I** da.»».» i» praznikov. t* daily . Ud Holiday«. glasilo slovenske narodne podporne jednote " m. uu , ............- ■■ ................■■■,■■■,■«■«..... (Jrsdailkl la •tori: war a Uwsish «v. OfftM «f pa' N6T H«. Uniili m TvlvpkoMi Lawaiste .ETO—YEAR XII. ^TmS? ff^^ffiSÍS^T^ CHICAGO, ILL., pondoljolc, 7. julij« (July 7) »lt. 5TEV.-NUMBER 158. PuM.ah«^ mmd dfetr|k«ted Act «f October 6, UIT, oa fila at tka REVOLTA SE PO JUL 11 1919 ŠIRI VSEJ ITALIJI. - 1 % *t Delavski sveti kontrolirajo mnoga mesta. Vojaki so pasivni in si dele žitfila z delavci. Boji v Florenciji. Italijanska vlada je iz strahu znižala cene za polovico. _ r*U af p—lag» prtviM ftr STAVKA STAVBINSKIH ŽAKOV. TE- London, 7. jul. — Revolucio-arno gibanje v Italiji sa r&zšir is Romani je in Emilije v dru-dežele centralne in severne talija. Nemiri v Bokgni so sa onovili in tri oaebe so bile ubita. Florencija, 6. jul. — V mestu se acls 1 ju je jo revolucionarni izbru-Rdeča zastava je zaplapolala v no k ih krajih Romanije (srednje talije) in krajevni aovjeti izvr-ijejo politično oblast. Te organi-ije izdajajo naredbe za zbira-je in prodavanje živil ter izreka-kazni za kršenje naredb po sem okrožju. Vsa živila, ki so se nahajala v Kovinah in skladiščih, so padla roke revolucionarjev. V petek bili tukaj boji s karabinarji; na oseba je bila ubita in dvajset bilo ranjenih. Ljudska množica je v izgredih ničila mnogo blaga, ki ga ni mog-zapleniti. Neka ulica je bila oplavljena s petrolejem, gazoli-om, pivom, vinom in olivnim jem. Takozvane "delavske zborni-", ki ao v rokah socialiatičnih rganizaeij, so edina oblast,,.za ero se ljudstvo zmeni. Vsa žila, ki jih je možno vplenii. ao 4 kontrolo... delavskih jd sveto,v. Vsi vozovi in avtomo-i, ki so na razpolago, še celo amvajske kare služijo za prevanje živeža pod rdečo zastavo v osebna skladišča, ki so pod nad-rstvom delavcev. V Florenciji je živež pod kon-olo delavske zbornice na Plaz-Signoria, ki je glavni trg v me-u. Tudi denar, ki je zaplenjen v vežnih pr^ttajalnicah, je izročen lavskim zbornicam -v oskrbo. iVraj je sovjet razdelil med tidstvo zastonj na tisoče škatelj eplenk. Kdine prodajalniee, ki jih spo-ujejo izgredniki, so tiste, ki a jo na vratni napis "Pod nad-rstvotn delavske zbornice". Av-mobili in vozovi, ki smejo vozi-po ulicah, morajo imeti napis Z dovoljenjem delavske zborni-". Stare lokalne'oblasti ne nujo nobenega odpora napram de vskim zbornicsm. Vsi časopisi v estu so ustavljeni vsled stavke ikarjev; listi iz drugih mest se i smejo prodajati. Delavska zbornica v Florenciji izdala manifest, da vaa živila, tterim je doslej vlada določala ne, se bodo odnlej prodajala po ilovičnih cenah; vse druge po-ebščine, kot zdravila itd., ae pa rodaja 70 odstotkov ceneje. Rim, B. jul. — latlijanska vls-I je odredila,' da ae cena mesu liža za SO odstotkov po vsej Ita- 300 POMORŠČAKOV NAPADLO JEČO V WAUKEOANU. Waukegan, 111. — 300 pomošČa-kov z vežbališča Oreat Lake» je v soboto zvečer napadlo tukajšnje zapore z namenom, da oavobode štiri tovariše, ki ao bili »zaprti na obtožbo nekega Grka, da so v njegovi prodajalnici "rekvirirali" kvart sladoleda. Pazniki ječe so se postavili v bran in prišli so vsi policisti iz mesta, toda opravili niso nič in še le četa yojakov z nasajenimi bajoneti je razpršila napadalce. Dvanajat pomorščakov je bilo aretiranih ih uvedena je preiskava. ~ vi i vprašanji: V kateri gala« bo ^ '''Ii" fjL t JSfcŠ?1 ANGLEŽI NISO EtlNI, s DA SE SODI VIUEM. Angleški monarhisti so našH zapreko, češ da je Viljem sorodnik kralja. HINDENBUSO IN EKSFEINOI SE HOČEJO ŽRTVOVATI. London, . 