tega ključa ni sprejela in sicer ravno vsled tega, ker se ni hotela pogajati tudi z drugimi strankami, temveč samo s SLS.
To stvar je treba vedno znova in mo-va poudarjati, ker tudi g. dr. Kramer ponavlja trditev, da je SDS od vsega po-četka izključevala svoje vmešavanje v postavitev kandidatov. Če je to res, potem pa vprašamo, zakaj ni SDS najprej vprašala stanovske korporacije, katere zastopnike žele in s katerimi skupinami se hočejo pogajati? In zakaj se je g. Petovar pogajal z g. Jelačinom, zakaj se pa SDS ni hotela.
In kdo bo dopovedal slovenski javnosti, da bi slovenski trgovci in obrtniki, če bi sami sestavljali kompromisno listo za volitve v Zbornico, izjavili, mi se pogajamo samo s SLS in z nobeno drugo skupino? Je to čisto izključeno, temveč l>i narobe ravno trgovci in obrtniki storili vse, da bi bile pri pogajanjih zastopane prav vse skupine!
Ampak trgovci in obrtniki sploh vprašani niso bili za mnenje in zato je g. Kramer izjavil, da se sicer boji, da bi se mogli obrtniki jeziti, da pa jih bo že pomiril. »Ali je to izraz in volja strokovnih organizacij,« sprašuje nato g. Ogrin? Ali je to dokaz desinteresiranosti SDS, sprašuje z g. Ogrinom vsa javnost?
G. dr. Kramer pravi koncem svojega odgovora, da s svoje strani zaključuje polemiko. S stališča SDS je mogoče konec polemike res potreben, ne pa s stališča javnosti. Zakaj ta nikdar ne bo pozabila, da ni bil sporazum za volitve v Zbornico dosežen samo zato, ker se je hotela SDS pogajati le s SLS. In v tem še ni zaključena v javnosti debata, pa naj jo g. Kramer stokrat zaključi.
Naš izvoz sadja.
i.
Na Dunaju, 14. avgusta.
V svojih dopisih sem jako raznovrsten. Od visoke politike, od svetovnih vprašanj, do ladiofonije, do kupčije s sadjem in krompirjem. Živim že devet let v tem svetovnem mestu, kjer se stekajo niti z vsega sveta m •kjer tradicije minulih stoletij še vedno igra-ijo veliko vlogo. Stoletne vezi z našo domovino so ustvarile položaj, da n. pr. še danes poznajo na Dunaju naše dežele bolje nego ■v Beogradu. In 4o poznanje naših dežel, nagib zakladov, nafe primitivnosti ditd. prihaja prav tudi meni, ki ne hodim po Dunaju z glavo v Žaklju, marveč imam stotere prilike da mnogo slišim in vidim in si tako izpopolnim svoje lastno znanje in Spoznanje. Odtod mnoge slike v mojih dopisih, ki jih iz ■tujine pošiljam v polni zavesti odgovornosti
in resnosti.	.	.
In tako sem prišel tudi do dopisov o iz-kozu sadja in drugih pridelkov, ki so bili objavljeni v Ljubljani Trstu in Gonu. Na aadnsja dva dopisa v »Narodnem Dnevnto «em si nabral ntflcaj jako zanimivih '“U^enj, &i sem jih namenil javnosti v namenu, da j n naši izvozniki uvažujejo in s tem koristijo eebi in spravijo iavoz našega sadja v pravi
tir	•
jia to misel me tje spravil člančič misli o vnovčevMiju sadja« v >Edinosti« 10.
« im Pisec onega članka prav pravi, da nredno hočemo sadje vnovCevati, ga moramo — imeti, in sicer takega, da ‘je za kupčijo njKfciobno, in pravi: Predvsem Je P^ebna vUia množina ene vrste blaga. Vri nas pa
:%z°r
seaftgM®Šarc
nraastavi in drugod oni za najbo^šega^^_ Teica, ki ima nešteto vrst sadja, čigai sa dovnjak je naravnost *birka najraznol^n J-5e*a sadja, 'kar je lepo za oko, a siabo žep. Zguba na času, denarju in prostoru! Pod takimi pogoji ne more uspevati kmet, a »e *nanj zadruga, ki bi se pečala s takimi kupčijami, ker so riskantne za poedmea, pa tuat aa zadrugo
zelo lepa in cesar je izredno laskavo pohvaUl goriške sadjerejce. Za drugi dan je bil določen dvorni obed in treba je bilo par sto kil jabolk ene same vrste. Kaj se je zgodilo? Morali so brzojaviti na Dunaj, da jih je poseben kurir pripeljal s ponočnim brzo-vlakoni. Drugi dan ob 10. je bil ze v Gorici , in. bila so na dvornem obedu »goriška jabol-ka« po cesarjevi želji! — To ni povedano j po receptu: »se non e vero> 6 ben tro^l<> ako ni res, je dobro izmišljeno —, marveč je drastičen izgled, ki karaktemuje aa&o revščino, našo nesposobnost. Da je Se dan tako, dokazuje pisec v >^inOBti« in te dni v svojo žalost sam prepričal.) v »Edinosti« čitam dalje:
(Pri poedincu ne pride to tako v poštev (— namreč riekantnost kupčije z našim sadjem —), z zgubo izgine pač eden izmed mnogih, a drugače je pri zadrugi. Stara pesem, ki je še v veljavi 'in tudi ostane (!) je ta, da naš kmet, kjer posluje zadruga, daje zadrugi najslabše blago, ali pa tako, ki ga slučajno ne more oddati, medtem ko odda najboljše vrste zasebniku; niso to jx>edini slučaji, ampak ukoreninjena navada. Jasno, da tako postopanje rodi mnogo prepirov in besed ki zadrugi samo škoduje. (Poznam tak zgled v preteklem tednu, ki ga pozneje omenim, seveda brez imen! Dop.)	,
Se druga velika rana vnovcevalnih zadrug i za sadje ter poljske pridelke je ta, da nas kmet sploh noče razumeti, da je nujno po: trebno sortiranje po barvi, velikosti m tudi po obliki. Te tri točke narede vtis resne iu dobre trgovine. 'Kaj razume naš kmet poti »priina blago«: Vse, kar je Bog dal in je drevje rodilo!	.
Mi bi ee morebiti učili od Tirolcev, ti m nas marsikaj naučili v tem pogledu. Ali zmagali so in z lahkoto tekmujejo na trgu.
Treba je za nas pred vsem množine eno-vsrstnega sadja. Saditi je treba le dobre vrste. Dela se mnogo na to in upajmo, da bo Amelp uspeh.
Tako piše nekdo v »Edino*tk, ali velja do nike točno tudi za Slovenijo. Tudi tukaj govoričijo « sadni kupčiji, o ekaportu m
več vrst >kakor je Bog dal in je drevje rodilo?, da je vagon naložen. Da ne more biti s tako oaj.ošiljatvijo dobrega konca, je samo pj sebi umevno.
Imel sem 'take naše razmere pred rčmi, k) fio.m pisal zadnja dva dopisa .» izvozu našega sadja na 'Dunaj. Na koncu sem še posebno opominjal izvoznike, naj nikar ne pošiljajo semkaj — drobnarije (t. (j. sedanjih zgodnih jabolk), ker tu gre le najbrže za blago po dobrih cenah. — Semkaj prihaja v ogromnih 'količinah zgodnje sadje iz Ogrske in Ru-munije (Banat). Ko sem pisal zadnji dopis, sem videl na Naschmarktu jabolka, debela kakor glavce novorojenčka in še debelejše; kar je drobnejše je ostalo doma, ker je škoda za ogromne stroške (do 1500 Ka na kilo!).
V Avstriji bo letos malo jabolk. Zato je za uvoznike toliko več nade na dobro kupčijo. Dunaj sam silno veliko porabi sadja. Pri nas v sadjarskih krajih ne pojedo toliko sadja kakor na Dunaju, že so bila na trgu letošnja jabolka, ko smo videli po izložbah krasna jabolka iz — Avstralije in Južne Amerike. S Kalifornijo je sadna 'kupčija nenavadno živahna posebno suhe češplje (zelo debele), na zraku sušene češplje in marelice itd. (na način goriških Brd), 'in 'to po cenah, ki nevarno 'tekmujejo z našimi cenami za slabše blago. Italija, Španija, Francoska, Belgija, Holandija, Portugalska itd. imajo tu svoje izvoznike, ki v vsakem letnem času uvažajo na Dunaj in pošiljajo od tu v druga 'lnasta (tudi na Češko in Poljsko) razne pridelke, kakor jih dajejo njihove dežele in kolonije, v katerih je poletje, ko je tu zima. Zato vidite na Dunaju v najhujši zimi krasne sadeže vročega poletja, tako lepo in mikavno razložene po izložbah, da se gledalcem kar sline cedijo. In koliko je tu izbire! Kar premore ta naša zemlja v vseh delih severne in južne oble, vse najlepše in najboljše, vse je tu v najbogatejši izberi. Zato je Dunaj jako izbirčen: le najboljše blago more tu najti vsak čas dosti in dobrih kupcev! Kdor ne more zadostiti takim zahtevani, naj se ne rine med izvoznike sadja na Dunaj, sicer ga čaka le jeza in občutna izguba.
A. G.
Politične vesti.
= Iz Celja smo prejeli poziv nekega gospoda, ki kliče patriote na delo za Jugoslavijo. Kako si ta gospod to delo predstavlja, ne pove, pa čeprav porabi lepo kopico frazastih besedi. Pove le, da je proti panevropski misli in da naj vsakdo, komur je za čisto domoljubno in praktično slovansko delo, pošlje svoj naslov brez obveze na »Slavija«, Celje. Dotični gospod, ki nam je poslal ta poziv, se ne zaveda niti najbolj primitivnega pravila, ■da je vsakdo, ki izdaja kak apel na javnost, dolžan nastopiti s svojim polnim imenom, da javnost ve, s kom ima opraviti. Anonimni apeli na javnost so nedopustni in take apele treba popolnoma prezreti. To pripombo mesto ponatiska notice.
— Pitično pismo gospoda Pašiča. Na
predvečer volitev je bilo objavljeno Pa-šičevo pismo volivcem. Vsi, ki so pričakovali, da 'bo to pismo vsaj nekaj doprineslo k razjasnitvi, so bili globoko razočarani. Gospod Pašič se v pismu namreč ne izreka niti za Bobiča in niti za Maksimoviča in niti ne imenuje nikogar. Govori samo o potrebi sloge in poudarja, kako je discipliranost bila vedno glavna sila radikalne stranke. Posledica .tega pitičnega pisma je, da so s Pašičevim pismom agitirali tako bobičevci ko pristaši Maksimoviča. Vse pa kaže, da z večjim uspehom bobičevci, ker je vse pričakovalo, da bo Pašič obsodil separatno listo Bobiča. Toda g. Pašič se raje ni -mešal v spor ter se malo maščeval nad g. Maksimovičem, ki nastopa, kakor bi bil že priznani Pašičev naslednik.
— »Venkov«, glasilo češkib agrarcev, je objavil podlistek »Mussolini — obno-vitelj«. Kakor že nam naslov pove, se v članku silno povzdiguje Mussolini, da, avtor ga celo primerja s Petrom Velikim, Napoleonom, Goethejem, Vict. Hugo-jem in - Vrchliokym. Je na vsak način več ko čudno, da se glasilo stranke, ki se olicijelno imenuje republikanska in napredna, spozablja do takih slavospevov.
...	.	.	reka tftbn lilrnrAni«
.jo je ogledal tudi cesar.
Sv« je bita I *S5k. se «**
Ali je to italoiilstvo res tako ukoreninjeno med Cehi, ker si ne moremo misliti, da bi se mogli agrarci ogrevati za fašizem. Kaj neki delajo naše Češkoslo-vaško-jugoslovenske Lige, da Čehi še do danes ne vedo za raznarodovalno delo fašizma? Ali pa jim je to delo egalno?
— O generalu Gajdi priobčuje »Českč Slovo« po »N. Prače« precej nelaskav životopis. Gajda se je prvotno imenoval Rudolf Geidl. Dovršil je tri gimnazijske razrede v Kijevu in postal nato učenec v drogeriji. Se predno pa je študije dovršil, je vstopil v avstrijsko armado ko prostovoljec. Naenkrat pa se je pojavil v Cini gori in sicer ,pod imenom Gajde. Bil je nato v srbski vojski in pri umiku srbske vojske čez Albanijo je deloval kot vojaški zdravnik. Kot tak se je* tudi
s srbsko vojsko evakuiral v Francijo.
Od tu je bil poslan v Rusijo v srbski korpus. Tu se je prišlo na to, da Gajda ni zdravnik, toda Gajda ?e je opravičeval s tem, da se je izdajal za zdravnika zalo, da je mogel priti v iiusijo. Trdil pa je o sebi, da je srbski kapeian. Skoraj se izkaže, da tudi to : ■ n..? in proti njemu se uvt.de disciplina.ta preiskava, ki !<' je vodil sedanji polko i?ik. Chakupa. Ko je izvedel Gajda ali Geidl za preiska % se je prijavil li iransportu v Francijo, f: njeg >va prijava ni bila sprejeta, ker ■>. je treba preje rešiti disciplinarno afero.. Ko je med tem prišlo do bojev, je odšel Gajda v Sibirijo, kjer je pričel akcijo proti boljševikom. Njegovo daljno življenje je znano. Najprej je bil s Kolčakom, potem je hotel stopiti v sužbo eserov v Irkutsku, izstop iz dobrovoljskih legij in na konec njegovo delo v Vladivostoku, ko je prišel, čeprav le za kratek čas v J stik z boljševiki, s katerimi je tudi so- ’ deloval. Gajda je danes 36 let star in jejl bil superarbitriran, ker so njegove d ti- . ševne in telesne sile za vojno službo iz- f črpane. Značilno je, da so morali Gajdo po Pragi z avtomobilom poiskati, da so ga privedli pred superarbitracijsko komisijo. »Češke Slovo« piše, da je s tem komedija končana, ker je bil Gajda z« svojo službo čisto nesposoben. Hotel je vedno nad drugimi komandirati, ni znal pa sebe obvladati. T udi je rad lagal. — Gajda je vložil sedaj celo vrsto tožb proti vsem, ki so o njem slabo govorili. Afe<-ra Gajde torej še ne bo zlepa likvidirana.
— Zakaj je moral general Gajda izstopiti iz vojske. Glasilo legionarjev »Narodni Osvobojari« pravi, da je netočna ve.st nekaterih listov, da ni uradna preiskava proti generalu Gajdi odkrila nobene krivde generala. Nasprotno je resnica, da je zagrešil general Gajda take stvari, da je moral biti odstranjen iz aktivne službe v vojski. Iz ozirov do državnih interesov in v želji, da se pri»anese osebi generala, pa je sklenilo vojno ministrstvo, da likvidira afero na ta način, da prisili generala Gajdo k odstopu iz zdravstvenih ozirov.
Boj sovjetov proti občinam. Čeprav vodi sovjetska vlada zelo ostro borbo proti Zinovjevu in opoziciji, vendar pa gleda, da ne bo lok preveč napet. Kakor znano, je Zinovjev zlasti nastopil proti kulakom«, premožnejšim kmetom v vasi' in sovjetska vlada pričenja v tem oziru zahtevam Zinovjeva ustrezati. Sovjetska vlada je namreč pričela boj proti občinam na deželi. Poleg sovjetov, ki so skrbeli predvsem za državne interese, je bila v vsaki vasi občinska uprava ali na kratko občina, ki je skrbela za občinsko gospodarstvo. V občinah so polagoma dobili ves vpliv premožnejši kmeti in polagoma so dosegli tudi to, da so vaški sovjeti plesali tako, kakor so občine hotele. Sovjetska vlada je prepričana, da so samo občine povzročile na dežeU po.taz komunistov pri aadnjih volitvah, /ato 3e pričeia vlada boj proti občinam. Če bo pa ta boj imel uspeh, je drugo vprašanje, ker vanj ne verujejo niti oficielna »Izve st j a«.
V0LILCEM V ZBORNICO ZA.TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO!
Pri pregledovanju volilnih Lg»emikor se ie dognalo, da mnogo naših somišljenikov ni vpisanih. Nasprotno pa je mnogo pristašev SDS, ki so vpisni, dasi ze dolgo ne izvršujejo več obrti. Mnogo ji' je tudi takih, ki morajo biti radi smrti črtani. Poživljamo vse samišljenike, da se obrnejo na Volivno P18arn<° združenih stanovskih kaadi-datnih lilst, trgoveev, obrtnikov in industrijcev v Kolodvorski ulici 8, da se prepričajo, s« vpisani, ako je kdo nepravilno vpisan in ali je kdo izpuščen ter če so vpte*‘nl v odgovorajajočih odsekih.	nPm
Sodelovanje naših somišlfo1*^0^ T0_
in n li in n nnfraKnA fl O nrOP*1^ < _ . i. i_
je nujno potrebno, da Pre,P£trebna je tu-di podrobna agitac
litvah vse zlorabe. En
‘ b0 nasa “naga
"* t-—-----" ^V lC!?orai klikarstra ter
čim sijajnejša »" strankarstva t®"* p
««T II KT ODBOR ZDRUŽENIH STA-JSvSkIH KANDIDATNIH LIST, TR-OOVCEV, OBRTNIKOV IN INDUSTRIJ-CEV V SLOVENIJI.
Kmetski praznik na Krškem Polju.
•Včeraj, v nedeljo dne 5. t. m., je doživelo Krško polje veličastno manifesta-ci'i° kmetske misli. Že prejšnji dan so prihajali od vseh strani zborovalci, da prisostvujejo drugi proslavi kmetskega praznika na Krškem polju. V nedeljo pa se je dotok zborovalcev podesetoril, tako ie zavladala v Krškem taka živahnost, kakor jo morda to mesto še ni doživelo. Živinorejci so priredili razstavo govedi in konj, vinogradniki pa razstavo Vlua' ^nog°številne narodne noše so se udeležile praznovanja na nepregledni v,sti vozcv, od katerih je vsak posebej Predstavlja kako skupino iz kmetskega |je ■*> ^ pr. mlatiče, žanjice, vršilce ter . ce* lovce, ribiče, kovače itd. Največ-zanimanje pa je vladalo za popoldan-zborovanje, na katerem je govoril 'Udi predsednik HSS Štefan Radič, ki je Prišel okrog pol 14. v Krško. Ob 13. uri se je razvil krasen sprevod zborovalcev P.eš na okrašenih vozovih z godbo pro-1 k^ko uro oddaljenemu zborovalnemu
Prostoru.
^re<l začetkom zborovanja je prišla Pozdraviti g. Radiča in njegovo gospo Ila govorniško tribuno skupina narodnih n?š> predstavljajoč kranjsko obrt, ki je ’'-'en|u zelo ugajala in se je takoj pričel a^°varjati s »svati«.
. P veliko množico pristašev SKS je .. ,Sedaik krajevne organizacije Pirc A,0J* otvorii
ZBOROVANJE
in pozdravil vse navzoče, zlasti pa gg. Radiča in Puclja, ki jih je množica burno aklamirala. prvi je govoril narodni poslanec in minister
IVAN PUCELJ:
Spoštovani tovariši, drage tovarišice! Kakor lani, tako praznujemo tudi letos
11	a tem mestu praznik kmetskega ljudstva, praznik borbe za blagostanje kmetskega stanu. Govorim kot reprezentant Slovenske kmetske stranke; v tem naslovu je že povedana naša skupna misel in naš cilj. Smo Slovenci in smo kmetje in kot taki rabimo borbeno stranko, ki se more postaviti v bran kmetskega stanu. Kdor spoštuje naš naslov, naše ime, našo idejo, naš program, ta je naš hrat in. prijatelj, kdor pa tega ne spoštuje, ta je naš nasprotnik, pa čeprav ga je rodila kmetska mati in Slovenka.
Treba je odkritosrčnosti in jasnosti, da si povemo vse odkrito.
Lansko leto je bil kmetski praznik Praznik bratstva. Danes praznujemo druži praznik in vprašajmo se, ali je bila pot, ki smo jo hodili, dobra. Vaša tisočglava prisotnost nam je dokaz, ,8 smo šli tisto pot, ki je v naših srcih !tl dušah zapisana. Ni še vse doseženo, ali zato nam stojte trdno ot) strani, da bomo naš skupni cilj dosegli.
Živimo v časih, ko nam niso tla s cveticami posuta. Kriza, v kateri živimo ,ni samo pri nas, ni samo evropska, nego je splošno svetovna. To je posledica štiriletnega grozovitega ubijanja in uničevanja. Povrh vsega pa imamo letos se posebne elementarne nezgode, ki po-končujejo kmetom njihove pridelke. Tam pa, kjer bi morali vsaj najnujnejše oškodovancem pomagati, tam pa naš gla> "e pomaga toliko, kolikor bi bilo treba. V>a pa tam še krepkeje izpregovorimo, ■!e potrebno da se strnjeno organizirajo v politični stranki, v naši Slovenski kmetski stranki in da se zvežemo z bratsko HSS.
Hočemo živeti skupno državno življenje s Srbi m Hrv«h i j * i j . j govarja tudi nasfm’ toda tako’ da to ftd' kemu principu, ki	in knieč-
ljubezni.	p	poštenja in
Potrebujemo močne organizacije-Hrvatih jo je že ustvaril Štefan Ra<iu'-1 pri Slovencih gre vse seveda malo počasneje. Naša inteligenca, ki je skoraj vsa študirala zunaj, se je tam navzela tujih političnih stremljenj, ki ne odgovarjajo našemu človeku. Morali smo priti šele mi, da smo povedali, da hočemo svojo politiko, kmetsko politiko, ne pa posnemkov nemške socialne demokracije ali zapadnega liberalizma in drugih.
Naše delo še ni končano. V politiki ni nikdar zastoja, vedno gre razvoj naprej. Pozivjam vas, mislite na svoj stan, na svoje organizacije. C e boste taki, bomo zmagali, Pomnite >Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!«
Še vedno velja ta izrek starega pesnika; sicer ni pri nas več tujcev, pač pa so i
kmetje še vedno teptani. Njihovo osvoboditev hočemo, to je naša volja in mora biti volja vas vseh, ki ste prispeli v tako velikem številu. V vašo voljo upam, s to nado se vam zahvaljujem in vas poživljeni, da stremite, da bo naš praznik čez leto dni še lepši, naše zborovanje še večje!
Besedam ministra Puclja je sledilo viharno odobravanje.
Kot drugi govornik je nastopil
ALBIN PREPELUH:
Ko smo se zbrali leto osorej, smo položili kulturne, socialne, gospodarske in politične smernice našemu pokretu. Gospodarska kriza je bila takrat še večja, vladala je takrat organizacija, ki je neusmiljeno tepla kmeta. Po zaslugi HSS je izgubila ta organizacija in z njo korupcija svoje korenine.
Nismo sami, po vsej državi se giblje velik socialni pokret kmečkega osvobo-jenja. Združiti moramo vse moči, da dvignemo gospodarski položaj kmečkega ljudstva. V načelu smo že zmagali ali treba je pomagati tudi našim ljudem, ki se mučijo drugje po farmah. Veseli nas, da je spoštovan stan, ki ima mnogo vpliva, to je duhovništvo, že začelo izpregle-dovati in povem le to: Načelstvo SKS je včeraj sprejelo v svoje vrste iz vrst duhovnikov: enega, dekana in tri župnike. S tem se je pričel prvi del razpadanja SLS. Potrebno je, da pritegnemo še druge poštene ljudi, še druge organizacije v naš pokret.
Tudi Prepeluhovim izvajanjem je sledilo burno odobravanje.
Sledil je govor predsednika HSS
ŠTEFANA RADIČA:
Slovenke in Slovenci! Pred letom dni sem na tem prazniku zaključil svoj govor z obljubo, da vam prinesem čez leto dobre glasove. Te glasove vam sedaj prinašam. Imeli smo težko borbo in tudi elementarne nezgode so zadele Slovenijo, Hrvatsko, Vojvodino, Bosno in druge pokrajine. Poplavljenci so sedaj brez krova in prva skrb mora biti, da se narodu najpotrebnejše poskrbi. Zakaj je tu država? Le gosposki bedaki porečejo zato, da samo pobira davek in ljudi k vojakom ter k večjemu, da batina kmete. Država je velika zajednica, ki mora posamezniku pomagati in mi moramo imeti močno in pogumno vlado. To vlado sedaj imamo. V Beogradu je mala skupina, ki hoče imeti vlado in vojsko v svojih rokah.