6. jul. — Tukajšnje časopisje in ljudstvo sploh ae ba- pit Kakšna kazen ga zadene f Kdo bo z njim vred še obtoženi To so vprašanja, ki se razpravljajo v javnoati — toda na hodnikih lordske zbornice in v skrivnih kotih, po katerih poaeda angleška ariatokracija, je pa opaziti nezadovoljnost napram obravnavi proti Viljemu Hohenzollernu. In vprašanja, ki se tam slišijo, ao sledeča: Ali bo holandaka vlada pustila Viljema iz rok T Zakaj je bil bafi London izbran za to komedijo? Skratka, angleški aristokratje se zavedajo dejstva, da je bivši kajzer vnuk kraljice Viktorije in prvi sorodnik sedanjega angleškega kralja Georga V. In to dejstvo lahko prineae bolestne komplikacije za angleško ariato-kracijo . . . Berlin, 6. jul. — Bivši maršal Hlndenburg je pisal predsedniku Kbertu, da on prevzame odgovornost za vse militarlstlčne operacije odkar je bil šef generalnega štaba. Hlndenburg pravi, da je on, ne pa bivši kajzer odgovoren za dejanja, radi katerih mlelljo zavezniki aoditi Viljema. Bivši nemEti princ Joaehim, Viljemov ain, je »»poročil mirovni konferenci v Parizu, da je pri pravljen z ostalimi avojlmi brati stopiti pred zsvezniško «odišče namesto očeta. Chicago, 111. y- Zastavkalo je nad deset tisoč stavbimkih težakov. Stavka rji zahtevajo, da ne mezda od ure poviša od 56Uc na ISa, Stavbinski podjetniki so odklo nili zahtevo, toda pogajanja niso popolnoma pretrgana. ' i.. RAZPRAVE V KONGRESU 0 PAKTU S FRANCIJO, Obrambna pogodba je bolj vaina kot sam mirovni pakt. PROTIVNO MNENJE TORJEV. SENA Wa*hington, D. 0. — Za mirovno pogodbo ni zanimanje več tako veliko, ker sili vspredje drugo vprašanje. Senatorji ao se pričeli nenadoma zanimati za obrambno pogodbo med Francijo, Veliko Britanijo in Združenimi državami. Ta pogodba bo vpletena v mirovno pogodbo, ko senatorji čita-jo, da jo je francoski ministrski predsednik Clemenceau predložil francoskemu senatu v odobrenje In da Anglija ni obvezna se ravnati po pogodbi, če jo Združene države ne odobre. Pogodba obvezuje Združene države, da pomagajo Franciji, kadar njeno varnost ogroža tuja zunanja aila. Nekateri zagovorniki.lige narodov izjavljajo, da bo pogodba škodovala ligi narodov. Senator King, demokrat iz države Utah, je naznanil, da bo podpiral angleško, francoako-araeri-ško pogodbo, ki garantira Fran-eijl varetvo, dokler ne bo liga flkr rodov poatala efektivna. On umni, da ss Francija ne čuti. da Senator Borah, nasprotnik lige narodov, pravi, da bo tej pogodbi nasprotoval iz tistih razlogov kot igi narodov. Po njegovem mnenju se morajo Združene države vzdržati evropejskih homatlj i« da da je taka pogodba v protislovju s principi, ki jih je proglasil predsednik na mirovni konferenci. Ko so se slišali glasovi, da bo predsednik