V naši državi je ta mala banda — bograjska čaršija — dolgo gospodarila. Temu je sedaj konec, toda ta banda še ni ob moč. Sedanji predsednik vlade pa je rodom iz Niša in torej dobro pozna Sumadijo, Macedouijo in Bolgarijo. Naj-te?ii Posel je bil poslati Pašiča v pen-
Zat? smo nastopili odkrito in ne z ' ligami. Pašič je sedaj v penziji in se , Pov*ne več na svoje prejšnje mesto. (Radostni medklici.).
Kakor je neki’ minister financ vodil svoje posle, to je bilo čisto navadno privatno gospodarstvo, ne pa državno. Danes so vsa gospodarska ministrstva v rokah najboljših ljudi. Sedanji finančni minister je seljaški sin in če ne bi bil slučajno zadržan v Šabcu, bi bil danes tu med nami. (Živel Perič! Klici množice.). On vodi pošteno, kmetskim interesom primerno državno gospodarstvo in mu je glavno načelo: Kadar se gre za narod, ni strank!
Tako kot Perič delajo tudi poljedelski iu trgovinski minister ter minister za agrarno reformo. Tako delajo Pucelj, Krajač in Šibenik in skoro bo tako tudi v ministrstvu za šume in rude. (Doli Ni-Uic!). Preje pa so se ministri zabavali z dekleti ali za to ga ni boljšega biča °ije selja6ka politika.
■ . „ ?,u? stvar je, radi katere sem tudi
lpyni5l-pUrT ide' Na2elnik zagrebške železniške direkcije Jovanovič državi direktno krade — krade! Treba ga je odstraniti!
V Sloveniji vladata Bal tič in pir]c_ majer. (Stoteri s Doli!«) To niso naši, niso slovenski ljudje. Ta dva morata oditi, na njihovo mesto pa morata priti dva, ki sta za narodov sporazum. Upravo mora voditi oni, ki ga večina naroda hoče in zahteva. Kaj mislita ta dva, če sta povabljena enkrat h kralju na lov, da jim potem nihče nič ne more.
Ne zahtevamo ravno, da so ti pri nas, pri HSS ali SKS, a ta dva nista niti radi-
kala. Tudi imamo velike župane, ki imajo v programu, da ubijajo našo deco, čim malo doraste. Perovič je že eden takih.
V	Starem Kaštelu je sedaj ubit že šesti Hrvat, ki ga je pod njegovim protektoratom Orjuna ubila.
Ker je ta vlada poštena in sposobna, mora dati narodu dela. Kjer potrebuje narod železnico, cesto, most, tam se mora to zgraditi in za to država mora najti denar.
Še danes imamo dnevne mezde po 15 do 20 Din. Vlada mora najti denar, da se delo pošteno plača in da se ves narod, ki je potreben dela, zaposli. Nočemo, da bi naši ljudje iskali dela drugje. (Medklic: Na Francoskem, ko ni doma dela!).
Pred letom je bil storjen sporazum med srbskim in hrvatskim narodom. Ni je danes avtoritete, ki bi ta sporazum sedaj uničila, pa magari, da bi ga rušil sam Pašič, pa tudi če se ponovi PP vlada, vlada Pašiča in Pribičeviča. (Tu prične ves zbor klicati: Doli Pribičevič!)
Ugledni vodja radikalne stranke mi je sam izjavil, da če se slučajno obnovi PP vlada, zapustijo radikali tudi Pašiča in velika večina radikalne stranke in njenega poslanskega kluba bo proti taki vladi.
Ta država je država vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pravim vseh Slovencev, tudi onih, ki so preko sedanjih mej. (Burno odobravanje kmečkih množic.) In naša država se mora zanje zavzeti. Prvo, da naspoti v Ženevi zanje, a drugo' da poskrbi, ko bo čas, da se priklopijo narodu nazaj. Ako je roka ločena od telesa, sta telo in roka šibka, oba pa sta krepka, če sta skupaj. To je dokazala Alzacija - Lorena za Francijo, je dokazal Trient za Italijo. Toda Italija najbrže misli, da velja to samo za njo, ne pa za druge narode. Ni naš princip, da mora biti vsak Srb, Hrvat ali Slovenec v naši državi, ker je to nemogoče. Srbi pa imajo še mnogo svojih rojakov pod Grčijo in enako Hrvati pod Italijo in drugje. Wilsonova meja je tekla drugače, nego sedaj. Ta črta je določila, da mora biti Slovenija spojena z morjem in da mora biti Reka luka Slovenije. Slovenija sedaj nima morja.
Naše novine zelo neumno pišejo, ko pravijo, da sta Francija in Anglija proti nam ter da naša vlada grozi Bolgarom. Mi smo ,močen narod, toda miroljuben. Vojne nočemo! Kar pa se dogaja, tega ni kriv samo macedonski komite in ni kriva le Bolgarija, ampak predvsem Ženeva in ženevska politika. In če Ninčič ne žvenketa z mečem in ostrogami kot kak madjarski Janoš, dela le dobro. Oni, ki vedno hujskajo na vojno, se v vojni navadno skrijejo v kaka skladišča-in v bolnice.
Naš narodni sporazum napreduje in celo vsa južna Srbija je zanj. Vsi seljaki hočejo poštenje, sporazum pa je v tem, da se vlada informira za slovenske zadeve pri Puclju, slovenskemu zastopniku, za hrvatske zadeve pa pri Hrvatih. Ako trdi Korošec, da so vsi drugi nepošteni, le on je pošten — z enim peresom še ptica ne more leteti, — da je Pucelj izdajalec ter zatrjuje: Nočem najprej v Zagreb in nato v Beograd, nego hočem som v Beograd, dokazuje to, da je le napredoval v neuvidevnosti. O Kristusu pripoveduje, da je potoval iz Betlehema v Nazaret ter da je rastel v modrosti in milosti božji. Korošec je tudi prepotoval državo, pa ni napredoval v pameti.
Slovenec svoboden, Hrvat svoboden, Srb svoboden, to je svoboda Jugoslavije! Druga naša naloga je, doseči, da bo državna politika kmečka politika.
Mi gremo svojo pot, ne s popom nego z Bogom. Popu čast le pred otarjem, drugače pa le, če je pošten človek in pusti kmeta po svoje misliti.
Gre tudi brez Pašiča, že tri mesece je v penziji in država je še trdna. Zaupajte v seljačko slogo! Živeli!
Radiču, ki mu je že prej množica mnogokrat vzklikala, mu aplavdirala in ga pntrjevalno prekinjala, je sledil po njegovih zadnjih besedah ogromen odmev aplavza.
Pripominjamo, da so bili vsi trije go-vounki v svojih izvajanjih zelo kratki in jedernati, ker se je takoj po zborovanju pi ičela konjska dirka.
RAZGOVOR Z MINISTROM PUCLJEM.
Nekateri novinarji so v nedeljo dopoldne stavili g. ministru Puclju več vprašanj, na katere je takoj dal pojasnila.
Na vprašanje, kako je kaj s škodo od poplav, je g. minister odgovoril:
>Sedaj zbiram ves material in bom mogel skupno škodo oceniti šele, ko bo ta zbran. Vsekakor pa je mnogo pretirano, ko ste pisali kar o milijardah.«
Vprašanjem Ali odpade od državnih podpor poplavljenim krajem tudi kaj na Slovenijo?«
Odgovor: »To je odvisno od poročil, ki jih dobimo, kakšna so!«
Vprašanje: »Ali se je kaka politično znana oseba udeležila današnjega praznika?«
Odgovor: »Da, na primer dr. Kukovec.«
Vprašanje: »Kaki so odnošaji med njim in vašo stranko?«
Odgovor: »Morem reči, da najprisrč-nejši.« — (Dr. Kukovec je podpisal v petek, dne IB. t. m. sprejem v SKS. Op. poroč.)
Vprašanje: »Kako je vaše stališče do volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo?«
Odgovor: »Načelsko SKS je na svoji seji sklenilo, da pri teh volitvah podpira akcijo združenih stanovskih list, tako, da se reši Zbornico strankarstva, ki so ga zagrešile metode SDS.«
ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA.
Na dan kmečkega praznika je priredila Kmetijska družba na sejmišču v Krškem lepo uspelo razstavo ter je nagradila izredno mnogo živinorejcev z denarjem in diplomami.
Pri razstavi goveje živine je dobil za najlepšega bika nagrado 300 Din in diplomo ministrstva poljedelstva posestnik Barič Franc. Za najlepšo kravo je bil nagrajen posestnik Golob Rudolf, za najlepšo telico pa je dobil nagrado in ministrsko diplomo Špiler Marko. Za razstavljene kobile in žrebce so bili nagrajeni posestniki Pintarič Franc, Ivan Cvetkovič, Ivan Globevnik, Ivan Novak in Matija Skobljane poleg mnogih drugih. Prvim nagrajenim posestnikom je minister Pucelj osebno čestital. Isti dan se je vršila tudi razstava vin. Po zborovanju na Krškem polju so se tam vršile dirke enovpreženih in dvovpreženih vozil ter jahaška dirka, vse po raznih kategorijah.
Ves čas je bil veselični prostor prav dobro obiskan, pravi vrhunec pa je veselica dosegla zvečer. Celotno razpoloženje pa so znatno dvignile naše lepe narodne pesmi, ki so jih udeleženci vneto in neumorno prepevali ves dan. Ta dan je bil resničen praznik kmetskega ljudstva in se je končal brez slehernega incidenta v pravi demokratski in kmetski harmoniji.
DOP RO VOLJČI!
Kdor se namerava udeležiti proslave odkritja spomenika v Medžidiji i(Ruiminija) v spomin padlim dobrovoljcem v Dobrudži, naj to takoj javi: Glavnemu odboru saveza dobrovoljaca v Beogradu, Kraljice Natalijo ulica 84/111. Javi naj ime in priimek, poklic in kraj, od koder bi potoval. Obenem naj pošlje na isti naslov 120 Din za vožnjo po Donavi z oznako, da je ta denar namenjen samo za to. To velja, za dobrovoljee, ki imajo u veren ja. Udeležba bo zelo omejena — 900 oseb — ker ni bilo mogoče dobiti več ladij na razpolago. Potovanje in vse ostalo bo trajalo od 4.—12. septembra, tako da bi morali odpotovati iz Slovenije vsaj 3. septembra. Vožnja bi stala s parobrodom 120 dinarjev za osebo od Beograda do črne vode v Rumuniji in nazaj, na železnici pa eno-četrtinska. Hrana na ladiji dnevno 70—90 dinarjev; ni pa obvezna, keir lahko vsak sam vzame seboj hrano. Rezervni častnika v pohodni obleki in škornjih. Vzeti morajo seboj eSarpo (službeni pas) in vojna odlikovanja (srbska in zavezniška). Kdor misli potovati, naj se tedaj požuri. Vsak bo pregel tozadevno legitimacijo, seveda če ni že število udeležencev doseženo, kar je lahko mogoče pri tako nizki številki. Obenem naj vsak javi še potom dopisnice ljubljanskemu save-zu, ako namerava iti. — Poslovodja.
Obleke
lastnega izdelka Vam nudi najceneje
JOS. ROJ IN A, Ljubljana
Aleksandrova c. 3.
DOPIS.	~
Braslovče. Sokol v Braslovčah proslavi dne 5. septembra 20 letnico svojega obstoja. Ob telj priliki priredi s sodelovanjem Savinskega sokolskega okrožja veliko javno telovadbo in vrtno veselico. Bratska in druga društva prosimo, da ta dan ne prirejajo veaeluc. Ker hrastov stki Sokol že več let ni javno nastopil v svojem fcraiju, smatramo, da je njegov javni nastop ob priliki 20 letnice v povzdlgo sokolske in narodne Ideje potreben. Vse prijatelje telovadbe in neprisiljene zabave ulijud-no vabimo. Zdravo!
Dnevne vesti.
ZA UGLED DRŽAVE
je v zadnjem času naša vlada silno vneta. Kakor je to na eni strani razveseljivo, tako pa je obžalovati, da se ta s kub vlade kaže na nad vse čuden način. Jasno je namreč, da trpi ugled države predvsem vsled tega, ker se ne spoštuje zakon, ker se vrše votivna nasilja, ker se niti ena korupcijska afera še ni razčistila, ker se izdajajo slabi zakoni, ker se ne izvaja ustava, ker se gazi občinska avtonomija itd. Tu je glavni vzrok, če je ugled države majhen in tu je glavni vzrok, če ni državno uradništvo vselej na višku.
Naša vlada pa glavnega vzroka noče videti, temveč nastopa, kakor da bi bilo vse odvisno le od uradnikov, ki so vrhu tega vsak dan bolj brezpravni. In tako je izšla te dni naredba in koncem prejšnjega tedna je srečno prispela v Ljubljano, da uradniki ne smejo igrati na karte, da morajo priti točno v urad in da morajo nastopati tako, kakor se spodobi državnemu uradniku.
Da bi vlada tudi dala uradniku sredstva, da bi svojemu stanu primerno živel in da bi mu zasigurala stalnost, da bi se brez strahu mogel upreti vsaki nekorektni zahtevi, tega pa ne.
Ampak slab ugled ima gospodar, ki daje svojim uslužbencem mesto zadostne plače samo lepe nasvete in tudi za vlado velja to pravilo. Zato pa mislimo, da nova uredba ne bo v korist ugledu držav e, temveč nasprotno bo še bolj zmanjšala ugled države in to v očeh onih, ki so do-sedaj še najbolj delali za ugled države. Deficit nove odredbe bo tako popolen.
— »Uradni list« št. 74. z dne 13. t. m. objavlja: uredbo o državnih strokovnih izpitih v resoru ministrstva pravde in objavo o določitvi mnogokratnikov za mesec julij 1926 davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
— Ustanovitev manjšinskega dopisnega urada v Zagrebu. Te dni je prižel poslovati manjšinski dopisni urad v Zagrebu (dopisni urad za jugoslovenske manjšine), ki bo zbiral vesti o prilikah naših manjšin v inozemstvu. Dopisni urad vodiita ravnatelj Vekoslav J. Višoševič in urednik Oton O. Ambrož. Ustanovitev važne nacionalne nslanove je spričo dejstva, da se nahaja izven naših mej preko milijon naših ljudi, ki so glede svoje narodnosti ogroženi, toplo pozdravljati. Vsi listi, ki doslej od tega dopisnega ura- 1 da še niso dobili nobenih baleti n o v, naj se javijo na naslov: .Manjšinski Presbiro, Zagreb, Kačičeva ul. 8, tel. interurb 29-01
— Nov odsek v trgovinskem ministrstvu.
V	trgovinskem ministrstvu je ustanovljen nov odsek za trgovske pogodbe. Za načelnika tega oddelka je 'imenovan dr. Rudolf šteinmelz-Sorodolaki.
— II. Brivski kongres v Zagrebu. Jutri in pojutrišnjem se vrši v Zagrebu kongres brivskih in vlasuljarskih udruženj iz vse države.
— Za narodno obrt v Bosni. Minister trgovine iti industrije je dal tkalnici »Bez«» v Sarajevu vsoto 15.000 dinarjev v svrho zbiranja narodnih umetniških motivov in /a prireditev razstave narodnega vezenja.
— Zgradba sanatorija na Lovženu. Ministrstvo za narodno zdravje je sklenilo začeti še to leto z zgradbo sanatorija na Lovčenu. vsled tega je priredilo Njeguševo pleme v Črni gori zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da odstopi to pleme potrebno zemljišče za zgradbo ■sanatorija ministrstvu za narodno zdravje brezplačno.
— Iz zdravniške službe. Imenovani so: Okrožni zdravnik v Loki pri Zidanem mostu dr. Drago Vidmar za okrajnega sanitetnega referenta v Krškem, dr. Mir-ko Kambič za zdravnika - volonterja pri državni bolnici v Ljubljani, dr. Marija Mlakar za zdravnico-volonterko istotam.
— h prosvetne sluibe. Upokojeni so: Mihael Markič, profesor na i. državni gimnaziji v Ljubljani; Emil Beran, profesor na moškem učiteljišču v Mariboru; Evgen Ka-meiiar, profesor na moški realni gimnaziji na Sušaku.
— I* gozdne sluibe. Pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani sta imenovana: za pod-gozdarja okrajni gozdar Pavel Vidrih; za upravno uradnico oficijantinja Gabrijela Lindner.
— Iz učiteljske službe. Imenovani 'so: Za stalnega šolskega upravitelja v LetLšah oikr. Celje, Bogomir Zdolšek, učitelj v Grižah; zn stolnega Šolskega upravitelja v Sv. Petru v Sav dolini Boža Mohorčič, šolski upravitelj v Planini; za stalnega šolskega upravitelja v čadramu, okr. Konjice, Franc Brglez, šol. upravitelj v Slov. Bistrici; za stalnega šol. upravitelja v Sv. .Kunigundi na Pohorju Ernest Kompost, učitelj istotam; za stalnega dolskega upravitelja v Vitanju, okr. Celje, Ignacij Kaiffou, šolski upravitelj v Št. Janžu pri Dravogradu; za stalnega učitelja III. deske osnovne šoie v Mariboru Ivan Womer, šolski upravitelj na Muti; za stalnega učitelj:! IV. deške osnovne šole v Mariboru Ivan Jordan, učitelj v Radvanju; za stalnega šolskega upravitelja v Lajtersbergu-Krčevini
Fran Cvetko, okrajni šolski nadzornik v-Murski Soboti; za »talnega šolikega upravi-
telja v Sv. Tomažu, okr. Ptuj, Fran Poplatnik, učitelj istotam; za stalnega šolskega upravnika v Sladki gori ,okr. Šmarje, Alojzij Pucelj, učitelj istoiiam; za stalno učiteljico Amalija Zdolšek-Jerovšek, učiteljica v Grižah; za stalno učiteljico in začasno šolsko upraviteljico v Trnju, okr. Dol. Lendava, Marija Škrjanc-Zurc, učiteljica meščanske šole v Šoštanju; za stalno učiteljico v Črešnjevcu, okr. Maribor Josipina Strigl-Klein, učiteljica v Keblju; za stalno učiteljico v Radvanju, okr. Maribor, Irena Firn-Slemenšek, učiteljica v Olimlju; za stalno učiteljico v Reki, okr. Maribor, Olga Miklavčič, učiteljica Vekoslava Cvetko-Frauensfeld, učiteljica v Vučji vasi.
— Upokojitve pri narodnem gledališču v Ljubljani. Upokojeni so naslednji člani narodnega gledališča v Ljubljani: Anton Ce-rar-Danilo, Nana Šeet-VVintrova, Ludovika Rogozova, Rezika Thaler, Gabrijela Lumbar, Anton Vovko, Marija Jelenc-Puhek, Milka Bahor, Pavle Kos-Srečnik in Marija Novak-\Valdstein. Pokojnina se jim odmeri po službenih letih.
— Državna podpora za bivše prosvetne delavce oziroma njih vdove. »Službene Novinec objavljajo večje število bivših prosvetnih delavcev, ki so jim bila priznana službena leta oziroma jim je bila zvišana izredna pokojnina. Med drugim se priznava bivšemu | istrskemu deželnemu in državnemu poslancu prof. Vekoslavu Spinčiču polna profesorska pokojnina.
— Diplomski izpit na konzularnem oddelku visoke trgovske šole r Varšavi je položil France Punčuh. G. Punčuh je prvi Jugoslo-ven, ki je napravil omenjeni izpit na omenjeni šoli.
— Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarskega kandidata Tilna Levca v Kozjem v imenik kazenskih zagovornikov
—Milijonska poneverba pri finančni delegaciji v Zagrebu. Pri računskem oddelku 1 mačne delegacije v Zagrebu so razkrili velikansko poneverbo. Skoda sicer še ni natančno ugotovljena, računa pa se, da je oškodovana država za okrog 4 in pol milijona dinarjev. Glavni krivec je kontrolor Miroslav Goričan, njegova komplica pa uradnik Kr-znarifi in neki s Luga. Prva dva sta bila aretirana, zoper zadnjega, ki ga ni več v .Zagrebu, pa je bila izdana tiralica. Poneverbe segajo že več let nazaj. Kontrolor je ustavljal v spisek plač 15 uradnikov, ki jih že ciavno ni več v državni službi. Na ta način so zaslužili obdolženci baje vsak mesec nad 20.000 dinarjev. — Kontrolor je bil velik potratnež in pustolovec. Imel je krasen avtomobil ter je zapravljal denar v družbi lahkoživk po najdražjih lokalih.
— Zagrebška tihotapska in ponarejevalska alera. Zoper zagrebške tihotapce kokaina in ponarejevalce denarja je odrejen z ozirom na določila zakona preiskovalni zapor. Vsega skupaj je zaprtih 12 oseb: Josip Kralj, Josip Kosem, Ivan Mihelič, dr. Jovo Mrvoš, Vekoslav Čorko, Dimitar Tatalovič, Božo SMlinovič, Jovo Vučkovič, Hugo Seemann, Miroslav Solar, Samuel Goldberger in Juraj Vukas.
— 60 ljudi poginilo, ker se je podrl most.
V	nekem mestu na severnem Japonskem se je vršila te dni slavnost, pri kateri se je pripetila velika nesreča. Po ulicah se je pomikal velik sprevod. Ko je korakal sprevod čez neki most, se je most vsled prevelike obremenitve podrl, pri čemur je utonilo, v kolikor je doslej ugotovljeno, nad 60 oseb. Kakih 60 oseb razven tega še pogrešajo.
— Železniška katastrola na Bavarskem. V Langenbachu (Bavarsko) je skočil te dni s tira neki osebni vlak. Pri tem se je eden od voz prevrnil. 17 potnikov je bilo ubitih, 27 težje in lažje poškodovanih.
— Pet Francozov aretiranih radi špionaže. Kot poročajo iz Londona, je bilo aretiranih pri Dardanelah 5 Francozov radi špionaže. Med aretiranci se nahajata tudi dva bivša oficirja generalnega štaba generala Gourauda. Pri aretirancih so našli važne dokumente.
— 7 kratna detomorilka. Iz Berlina poročajo: V Landshutu je bila aretirana neporočena delavka. Scholz. Delavka je imela že 7 nezakonskih otrok, ki piv so vsi umrli v rani mladosti. Sumi se, da je Scholzova vse otroke pomorila.
— Političnemu nasprotniku odgriznil kos mesa. Šofer Branko Andric in kavarnar Milan Timolijevič v Beogradu sta si bila dobra prijatelja, kljub temu, da sta bila. nasprotnega političnega prepričanja. Sedanja ljuta volilna borba v Beogradu, pa ju 'je dovedla do 'tega, da sta se le dni radi 'politike v Milanovi kavarni hudo sprla ter si skočila končno v lase- Lasala, uhala, klofutala, brcala, metala |k> tleh in grizla drug drugega. Ko je prihitel policija, je imel Milan v ustih cel kos uiesa, ki ga je bil odgriznil svojemu političnemu nasprotniku. Milana so odpeljati na policijo, Branka pa v bolnico.
— Iz neprevidnosti smrtno ponesrečila. Te dni je bila ubita v neki budimpeštanski bolnici ženska od električnega toka. Prisostvovala je rentgeniziranju svojega otroka. Dasi jo je zdravnik izrecno opomnil, da se med rentgeniziranjem ne sme niti ganiti, se je dotaknila s prstom pokrova rentgenovega aparata. 20.000 voltov močni električni tok jo je na mestu ubil.
— Srečen dedič je grajski koČijaž v Ptuju. Te dni je dobil namreč iz Amerike veselo vest, da mu je umrl tam stric, ki mu je zapustil okrog šest milijonov dolarjev.
Ljubljana.