mogočo Mkušal adresi-rati senat za zaprtimi durmi, da izostanejo razna vprašanja, so sr nekateri ^natorjl Izrekli proti taki aejl. Senator Lodge in senator Borah sta Izjavila, da ne bosta dovolila tajne seje pod nobenim pogojem. Zahtevala bosta, da se o mirovni pogodbi in njenih prilik-jajih razpravlja javno. DEVET UNČARJEV ARETIRA NIH. Rimski časopisi apelirajo na ina, da ne sme čakati na iz-ie. kakršni ao v Florenciji in igod, temveč naj takoj zniža pie vaem Živilom in obleki. Ako bodo trgovci vplrali, mora bi njihovo blago zaplenjeno. "Tempo" piše o »tedanjem polo-iju sledeče: "To so poalediee [triletnih političnih, finančnih in ikih napak naše vlade, ilija je danea pa slabšem, kakor I bila premagana v ytini." Bologna, 6. jul!**— Polieijakl fekt v tem mestu, boječ ae na dov za trgovee, je aam ukazal 'pleniti v na živila v prodajal nt-ih ia jih izročil delavskemu s ve-Delavci so Imeli na razpolsgn »jaška avtomobile, v katerih se >o*iU ras živila v svoja skladiš (Dalja aa A str., i. kol.) IN TRID SEDELI ZAKAJ? LET JE DVA JaokSon, Miss. — Jsmes Hal-sted je preeedel v državni kaznil ei dvs in trideset let rsdi umo rs. llalsted zdsj izjsvlja, ds llo vek. rsdi ksteregs je bil on obao jen, ds gs je umoril, še živi. On prsvi, da ga do&ro pozns in da je strojevodja na železnici v Kensas Cltjrju. Precej ana men j govori, da > Hal«t-dova izpoved resnična Zdaj se vrše poizvedbe v fhh-agj. da se dožene. če je Halstedova Iz poved rmnična. Neki bogatin ae zanima za Hal ateda In je Izjavil, da ga bo pod piral, da dokaže svojo pedolliMMt fv je llalsted res nedolžen, nastane vprsšsnje, čakaj je HaJsted sedel. .. Mobile, Ala. — Oblastveni or-gani so aretirali devet oseb, ki so se dejansko udeležile litičanja farmarja Frank Foukala dne 15. junija. Foukal je bil obtožen, da je v prepiru radi mule ubil nekega drugega farmarja. Foukal se je sam izročil oblastvenim organom. Ko se je nahsjsl v okrajnem zaporu in čakal na preittkavo, »o linčarji vdrli v ječo. Atirje «o prijeli šerifa, drugi ao pa ustrelili Foukala. (iovemer Kilby je razpisal visoke nagrade za t late, ki pomagajo izročiti roki pravice. OfII— »I Cklaagsw IIHsili. I| »eder el the PrwUwl, A. >. Rarl—m% P«»>imi>w Gn.nl. Act of Oct. 3, laiT, authorial Jumm 14. ISIS. All DOBI ITALIJA JUŽNO ŽELEZNICO? 80% vojnega dolga Avstrija prida na vse naroda bivše monarhije NA MIROVNI KONFERENCI JE ZOPET VELIKA KONFUZILA. dolga, ki miljardJn ÜDOVSKI RAEINEO SE JE PONUDIL ZA ORGANIZATORJA. Johnstown, Pa. ■»— Stephen Parit, 6. jul. — Olemenoeau ja včeraj spremi delegacijo Jugoslovanov, med katerimi sta bila tndi ■i__I___l>,| i| I I 1 t » « .-.4..!» BM>jan ramo, ministraki preasea nik in Ante Trumbič, sunanji minister ia Balgrada. Delegacija sa je bavila a ekonomskimi in finančnimi vprašanji Jugoslavija. Pariz, 6. jul. — (Poroča P. S. Mowrer). Jadramdco vprašanje je še,vedno tako daleč od rešitve, kakor je bilo prej. Andre Tardeau ima rešitveni načrt, ali nihče ae ne,zmeni zanj. Pričakuje ae, da bo Tittonl ofieijelno objavil tekst nane londonske pogodbe in zahteval« da ae izvede do pičice. Jutri (pondeljek prejmejo avstrijski delegatje oatale točke mirovnih