1— Mestna elektrarna ljubljanska naznanja vsem, ki hočejo dobivati tok iz mestnega | električnega omrežja, da izvršuje lvišne elek- : trične naprave glasom g 5. veljavnih določil , o dobivanju električnega toka iz ljubljan- j »ke mestne elektrarne samo elektrarna. ;
1— Mestni magistrat ljubljansk razpisuje zgradbo železobelonskega mostiča čez potok i Farjevec. na Ceati v Črno vas. Podatki «e do- I
RAVNATELJ S. GAJŠEK 60-LETNIK
Mnogo je šestdesetletnikov, toda malo jih je, katerih 60 letna doba bi bila tako plodo-nosna, tako izčrpana in izrabljena v dobrobit ljudstva, kakor je ravno pri upokojenemu šolskemu ravnatelju S. Gajšeku. Ni bit tiste vrste delavec, ki hodi okrog in kriči na ves glas, koliko in kaj dela in se pri vsaki priliki baha s svojimi uspehi za narod, v resnici mu je pa le za svojo lastno korist. Ne, S. Gajšek je miren in tih delavec, ki ni iskal nikdar sebe in svoje časti, ampak vsikdar le blagor ljudstva. In za ljudstvo, za vzgojo šolske mladine, je žrtvoval on zajeti no s svojo milo soprogo vse svoje moči in sile, denar in čas.
Pravi narodnjak od pet do glave je bil vsikdar tudi takrat, ko je veljalo to za greh in ko je ^ilo celo nevarno, ne pa laiKrat, kg je to morda kaj neslo, ali pa se je celo kupovalo, kakor blago na trgu. Bogat na pedagoškem znanju, ni hranil lega samo zase, ampak je bogatil tudi druge. Rad (je dajal modre nasvete in opomine in vse to lepo očetovsko in odkritosrčno. Globoko ne spoštoval narodno vero in jeaik. Zato se ni kar nič za čuditi, če so ga hoteli imeli večikrat za nadzornika, kar pa je on vsikdar odklonil.
Njega i>« je prelepo dopolnjevala njegova blaga soproga, ki mu je bila res boljša polovica v pravem pomenu besede. To je bt> zakon, sklenjen v nebesih. Učiteljica že P° rodu, saj je ona hči iz slavnoznane rodbine
be v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica 1. Ponudbe je ravnotam vlažiti najpozneje do 20. avgusta 1926 opoldne.
1— Klub ljubitelje športnih psov vabi vse člane na odborovo sejo v sredo, 18. t. m. ob 20. uri v Ljubljanskem dvoru. Važno radi dogovorov o bližajoči se razstavi psov!
EKSPLOZIJSKA KATASTROFA V CSEPELU
. iPrve vesti o eltsplozijski katastrofi v Cse-pelu, ki jih je sporočil radio že četrt ure po prvi eksploziji, so se izkazale glede števila človeških žrtev kot pretirane. Ubil menda sploh ni bil nihče, rešilo se je celo vseh 24 vojakov, ki so ibili na straži pri snfodnišnici. Zato pa je tem bolj kritično stanje teako-poSkodovanih. Večina od njih je žadobila težke notranje poškodbe, polomljene so jim bile kotsti itd. Neki 16 letni deček je dobil na obrazu teko težke opekline, da ga mi več spoznati ter je oslepel na obeh očesih. Neki 25-letni delavec si je zlomil hrbtenico ter se bori s smrtjo. Nekemu drugemu so utrle ruševine hiše prsni koš. Dva druga sta postala vsled silnega zračnega pritiska gluhonema. Med poškodovanci je tudi mnogo žensk, delavk, ki so .bile zaposlene v bližini mesta katastrofe ter pacijentinj, ki so se lečile v tovarniški bolnici. Zadnje so bile poškodovane po večini od drobcev stekla in okvirjev oken, ki jih je vrgel zračni pritisk v sobe.
V	bolnici so se odigrali najstrajši prizori. Okrvavljeni, kričeči od bolečin, so zbežali pacijenti celo 'iz operacijskih dvoran. Mnogi od njih so od strahu onemeli.
Prve pol ure so bili ognjegasci v smrtni nevarnosti, ker se je bilo bati, da eltsplodi-rajo vsa ostala skladišča. Končno se je posrečilo ognjegascem, da so napolnili nepoškodovana skladišča z vodo.
Eksplozija je nastala v skladišču smodnika tovarne za voj. material, ki 'je oddaljena 1 km
od Weissovih tovaren. Smodnik je bil shranjen v štirih kavernah, od katerih je vsaka 80 korakov dolga, 50 široka in 5 do 6 metrov globoka. Te kaverne so -na dnu in ob straneh betonirane. Pokrite so bile z lesenimi kupolami. Okrog kavern so zgradili sedaj velike nasipe, ki naj preprečijo, da se eveniualna eksplozija ene ali druge ne razširi na desno in levo. Dve taki kaverni ste zleteli predvčerajšnjim zvečer v zrak.
Prebivalci otoka Csepel so kampirali iz stralm pred nadaljnjimi eksplozijami kljub temu, da je lilo kot iz škafa, vso noč na prostem.
Preiskovalna komisija, 'katere naloga je, da ugotovi, kaj je pravzaprav katastrofo povzročilo, je že na delu.
Kar so za Nemčijo Kruppove tovarne, za Francijo Schneider-Creuzotove, za Češkoslovaško Škodove, to so bile za Madjarsko Manfred VVeissove na otoku Csepel-u, 7 km od Budapešte; največja municijska tovarna nekdanje monarhije. V predvojnem času je bilo zaposlenih v teh tovarnah 15 do 20.000, medvojno do 40.000 delavcev.
Ustanovitelj tovarn Manfred Weiss je bil sin malega trgovca. V mladih letih je prišel v Nemčijo, kjer je postal z 22 leti prokurist neke velike tovarne kovinskih izdelkov. S petindvajsetimi leti je ustanovil na otoku Csepel-u majhno tovarno kovinastih izdelkov, v kateri jezaposloval izprva samo 15 do 20 delavcev.
Uvidel je kakšne prespektive bi imelo izdelovanje municije ter je stavil takratni ntsdjarski vladi zadeven predlog, ki je bil z veseljem sprejet. Z onim trenutkom se je pričel razvoj tovarne, ki je daleč nadkrili vsako pričakovanje. Tovarna je postala v kratkem času dobaviteljica municije ne samo za avstro-ogrsko monarhijo, temveč tudi za balkanske države. Razven municije je izdelovala tovarna tudi konserve.
Podjetje je bilo do tik pred izbruhom vojne last Manfreda VVeissa, ki je je pretvorilo pozneje v delniško družbo, vendar pa so bile vse delnice v njegovih rokah ter na borzi sploh niso bile kotirane.
Po prevratu je bila tovarna na povelje antantne komisije demontirana. Mesto muni-cije je jela izdelovati emajlirano posodo, žiro, razne druge kovinske izdelke itd. Vse te industrije in vsa zaloga so sedaj uničene.
Ustanovitelj podjetja je bil eden od najbogatejših mož prejšnje Madjarske. Bil je znan mecen, ki je ustanovil več bolnic in humanitarnih zavodov za delavce. Za njegove zasluge mu je bil podeljen baronat in^je bil imenovan za člana magnatske zbornice. Pred par leti je umrl.
Tramšek, se je zanimala za vse, kar spada ( v gospodinjsko stroko. Bila je celi fari prava j mati: otrokom, bolnikom, sirotam, gospodi-' n jam. Četudi je bila nad vse prijazna in ljubezniva, vendar je imela povsod neomejen rešpekt. Pri njej je bilo vse to poosbeljeno, kar imenuje Goethe vežno ženskega. Ravnateljeva gospa je z besedo, še bolj pa z lastnim zgledom kazala, kako je treba živeti, da se pride do časti in prave sreče. Izobražena v vsakem oziru, je pa tudi druge izobraževala z vso požrtvovalnostjo in na način, ki ga je samo ona zmogla.
Dne 1. avgusta t. 1. je pa odšel g. ravnatelj s svojo soprogo v Maribor, kjer namerava preživeti svoj zasluženi pokoj. Farani so vedno iskali ugodno priliko in način, kako bi se dostojno zahvalili temu plemenitemu paru za neprecenljive zasluge. Novi g. upravitelj L. Kokot pa je izdelal načrt in raztolmačil ljudem, kako naj to store. Priznati se.mora, da je imel mnogo truda, da pa je lahko hvaležen, ko se mu je vse tako krasno posrečilo. Res, lep« čednost za naslednika, ki zna tako ceniti svojega prednika in mu biti hvaležen. Tri gasilna društva, godba, pevski zbor, so priredili g. ravnatelju na predvečer, čarobno serenado dne 31. julija v Dobovi. Ljudje, ki so prišli od daleč, so trdili, da kaj takega še niso videli. Drugi dan, dne .1. avgusta ise pa je zbrala okrog g. ravnatelja cela fara od malega šolarčka, pa do,, sivega stačka in so mu priredili ganljivo slovo. Prihiteli so ta dan sem imenitni gostje od blizu in daleč, učiteljstvo, drugi uradniki^ sorodniki in mnogo inteligence. Slišali smo lepe pesmee šolarjev in poslovilne deklamacije. Nad vsem pa so bili ganljivi govori, ki so jih govorili posamezniki pri podelitvi diplom. G. ravnatelj je dobil kar tri diplome. Eno mu je podelila občina Vel. Obrež, drugo krajni šolski svet, tretjo pa ostajp občine. Gospa ravnateljeva pa je sprejela tod učenk pretep rdeč šopek. Preveč bi bilo tukaj omenjati, da so se vsi navzoči ves ras, zlasti pa ob sklepnih besedah g. ravnatelja, na glas jokali in solzili. Najbolj pa je bil ganljiv prizor, ko so prihajali ob koncu slovesa bivši učenci in učenke in st«-riši k goispej in gospodu in so jemali od njih slovo in so jima poljubljali roko.
iNad 23 let je deloval g. ravnatelj na do-bovski šoli in po njem je prišla šola in pa cela fara na boljši glas. Farani to dobro vedo in zato so nvu tako neizmerno hvaležni. Učiteljstvo pa izgubi svojega odkritega in srčnomilega tovariša. Naj bi se tedaj uresničile želje govornikov ob slovesu in naj čuva ljubi Bog nad temi zlatimi ljudmi in naj rosi nad nje svoj blagoslov v vsej obilnosti. Njegovi učenci pa in stanovski tovariši naj skušajo hoditi po strmi poti poštenja in ljubezni, ki jo je začrtal g. ravnatelj .S. Gajšek s potnmi sragami.
Šport.
ZAGREB — BEOGRAD 3 : 1.
Finalna tekma za kraljev pokal med, reprezentancama RNP in ZNP se je oh velikanskem pričakovanju vse jugoslovanske športne publike odigrala včeraj popoldne na igrišču Ilirija; zadnje je bilo že v predtekmi, za ljubljanske razmere rekordno zasedeno. Da bi dala publika duška in izraza svoji nestrpnosti je že v predtekmi vzklikala in dirigirala ler glasn;) hvalila moštva. Točno ob pol 17. uri se je pripeljal Nj. Vel. kralj z generalom Hadžičem. Pozdravili so ga zasiop-niki JNS-a ter podsavezov in končno tekmujoči moštvi s sportskim trikratnim Zdravo!«. Takoj nato zažvižga splitski sodnik g. Nedodelan, ki je vodil to tekmo, pofietek igre; počet ni udarec ima Zagreb, ki igra v prvi polovici proti soln-cu, ki je uprav neusmiljeno žgalo publiko in igralce. Zagreb takoj preide v lahno premoč in izsili kot, ki pa se ne iz-ralri. V 17. minuti doseže Zagreb prvi goal, ki rezu Hi ra iz scruniage, ki je nastala pred beograjskim golom. Zagrebški drukarji, ki so tvorili skoraj polovico publike ter so se spoznali po modrih zastavicah, modrih trakovih na malih 'balončkih v gumbicah, so zagnali vik in krik, klobuki, kape in palice so frčale po zraku — brez dvoma novost za ljubljansko publiko. V 32. minuti zabije Zagteb drugi goal, ki ga pa sodnik vsled teg*i, ker je bil zabit iz off-side pozicije, ne prizna. Do polčasa ima nadalje Zagreb več. od igre; sicer se Beogradu posreči večkrat priti pred zagrebški goal, toda deloma vsled dobre obrambe — v izvan-redni formi je bil »Kranjac« Mihelčič — dedoma vsled naravnost neverjetne ko-moditete in lenobe napadalne vrste, sp.e-cijelno srednjega napadalca Petkovič*-se mu ne posreči izenačiti, temveč^* <(>r v zadnji minuti Zagreb nadali1'* vodi s tem ob polčasu z : 0i ,
v
nekako 10. minut pred koncem, ko preide Beograd v oči vid no premoč ter trajno blokira zagrebška vrata. Dve sigurni šansi beograjska napadalna vrsta zamudi in šele v 38. minuti se ji posreči zabiti neubranljiv časten goal, čemur sledi gromovit aplavz publike, posebno ljubljanske, ki je po svoji večini simpatizi-
rala z obupno se 'borečimi Beograjčani. Rezultat ostane do konca nespremenjen
—	3 ; 1 (2 : 0) za Zagreb. Sodnik odpiska konec, nakar izroči Nj. Vel. kralj krasen pokal zmagovitemu zagrebškemu moštvu, ob navdušenem vzklikanju publike, v trajno posest.
Glavno krivdo na porazu Beograjčanov nosi vglavni meri skrajna komodi-leta in deloma lenoba njihove napadalne vrste, po tem se je posebno odlikoval, kakor že omenjeno, srednji napadalec Petkovič, kateremu se ni ljubilo steči za žogo, ako je ni dobil direktno pod noge. ludi vratar ni zadovoljil popolnoma. Izvrstna pa sta bila oba branilca, posebno desni, ]jj je branil naravnost fenomenal-'10 £er je bil tudi najboljši igralec na po-iU- Tudi halfi niso bili nikdar na ime-shi, da bi lahko uspešno podpirali svojo llaPadalno vrsto. V splošnem so bili Beograjčani počasnejši od svojih nasprotnikov ter niso predstavljali harmonične ce-ampak so bili boljši tehničarji. Nasprotno pa ,se je odlikovala zagrebška napadalna vrsta s potencirano hitrostjo in Požrtvovalnostjo, imeli so dobro obrani-
j«, ki t>i ga morala spremljati, zginila izpred oči in se je moral sam povrniti na francosko obal.
Svetovni bokserski mojster Jack Dempsev
je prodal svoje podjetje v Long Islandu in svoja posestva v Hollywoodu. Ko se je tako . rešil materielaih »skrbi«, se je začel trenirati za boksmatch z Gene Tunneyem, ki se • vrši 16. septembra.	j
Nemška lahkoatletska mojstrstva v Lip-
skem, ki jim je prisostvovalo 18.000 ljudi, eo pokazale izborne uspehe. Navedemo samo najvažnejša: 100 m: Kornig 103/1# sak. (z vetrom v hrbet) — 400 mn: dr. Peltzer 49 sek. — 400 im pregraje: dr. Peltzer 54 sek. (nov nemški rekord) — skok v višino: iHulm 1-80 m — skok v daljavo: Dobermanu 7'36 m — skok ob palici' Mobius 3’60 m — sunek krogle: Schroder 3’66 m ■— disk: Hoclimeisiter il'23 im — kopje: Zimmermann 57;96 m.
'Posebno v.ratar Mihelčič, bili so v igri
,‘lrift°aična celota, kar vse jih je prive-c 0 do zmage, ld v tako veliki meri, vsaj Po zniožnogt; obeli moštev, ni bila zaslu-Najboljši igralec zagrebškega mo-odVii^ ^ srednji krilec Premrl, ki se je [U{j. °Val s tehniko in požrtvovalnostjo; bra f!0tna napadalna vrsta je bila do-’ “aiČno ,pa slabša od beograjske. ■ , ZDlago zagrebškega moštva je pre-ag0ceni pokal definitivno v last • Obisk publike je bil rekoiden ca. 7000. Do kakih incidentov, kakor pn-de vc.;krat na zagrebških igriščih, ni prišlo.
Kolesarske dirke ASK Primorja. Z nekoliko manjšim, kakor gorenjo telimo, sicer pa tudi velikim zanimanjem, se je Pričakovalo kolesarske dirke<, ki jo je včeraj priredil ASK Primorje na 145 km dolgi progi (Ljubljana—Grosuplje—Krka
—	Stična — Ljubljana — Kranj — Mengeš — Ljubljana), kajti pričakovalo se je s sigurnostjo udeležbe s strani Zagreba (Dukanovic, Sovič itd.), katerega so naši kolesarji povabili na odločile« matoh; kakor znano je namreč kolesarski Savez brez kake izbirne tekme poslal kot zastopnike naše države na dirko za Svetovno prvenstvo v Italijo same Hrvate, kljub temu, da imamo ravno ,mi Slovenci državnega prvaka (Šolar). Obetal se je torej interesanten 'boj, M so ga pa Zagrebčani odvrnili z brzojavko v soboto Zvečer, češ, da zagrebški podsavez ne 'flore kriti potnih stroškov za svoje udele-/j^uee, ki se jih pa je kljub temu opazilo Vceraj na cilju.
Rezultati so sledeči: Glavna dirka, dolžina proge 145 km: 1. Šolar (Ilirija) 4,54"/»;	2.	Hvala 4,57%;	3. Zanoškar
K osmina 4,58‘/5, vsi zadnji trije primorje. V krasnem finishu pre-
Hvl 7 20 m1 pred ciljem kot tretji alo m Zanoskarja ter vozi s 3 meter-
skim naskokom kot prvi skozi cilj. -• umjorfi, dolžina progi 10 km: 1. Hieng U rimorje) 19 min. 6 sek; 2. Goltes Iv. (Ilirija) 19 min. 67» sek., 3. Peterka Fr. (Disk, Domžale) 19 min. 13 sek., 4. Pelc Pavle (Ilirija) 19 min. 14 sek. — Novinci, dolžina proge 8 km: 1. Šlibar Avg. (Disk, Domžale) 15 min. J/s sek., 2. Vidmar Ant. (Ilirija) 15 min. 1.5 sek., 3. Klopčar Ivan (Primorje) 15 min. 2.5 sek. 1’ublike, ki je navdušeno pozdravljala
došle tekmovalce, je bilo zelo veliko, ca. 1000.
DoveT&ka kralj«.* K
ki je preplavala Ka«a? v° Gertjud Ederle, stopila na angleška tla, jo ja^^dnem času, vdušena večtisočglava množica. ^ikovala na-hiteli kar v promenadni obleki v vod«?0 ** sproti, tisoči so vpili, se objemali in lpoy"; bovali, sploh kazali tako .navdušenje, ki je mr/lokrvnini Angelsahsom tuja. Mie Ederle je hotela celo k svojemu 200—300 m oddaljenemu čolnu nazaj plavati. Rekla je, da je presrečna, ker se ji je izpolnila najbolj goreča želja. Povedala je (udi, da jo je njena sestra med plavanjem navduševala s petjem 'iimerikanskih pesmic, kakor »rose or ogra-dy« in »Leto me call you svveetheart«.
•Seotacionelen poraz najboljše amerikanske teniške igralke. Pri turnirju v Seabright je bila Helen Wills potolčena od mis Ryan 6:4, 0:1. Ze poraz sam na sebi je nepričakovan, tako gladka zmaga pa pomeni senzacijo.
Naše včerajšnje porodilo, da je polkovnik Freyberg preplaval Kanal, se je izkazalo netočno. Freyberg je sicer starta! zvečer, moral pa je drutgo jutro ob 5. uri vodo zapustiti, ker ga je silno začela boleti rana na nogi, ki jo je dobil v zadnji vojni. Tudi francoski ptavač iPerrault je moral opustiti svoj poskus, ker mu je po dvournem plavanju ludi-
iaponska — država socialnih razredov.
Korespondent »Berliner Tageblatta« dr. Sternberg pripoveduje v tem časopisu prav zanimivo o razmerah v državi daljnjega vzhoda, v kateri tudi »ni vse zlato, kar se sveti!« Članek prinašamo v krajšem eks-eerptu.
Kakor v Evropi, tako je bilo enako na Japonskem do zadnjega časa plemstvo v premoči. Moderna državna in družabna oblika Japonske je s plemstvom odločno pomedla. Kar je plemstvu še ostalo, je le številno zastopstvo v gosposki zbornici in nekaj malenkostnih privilegijev. Laitiurai (plemstvo), ki je bilo tja do leta '1868. nebeško vzvišeno nad navadnim ljudstvom, je sedaj popolnoma brez moči. Pač pa se je ojačila denarna aristokracija, čeprav ni dobrih 80 let od tega, ko se je zdelo japonskemu plemiču sramotno poznati denar. Plemski stan je moral takoj, ko je postal nepotreben, izvajati konsekvence. To je beseda in volja Japonske in sicer konservativne, militaristične, da ne govorimo o liberalni. Samurai je bilo brezobzirno razlaščeno.
Knezom se je sicer pustilo razmeroma več posesti kot nižjemu plemstvu, to V® zalo, ker jim je v prejšnjih treh stoletjih država že precej okrnila njihovo mod. iKer so ee približno eno desetino prebivalstva tvorečemu plemstvu izvila iz rok ekonomska sredstva v svrho protirevolucije, se je nacionalna stabilnost in moč Japonske znatno dvignila.
Vendar niso Japonci nikak homogen narod. Ni je dežele, miti ljudstva, kjer bi 'bolj veljale plemske, provincialne in itudi lokalne posebnosti. Japonska je bolj prožeta z regionalizmom kot Italija, Nemčija ali kakšna balkanska država.
Toda treba je pripomniti, da ni vedno objektivno razlikovanje med homogenimi in regionalističnimi narodi. Vsak narod misli o drugem, da je bolj homogen kot on sam. Ako nemški profesorji ubijajo mladini v glave, da so Francozi homogeni in da se le Nemci delijo na Pruse, Bavarce, Sase itd., je treba pomisliti, da je napisal Barbuse v svojem »Le teu« o svoji kompaniji:	»Iz	vseh
poklicev smo, iz vseh plemen.« In če bi Japonec napisal podobno knjigo, bi pisal enako.
Edini dejanski priviligirani stan na Japonskem (izvzemši v gosposki zbornici zastopanega plemistva in seveda novih težkih denarnih davkoplačevalcev) je vojaštvo, ki je s svojo organizacijo ustvarilo edinost države. Častniki se večinoma izbirajo iz vrst Satsuma in Čeču kast. Vendar so ti privilegiji postali zelo nepopularni in čez kakih
dvajset let bodo mogli najbrž vsi častniki enako napredovati, pa naj so še iz tako nizkih stanov.
Veliko skrb povzroča državi problem zaničevanega trimilijonskega Eta stanu. Pripadniki Ete so potomci nekdanjih klavcev, mesarjev, usnjarjev in čevljarjev. Po naukih Budhe je ubijanje živali nekaj sramotnega in nizkotnega, toda srednjeveški vitezi so rabili usnje in glavno radi tega so morale gotove osebe ubijati živali, ne radi mesa. Moderni sedanji klavci in podobni podjetniki uživajo po svoji denarni moči enak rešpekt, kakor v Evropi, razen če niso pripadniki Ete, zaničevane kafcte. Eta živi ločeno od ostalega ljudstva, v posebnih okrajih in vaseh. Nihče noče priti v dotik z njimi. Seveda je novo državno pravo odstranilo te razlike, tod« na Japonskem je tradicija več kot zakon.
Vlada je brez moči proti temu. V vojaštvu sicer ne dopušča nikakega razlikovanja, toda vseeno ne pride Eta do višjih vojaških položajev. Pri uradništvu so razmere boljše, to-tudi med višjimi uradniki jih je malo iz Eta. ali pa vsaj nočejo tega prostovoljno priznati.
Ako pa se je posrečilo napraviti pripadniku Ete višji univerzitetni izpit, izgine z njega .ta sramotni pečat. Inteligenca močno deluje za odpravo teh razlik, kakor nastopa tudi v Evropi za odpravo razlik med pripadniki raznih kast, religij, plemen in poklicev. Japonski študentje bi smatrali za veliko krivico, če bi se med njimi pripetilo Itako tako razlikovanje. Tudi vseučiliški profesorji so lahko radi svojega pripadništva k Eti brez skrbi za kariero. Za te razlike se enako malo brigajo veletrgovci in industrijci.