pogojev. To ao gospodarski, finančni in odškodninaki pogoji. Pogodba aama na aebi Še ni dogotovljena in celo finančne točke, ki se imajo predložiti jutri Avstrijcem, so še vedno v teku revidirenja, Konfsrenčnikl se seveda savedajo, da Avstrija mora podpisati nekakšno pogodbo, vsled česar se pogajanje absolut-nno ne more več zavlačevati. Gotove točke v pogodbi bodo pa kljub tenm še izostala in Avstrija jih dobi pneneje. Na ta način,upa* jo zavezniiki diplomstje, da bo mir f. Avstrijo podpisan v par tednih, kar |s pa dvomljivo. Zdaj ja vsekakor aaključeno, da Avstrija in Ogr l tu predvojni dolg «anarhije in vao od gg pt tiče vojnega Ia več kakor «0 ja ddanjean, da dvajset ofrfeotkov toga dolga odpada na voa nova driava, U so prej v eoftoti ali dotama tvorilo avstro iigptm monarhijo, dočim pre vin mata Avstrija in Ogrska 10 odstotkov polog predvojnega dolga in vsa odškodnina. Anglija in Amerika zahtevata del avstrijskih ladij; Francija zahteva del ladij in denar; Italija zahteva ladje, denar in železniške delnice; Srbija ima enake zahteve in Rumunija zahteva denar. — Vsi zahtevajo vse, a za vse ni skoraj ničesar. P Splošno ae priznava, da Ima I-talija prednoat do največjega deleža. Ko je Francija zahtevala mi-Ijou kron v delnicah južne železnice na temelju, da je v tej železnici Investiranega gotov del fran-eoHkega kapitala, je Italija protestirala, češ da ta železnica pred-atavlja edino še nekaj premoženja, ki ae da vzeti za odškodnino in da dober del železnice ae nahaja na Imdočem italijanskem teritoriju, vsled česar je ona (Italija) opravičena do poaesti vse te želez-nniee. Konfsrenoa jo sprsjsia aa-htevo Italijo, ko jo to obljubila da izplača franoostdm kapitalistov uloien kapital. Na mirovni konferenci vlada velika kmtfuzlja glede na Avstrl jo. Vprsšsnje, da se Avstrija po-litlčno združi z Nemčijo, je še vedno koet, ki jo glodajo v Parizu. Francija je proti združitvi, ker se boji, da hi potem Nemčije zelo naraatla; Italija je pa za »družitev, ker se boji, da Nemška AvNtrija sama ne more eksistira ti in da pride prejaiislej do federacije med njo in ostalimi novimi državami, kar poveča "alovanako nevarno«!" za Italijo. Zavezniki ae tudi ne morejo ze diniti, kaj naj počnejo z Ogrsko. Njihovi diplomati ao sicer u»rtaiio-H I vili dve "redni" ograki vladi (eno 178 KRALJEV IN KRALJIČEV SRBI SLUŽBE IN DOMA. Pariz. — Po najnovejši štutinti ki je h78 kraljev, cesarjev, kron princev in njihovih bližnjih sorodnikov brez prestola, alužbe, dela in doma. Klatijo se večluoma po dvioi. Upati je, da to število kmalu naraste. ANGLEŠKI ZRAKOPLOV DOSPEL V AMERIKO. Zračni ladji ja amanjkalo olja, ko jo bila še 160 milj od Amerike. ameriaki ruilloi so u na pomoč. HITE Mineóla, N. V., ti. jul, — An-gleški zrakoplov R-34 je danes ob devetih zjutraj arečno dospel na tukajšnje Rooseveltovo letalno polje. Zračna plovba je trajala 108 ur In R-34 je v tem času pre-plul 3130 milj. Zrakoplov se vrne v torek v Anglijo. Washington, 6. jul. — Veliki angleški zrakoplov R-34, ki je v sredo zapustil Akotako na prvi zračni plovbi v Ameriko, je v soboto svečer klical na pomoč, ko ae je bliial maaaaohuaettakemu