Veliko zlo delajo v tem oziru fašistovske organizacije, katerih tudi na Japonskem ne manjka in ki jih podpira vlada. Med Eto in fašisti pride do .pogostih izgredov, kajti tudi Eta ima .svojo bojevno organizacijo, ki plove precej v radikalnih 111 celo v socialističnih vodah. Socializma pa .se boje na Japonskem ibolj kot v malokateri evropski državi.
Pripadniki Ete so vobde irniogo- bolj delavni in snagoljubni kot ostali Japonci. Enako kot Eta so tudi prezirane nekatere manjše kaste, ki so formirane iz potomcev bogve katerih izdajalcev tega ali onega cesarja, pa inagari, če je živel Efijalt tisoč let prej.
iRljub vsemu Japonska že ni več ona stanovska dežela, kakor v srednjem veku. Vsa politična moč prehaja polagoma na denarno aristokracijo in Japonska postaja čim dalje bolj razredna država.
Iz zasedenega ozemlja.
Nove odredbe za prireditve.
Pred dobrim tednom smo že poročali, da je sprejel ministrski svet načrt kr. odloka z določbami, ki naj disciplinirajo javne prireditve. Dotični- kr. odlok je te dni podpisan in bo v kratkem objavljen v uradnem listu »Gazzeta Ufticiale«. Določbe novega odloka se nanašajo na znanstvene, kulturne in dobrodelne ter športne prireditve, na spominske sla mo sli itd. Odlok določa, da se bo 8mela vršiti katerakoli .prireditev le tedaj, če izda 'tozadevno dovoljenje ministereki predsednik, ako gre za prireditve večjega (državnega) obsega, ali pa prefekt, če gre za prireditve domačega pokrajinskega značaja. Vsi italijanski listi prinašajo posnetek vsebine novega odloka ter naglaSajo pri tem, da prepoveduje novi odlok vse prireditve protidržavnega značaja, dalje vse one, ki radi nedostatttih sredstev ali pomanjkljive organizacije, ali podobnih drugih prireditev v istem času ne morejo obetati, da bi se dosegel cilj, ki se s temi predavanji zasleduje. Nadalje naglasa jo poročila, da bo na ]»od-lagi novega odloka mogoče onemogočiti one znanstvene in kulturne prireditve, ki da niso imele drugega cilja nego protidržavno propagando. Dalje se bo z novim odlokom doseglo, da bodo take prireditve v resnici predstavljale sintezo in širjenje znanstvenega in umetniškega duha države. Za v*ako prireditev bo treba prositi en mesec prej za dovoljenje. Prošnja, katero je treba opremiti z vseipj dokumenti, ki naj dokažejo potrebo prireditve, se mora vložiti na prefekturi. Dovoljenje daje prefkt. Prefektu bo dodeljena posebna tozadevnea komisija, ki -bo sestavljena iz poveljnika posadke glavnega mesta pokrajine, šolskega skrbnika ali nje-namestnika, političnega tajnika fa-nefiiam Pokrajinske zveze in župana glav-iz viSiefft jt	a v gotovih slučajih
Pr^Lsednlk8. kr‘
se sestane	-*e Prefekt. Komisija
e sestane vsak mesec. Na vsakomesečnem zasedanju bo pretresala	pSje
ui predlagala, da najj se prepovedo prireditve, lu ne odgovarjajo predpisom zakona. Komis lija 'bo tudi predlagala spremembe programov, tistih prireditev, ki se imajo dovoliti. Odločitev prefekta je končnoveljavna in proti njej ne bo dovoljen nikak priziv. Za danes se omejujemo na ta posnetek iz rimskih poročil. Ko bo besedilo novega odloka objavljeno v uradnem listu, bomo o Stvari obširneje poročali. Gotovo je, da se bodo nove odredbe kakor sploh vse take odredbe v prvi vrati uporabljale proti slovanskim društvom. Sicer moramo priznati, da v splošnem ne bodo nove odredbe prinesle v večjem delu deiele, kjer bivajo Sloven-
ci in Hrvatje, nobene spremembe, razen morda te, da bodo odtlej obla#ti »zakonito« postopale, tako kakor so doslej postopale nezakonito. Saj od dneva, ko so prišli Italijani v Primorje je v večjem delu Istre prepovedana vsaka društvena prireditev, da celo vsako društveno delovanje sploh. V tistem malem delu pa ob severni meji, morajo dolgo časa moledovati za navadno vsakoletno društveno prireditev in konec je velikokrat ta, da se prireditev v zadnjem trenutku prepove.
V tržaški pokrajini že drugo leto ne dovolijo nobene društvene prireditve, edinole v Trstu pri Sv. Jakobu je t up a ta m dovoljena .dramaU^na predstava. Zaman so vse prošnje, vsa posredovanja. V vsej pokrajini ne sme biti nobene slovanske prireditve. Dovoljeni bo samo javni plesi, da ti se celo vsiljujejo domačemu prebivalstvu.
Od novih obljubljenih odredb bo prizadela v prvi vrsti Goriška, kjer je bilo društveno delovanje kolikortoliko še neovirano an kjer so precejkrat društva imela nastope in predstave.
ŠE 0 PREGANJANJU ČASOPISOV V ITALIJI.
Zadnji slovenski tednik posvarjen od prefekta
Danes so prejele tudi »Novtce« v Trstu posvarilo od tržaškega prefekta. S tem so bili vsi slovenski listi razen »Edinosti« posvarjeni. Ko dobijo drugo posvarilo, morajo v smislu tiskovnega zakona praktično prenehati z izdajo. Odlok je po vsebini docela enak onemu, ki so ga pred tednom dni prejeli ostali slovenski tedniki, ki izhajajo v Trstu, namreč »Istarska Riječ«, »Mali list« in »Pučki prijatelj). Odlok omenja, da so bile »Novice« že 19 krat zaplenjene. V zadnjem letu 9 krat.
Odlok datiran s 17. julijem* kakor oni ostalih listov, bil je pa šele danes izročen odgovornemu uredniku, bržkone radi tega, da bi jim takoj ne padlo v oči, da so bili istočasno posvarjeni vsi slovenski tedniki.
Prepovedana veselica. V nedeljo, dne 1. t. m. je nameravalo pevsko in bralno dru-'5° >‘lrl®lorsko« v Mačkovljah pri Dolini poleg trsta prirediti običajno letno vrtno veselico s petjem in malo igrico ter deklamacijo, italijansko seveda, kakor je to sedaj sp osen predpis. Toda dovoljenja ni bilo.
1 .ustvo ne lnK>re miti dognati, ali je temu kriv pode&tat ali karabinjerski brigadir ali tržaški prefekt, kajtii nihče noče vedeti, kje je prošnja obtičala.
POKRAJINSKA RAZSTAVA »LJUBLJANA V JESENI«.
Reklama na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra 1926.
Reklamne deske tvrdk, ki razstavljajo na razstavi, so oproščene reklamnega davka, če izobesijo svoje reklame na paviljonu, v katerem razstavljajo. Za reklamne deske tvrdk, ki ne razstavljajo, pa se plača samo ena desetino monopolske takse, to je 15 Din za kvadratni meter, če so te reklame nameščene v notranjosti razstavišča.
Uprava Ljubljanskega velesejma opozarja tvrdke na to, ugodnost. Odškodnina za namestitev reklamne deske je malenkostna in se dobe informacije v uradu velesejma.
V	okviru razstave bo prirejena cela vrsta specijalnih razstav, ki bodo privabile veliko število interesentov za najrazličnejše stroke gospodarstva in športa. Zato bo ta vrsta reklame zelo uspešna.
To Ib ono.
EN MILIJON POLICIJSKIH PREDPISOV NA PRUSKEM.
Kdor se vozi v avtomobilu po Pruskem, riskira vsak hip, da pride v konflikt s kakim policijskim predpisom. V vsakem mestecu, v vsaki vasi ga čaka usoda v podobi policijskega stražnika ali pa orožnika. Popolnoma nemogoče je, da ibi se pravočasno natančno informiral glede neštevilnih promelno-policijskih predpisov, posebno ker si ti predpisi prav pogosto nasprotujejo. Tako kot glede prometa, je glede vseh drugih zadev, glede trgovine, obrta itd. To je pa čisto lahko razumljivo. Na Pruskem nima nič manj kot 15.000 uradov pravico, da izdajajo policijske odredbe. To svojo pravico izvršujejo že nad 100 let. Zato ni noben čudež, da eksistira dandanes na Pruskem vsega skupaj nad 1,000.000 veljavnih policijskih odredb ter da se izdajajo še vsak dan nove, ki vsebujejo dodatke, izpre-membe itd., tako da je navadnemu človeku absolutno nemogoče, da bi se izpo-znal v tem kaosu. Posledica tega je seveda splošna pravna nesigurnost, ki ima zopet zelo kvarne moralne posledice.
Opetovano se je že skušalo temu ne-dostatku od pomoči, toda doslej še vselej zaman, ker se ni nihče upal iztrgati zla s korenino vred. Sedaj so prišli merodajni krogi končno vendarle do prepričanja, da se mora stvar izpremeniti, in sieer čim-preje. Načelnik policijskega oddelka v pruskem notranjem ministrstvu predlaga namreč v listu >Die Polizeic, da se razpasla ovijalka policijskih predpisov z enim mahom odstrani. V veljavi naj ostanejo samo najpotrebnejši policijski predpisi in še ti samo provizorično za gotov kratko odmerjen čas, nakar naj se prične od kraja ter uredi stvar popolnoma na novo, in sicer enotno. Število uradov, ki imajo pravico izdajati policijske odredbe naj se močno zmanjša. Kompetenca nadzorovalne oblasti glede za veljavnost policijskih predpisov potrebne potrditve naj se razširi.
KOBILICE V SOVJETSKI RUSIJI.
Kakor smo že poročali, so poplavile kobilice jugovzhodni del sovjetske Rusije. — Dopisnik lista »Krasnaja Gazeta« L. Pasin-kov, ki je prepotoval te kraje, objavlja sledeči opis te tužne pokrajine: »Naš avtomobil pelje počasi čez gomile kobilic. Kobilice spe na zemlji, na steblih	trave, v	več	plasteh.
Barve so bledoolivne.	Lene so,	ne	ljubi	se
j jim niti leteti. Samo avtomobili jih razj>ode.
; Motorno brenčanje, ki	se čuje	od	časa	do
j časa, nas spominja, na velik park,	kjer	se
j lomi na tisoče vejic. Avtomobil gazi cele pla-sli kobilic, ali nenasitni mjrčes se nepretrgoma pomika dalje. Celo areoplani so bili poslani v boj proti kobilicam. Aeroplan »Konjek Gorgunnok« se spušča na tri metre nad zemljo ter siplje na kobilice prašek iz kalcija nitrata. Kobilice se od apntf napno in poginejo. Toda za mrtvimi kobilicami se pojavijo takoj nove, tako da jih je kljub vsemu povsod vedno vse polno. Po njihovem odhodu kaže polje tužuo sliko. Njive so mrtve, opustošene. Na njih ne najdete niti enega stebla; kamor prilete kobilice požro vse. To je pravi bič, ki je padel na jugozahodni del Rusije, bič, s katerim se ne more primerjati niti ena poljedelska nesreča.«
: Bogata beračita Te dni so se pritožili stanovalci neke hiše v Berlinu, da je stanovanje sostanovalke beračice Elize Kobeletz tako zanemarjeno, da ogroža njihovo zdravje. Ko je udrla vsled te ovadbe v stanovanje policija ter je odprl eden od varnostnih organov neko kuhinjsko omaro, mu je udaril v nos tak peklenski smrad, da je omedlel. Na svoje največje iznemadenje pa je ugotovila komisija, da je beračica, ki je bila tako umazana, kot d^. so jo potegnili iz greznice, zelo bogata ženska. V slamnjači eo našli 81.000 mark v elatu, 4000 mank v srebru, 42.000 mark v obveznicah vojne odSkodnine in hranilno knjižico z ulogo 116.000 mark. Komisija je ves denar zaplenila.