o-bražju. Balon je bil le kakih 150 milj oddaljen od suhega. Ameriški ruillci so takoj dobiU povelje, da plovejo naaproti zrakoplovu In v slučaju nesreče rešijo moštvo. Rušilea "Baucroft" in "Ste-vens" sta prišla v dotiko a zračuo ladjo ob eni uri v nedeljo zjutraj; R-34 je bil takrat le 116 milj od Boatona. Flota rulilcev ln drugih reillnlh ladij ae je pozneje pomnožila ln rešitev moštva je bila za-slgurana. Depeša a srakoplava je ietočas- Wiae, znani židovaki rabinec v v Aradu in drugo na Dunaju), to New Vorku. ae je p<»nudil "Ame komunisti so še vedno na krmi-riški delsvaki federaciji" za ot |u in obe "vladi" nimata koga ganisatorja, da organizira jeklsr vladati. Koncem konca je ps pri aks delavce v tem okraju. Fcd*Jft|n na dan. ds ltslljs.na akrivnem racija je aprejela ponsdho. IpošHja orožje in atrelivo ogrskim Koliko slovenskih duhovnov «r komun lat* m z željo, da nadaljuje je dozdaj ponudilo, da organizi !jo vojno s ^ehoalovski in Jugo rsje delavee v atrokovni organi I slo veni. zeci/i f I Take as smšs kaoa. Odkar >e disciplinarni^ «. , ¡^ , > . 1 no HputQvila pevelj»iko:iadU. da ,««^¡v».lc so sla vk s joči dels v- js Še toliko gaxollna v «alogl, da « »» delavke odkorakali narav- bo R-34 dospel na suho. Zrakoplov js imel priti na ame riška tla 4. julija, toda hudi ve trovl In megla je zmanjšala hitrost plovbe. V kabini zračne ladje se nahaja 23 mol In obenem no-ai nekaj blaga, med katerim je platina, ki ae ceni $9000, Zrakoplov prinaša tudi poŠto. delavski prooram pred-l0žen kanadski zbor. ni0i. Ottawa, Oan. — Komisija za ln-duatrijalne razmere je predložila nižji zbornici predlogo, ki prizna delavcem pravico do organizacije, princip kolektivnega pogajanja, osemurni delavnik In še druge vsžne ln koristne določbe za delavce, Predloga priporoča dalje, da vlada podvzame potrebne korake za odpravo brezposelnosti s jsvni-mi deli, ds ss uvsde popolna svoboda govora in tisks in da se u-st snovi jo Industrljslnl sveti, da pride do boljšega sporazume med delsvci in podjetniki. avtomobil po nasipu nizdol. k Latrobe, Pa. - Pri Kelly's Hol-lowu je zdrknil evtomobll po ne sipu nizdol in pedel pet in tride>' eet čevljev, v katerem je sedelo šest oseb, kf-eewssdnblle ?5ko tež ke poškodlie, «ta ao jih morali prs-peljati v bolnišnico. Nsjtešje je pi»škodovena mre. II. J..Darrah, kl^so jo nesave»»tno prepeljali v bolnišnico Avtomobil je raiMt. STAVKA KROJACEV ZA 44URN0 DELO IN $44. 10,000 delavosv in delavk v Ohi-oagu ja v tridnevnem boju vlivojevalo zmago. DOBIU SO VSBTKAR SO ZA. H TE V ALI. Ohioago, m. — Stavka kroja« če v in šivilj je končala e porazom za podjetnike. Pri man« ao bile vse delavske zahteve. Odpravljeno je delo ml koaa, uveden je 44-urni delavnik ln meadna lestvi-ea, ki jo je predložila organizacija. Delavci In delavke, ki šivajo na stroj, bodo prejemali po 44 do-Isrjev na teden. To je navišja minimalna mezda. Podjetniki {«javljajo, da ao aa sporazumeli s orgsnizsoijo, da sa ustavi delo, dokler podjetniki, ne urede obrata po novih razmerah. Danes prlčno delati po novi pogodbi v delavnicah, v katerih ao preuredili obrat. Delo od kosa In jemanje dela na dom, ki je hHro ¡«črpalo