: Podoben slučaj na Češkoslovaškem. V nekem češkoslovaškem mestu so naSli, kot poročajo iz Prage, te dni 70-letno iensko Mikulejsko po imenu nezavestno v njenem stanovanju na tleh. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ugotovili, da ni imela niti srajce ter je imela svoje noge ovite s starimi cunjami. Nekateri deli telesa so bili močno za-
K as ha obleke,
Stran 6.
NARODNI DNEVNIK, dne 16. avgusta 1926.
—i——m   — mmmamaemmnt t
Pred odločilno sejo HSS.
KOMBINACIJE VSLED OBČINSKIH VOLITEV SO SE ŽE PRIČELE.
Beograd, 16. avg. Kakor se dozuava, odpotujeta predsednik vlade Uzunovič in minister notranjih del Boža Maksimovič, čim se ugotovi službeni rezultat občinskih volitev, na Bled. V zvezi s tem se govori v političnih krogih, da stojimo pred gotovimi izpremembanii in da bo vsekakor mnogo razgovarjanja in dogovarjanja.
Bolj umerjeni krogi pa so prepričani, da poleg vse nervoznosti v situaciji ne bo izpremembe do druge polovice septembra razen v slučaju, da Stje.pan Radič 18. t. m. nastopi tako, da nadaljnja koalicija ne bo več mogoča. To bi se lahko pričakovalo po vsem tem, kar je Radič izjavil in najavil.	1	A
Sejo HS kluba pričakujejo z velikim interesom. Izgleda, da bo Uzunovič šel še pred 18. t. m. na Bled, da bi se tako mogel še pred to sejo in eventualnimi fatalnimi sklepi kluba sestati s Stjepa-nom Radičem.
TEŽAK POLOŽAJ VLADE LJAPČEVA.
Pariz, 15. avg. V tukajšnjih krogih se zelo mnogo komentira nenaden povratek kralja Borisa v Sofijo. Intrasi-geant« piše, da je kraljev povratek v zvezd s težkimi notranjimi neprilikami j Bolgarske. Možno da je samo dvoje: ali j odstopi Ljapčev in se s tem otvori težka j notranja kriza, ali ,pa vztraja Ljapčev na
Štev. 181.
svojem mestu ter nastopi s tem nevarnost odkritih uporov. Na vsak način pa je sedanja notranje politična kriza Bolgarske nad vse resna.
ZOPET VESTI O NEMIRIH V RUSIJI.
Pariz, 16. avgusta. V Moskvi in Odesi je prišlo do velikih pouličnih borb. Pri tem je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Obramba Krenila je ojačena z artiljerijo.
POTRES.
Jesenice na Gor., 16. avg. Včeraj po-polnoči so zabeležili aparati precej močan potres, ki mu je središče nekaj sto kilometrov proti jugu.
i Poravnajte naročnino!
Rudyard Kipling:
Knjiga o džungli.
»Urija sem slišala nekaj praviti — njegove igle ga delajo nekam prevzetnega — o nekem človeškem bitju, ki je bilo sprejeto v volčje krdelo, a nisem verjela. Iki vedno ve kopico zgodb, ki so mu jih prav slabo pripovedovali in ki jih je pri vsem tem še napol slišal.<
>Vendar je resnica. To ti je tak človešk mladič, kakor ga svet še ni videl,« je odvrnil Baloo. »Najboljši, najpametnejši in najdrznejši med vsemi človeškimi mladiči. Moj učenec, ki bo proslavil Baloojevo ime po vseh džunglah, jaz — mi — ga ljubimo, Kaa.«
»Tss' Tssk je dejala Kaa in majala glavo sem-patja. »Tudi jaz vem, kaj je ljubezen. Povedala bi
vama lahko zgodbe, ki «
»Da jih primerno cenimo, je treba jasne noči po dobri večerji,« je dejal Bagheera hitro. »Naš človeški mladič je sedaj-le v rokah Bandar-loga in ta se boji izmed vsega džungelskega ljudstva samo tebe, Kaa.* »Samo mene se bojijo. In imajo prav tehten vzrok. Čebljanje, bedasto, nečimumo — nečimumo, bedasto čebljanje — to so opice, človeček v njihovih rokah, ej, to pa ni nič dobrega. 'Naveličajo se orehov, ki jih naberejo, pa jih vržejo proč. Pol dneva nosijo vejo z namenom, da bi kaj imenitnega naredile z njo, a
jo na koncu prelomijo. Tisti človeček ni, da bi ga zavidala. Rekli so mi tudi ,rumena riba1, ne-li?«
»Crv — črv — zemeljski črv,« je dejal Bagheera, »in še .druge reči, ki jih ne morem Izgovoriti, tako
me je sram.«
»Opomniti jih moramo, da bodo čedno govorile
o	svojem gospodarju. Aaa—ssš! ^Pomagati moramo njihovemu blodečemu spominu. Slišita, kam pa so sle z vajinim človeškim mladičem?«
»Sama džungla ve. Proti solnčnemu zatonu, mislim,« je odgovoril Baloo. »Mislila sva, da boš ti kaj
vedela, Kaa.«
»Jaz? Kako? Zgrabim jih, kadar mi pridejo na pot, ne hodim pa na lov na Bandar-log — kakor ne na žabe — ali na zelene pene v mlakuži.«
»Kviško! Kviškol Htlo! Ilo! Ilo! Kviško poglej, Baloo iz seeoneeskega volčjega krdela!.
Baloo se je ozrl kviško, da bi videl, odkod prihaja glas, in je zagledal Rana, jastreba; spuščal se je na zemljo in solnce mu je blestelo na robu kreljuti. Bil je že skoraj čas, ko gre Ran k počitku, vendar je bil preletel že celo džunglo in jo preiskal za Baloojem, a ga je zgrešil v gostem drevju.
»Kaj pa je?« je vprašal Baloo.
Movvglija sem videl med Bandar-logom. Naročil mi je, naj vam sporočim. Opazoval sem ] .
noči ali eno uro. Velel sem netopirjem, da naj pazijo nanj v temnem času. Tako je moje sporočilo. Dober lov vam vsem tam spodaj!«
»Tebi pa polno grlo in trdno spanje, Ran! je -zaklical Bagheera. »Kadar prih' dnjič ubijem, se spomnim nate in denem glavo na stran samo za tebe, najboljši ti vseh jastrebov!«
»To ni nič. To ni nič. Deček je povedal geslo. Manj nisem mogel storiti,« in Ran se je zopet vzdignil v krogih proti svojemu spavališču.
»Ni pozabil, da ima jezile,« je dejal Baloo in se ponosno zahahljal. »Če pomislim, da se je tale mladič spomnil na geslo za ptice ob času, ko so ga vlekle
po drevju!«	,	.	, .'.	,
»Dobro si mu ga vtepel v glavo,, je dejal Bagheera.
Vendar sem ponosen nanj. Sedaj pa naprej v mrzle
brloge.«	.	.	.
Vse džungelsko ljudstvo je vedelo, kje je bu kraj, ali le malokdo se je sploh kdaj napotil tja, kajti kraj, ki so mu rekli Mrzli brlogi, je bilo staro, zapuščeno mesto, propadlo in zakopano v džungli. Divje živali se redkokdaj naselijo na kraju, kjer so nekoč ljudje bivali. Divji mrjasec se že, lovski rodovi pa ne. Povrh tega so bivale tam opice, če se sploh more reči, da so sploh imele stalno bivališče, in nobena žival, ki spoštuje samo sebe, se ni približala temu kraju mzen ob času suše, ko je bilo v napol porušenih kotanjah in
i	shrambah nekoliko vode.
O
vr Sl 1 A v promenad«*, b«l* In barvaste, OlUJ vv^ ovratnike vseh vrst in
lason, pentlje, samoveznice, fepn* robce, nogavice v rasnih barvah sa gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove. Čipke in vezenino. - -Niške cene. — Velika lsbira samo pri
I0SIP PETEUNC-U LJUBLJANA
% bUsu Prešernovega spoaMnika ob -vodi w
esionao posudniIki n Spedi-c	cu«u	sinusu	—.
L1UBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
it	>	Tel«*®«	Int.	St.	4J-«.
>ODRIi2NICE x Maribor, Jesenice, Hakek.
»barij« vse v t* stroke spadajo«# posla najljjtraj« 1* pod ko-q	lantntml	pogoji.	^
lastopmu dnilbe spalnih vos ». O. N. *a ekspresne poitlJUe.
Prof. dr. Alojz Zalokar
||||||||||||lllllllllllll!llllllllllll!llj!ll!llllllllll!l
se je preselil v Maistrovo (Vojaško) ulico S*ev- 6 (P°le0 tr0a T*bora nasproti vojašnice vojvode Mišiča) in ordinira redno od 2. do 3. ure popoldne.
mali oglasi
debelo tiskano
Vsaka beseda
50 para, Din !•-.
KOKS - ČEBIN
WBifora l/k. - Ttlef. 56.
Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih
kozarcih in aparatih. Tvomiška zaloga:
FruetuH — Ljubljana.
Krekov trg 10.
Tudi na obrokel
MODROCE
de najboljšega dsmačega in češkega platna, poetelj-ne mreže, zložljive postelje, otomane, dedvoosaoijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceoeae
RUDOLF RADOVAN,
tapetnik
Ljubljana, Krekov trg 7.
Stekleno
•trešno opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani
Potnike
dobro vpeljane sprejme vinska trgovina Ponudbe .in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/111. j>od »vinska trgovina«.
Motorno kolo
2% konjakih sil. Fa-v brezhibnem stanja. Lena 6000 Din. Izve ee v upravi »Nar. DnevnPe« v Ljubi jani.__________
Iščem
malo, mirno sobic«, na periferiji mesta. sim naslove na štvo »Nar. —-------------
n« BOMO
■	CA	B
Krasue dekoraciji«
patent-divane
t pUia	,
vam nudi izredno P°c Rudoll Sever,
Ljabijann.
Vabi* M «gl*dt
Naročajte Narod. Dnevnik*.
ti.mdak ALEK8A»DE» MS-UMKA«. - Za (Uhan.	>	H««*«*	Sat«.
breki i, kot pri ljudeh, ki umro vsled dolgotrajnega stradanja. Ženska je živela že dol-go časa samo od ostankov, ki jih jo pobirala iz nekega svinjskega korita. Pri urejevanju njene zapuščine se jo izkazalo, da je posedovala navidezno tako siromašna ženska nad 100.000 Kč. Umrla je torej iz skopušiva od gladu.
: Državne izpite iz plavanja so uvedli, kot smo svoječasno poročali, v Nemčiji. Te dni so se vršili prvi taki izpiti. Od kandidata se ni zahtevalo le, da je perfekten plavač, temveč izpit obsega še druge važne in koristne predmete, tako na pr. prvo pomoč pri nesrečah. Kandidat, ki napravi izpit s povoljnim uspehom, dobi naslov »državno izprašani plavalni mojster^.
: Koliko izda Amerika za svoje ceste. Arne rikanska vlada je izdelala program za gradnjo cest, na podlagi katerega bo vlada skupno z 48 zveznimi državami prevzela stroške za gradnjo cest, dočim so posamezne države doslej nosile te stroške same. Amerikanski kongres jo sklenil postavo o dobrih cestah (good roads bili), ki daje letno na razpolago v cestne svrhe 165 milijonov dolarjev. Predsednik Coolidge je pc stavo že potrdil in tako dobi Amerika v kratkem najboljše cestno omrežje sveta. Zjedinjene države dajejo sedaj eno milijardo za ceste in 65 odstotkov te vsote plačajo avtomobilisti v obliki davkov in naklad. Seveda je ta vsota velikanska, toda avtomobilisti imajo zavest da se njih denar v celoti porabi za ceste in tako pride neposredno njim v Pr’('-	__	______
TISKARNA MERKUR
Trgovsko-industrijska d, d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
Račun pri pošt. ček. zav. št. 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča deia. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise,
knjige, koledarje,
letake, posetnice i. t. d. r i.t.d.
Lastna knjigoveznica.
Večerna obleka iz zelenega atlasa, vezana s srebrom, in iz srebrnega lameja.