moči, je odpravljeno. Ohioago, m, — Gibanje mod krojači in šiviljami sa Itlrl In Iti-rideaet ur dels v tednu ln štiri in štirideset dolarjev tedenake me-sde js pričslo. Okoli sto pstdoset podjetnlkoy, ki izdelujejo lansko plsšče in obleke, so morali sgpra-ti svoje delavnice, ko ao prenoka-11 delavci in delavke a dolom, ki operirajo Šivalne stroja, reAsjo ln dokončujejo obleko. Zastavkalo ja okoli deset tisoč delavegv In delavk. Polovico stavkarjsv tvorijo Ion-ske. Stavka je pričela točno ob desetih dopoldne, Isvrllla se je redno, kar dokaruje, ds js orgs-nlgaclja moAia In da ao dolavol nost v dvora m o na shod. J. P. Hovlsnd. ki govori sa podjetnike, is javlja, da nI stavka In da so delavci v sporaanmu s podjetniki zapustili delivnlce, kar je pogodba potekla prvega julija. Stavksrji zahtevajo Itlrl In Iti-rideaet ur dela v tednu, odpravo dela od kosa, najniljo tedensko mezdo za delavke, ki dokončujejo obleke, lestnsjst dolarjev na leden, ln Itlrl in Itlridsest dolarjev minimalne mezde za delsvas in delsvke, ki šivsjo s šivalnim strojem In režejo obleke. V vseh drugih velikih mestih so ž? priznana t« zshtsvs, V New Vorku je za«tavkalo šesldssst soč delavcev, da ao prialllll podjetnike, do priznsnjs teh sahtev, Delavci v C'hicsgu Izjavljajo, da se ue vrnejo na delo, dokler na bodo primati« te zahteve. Delavci so prepričsnl, ds zmsgsjo v psr dneh. , Pred nekaj leti so bili delavci v krojsškl Industriji ns>lsbeje pls-čsnl. Ksko je prišls ta spretnem-bsf Delavci so se orgsnlslrali. Ko so bili orgsnislrsnl so stavili svojs zshteve, drugi strokovno orgsnl-zirsni delsvci so jih ps podpirali ns ti nsčin. da so,v prodajalnah zahtevali obleko, ki je nosMs unij-' sko znamko. , Organizacija jim je prlnssls te uspehe in delsvci se ulmsjo nikomur zahvaliti za ts prodlhltva kot sebi, ker so spoztisll resnico, da je nn»č v druženju. USODA OBSmOŽBLEZNIiKE OA SPREVODNIKA lTWta, Pa. Ostnoželesniškl sprevodnik Philip Apple j« skušal poprsvitl nt rs« no električno vodilno žieo, pri tem je ps prišel V detiko s livo žico, Obležal je na meatu mrtev, ko i« je dotaknil šive žice. obsto Železniška stavka v clbvblandu. Cleveland, O. — V »odaljo sa Ra«tevkall ualužl»enei cestne Isles-nice že drugič v osmih mesecih. 24MMI «pr«vodnikov in motomlkov j« ns štrsjku; zahlevsjp \VE»»*E f LASTNINA SLOVENSKE Î IAROPNE narodni t NE J F. D NOTE im^EDNOfl Cmnt ofiMov po dofpvoni. Rokopisi •« m vrU*)o. ¿av. (txven Chicago) in Canada $4.00 na lato, tri meMct; Chicago $6.60 na lato, $2.76 la pol aa kiowaaitvo $7.00. * J Nubf H *w, lur ÍM Itik • "PROSVETÀ" MB7 S«. UwmUU Aiaaai, Chicago, lUiaoi». Off »n "THE ENLIGHTENMENT" I «f U»« Slovaale National Baaaftt f« paaMf» owm4í k»T UM SIovmU National Baaaf» Sociaty. Advertising rataa on agraamant. Subscription : United Statee (except Chicago) and Canada $4 par year; agu $6.50. and foreign countriaa $7.00 per yar. T___ še eno «odrsko vabilo.tfšaj je imel ibe peo enem dolarju in na eno po dva dolarja. Abe se je popraskal za ušesi in dejal, da se izplača prodajati črešnje. Seveda nt ¡i TieJ v mklih JcrbŠnjarja, na katere^ preži na1 vsakem vogalu policaj, da mu izroči sodnijsko povabilo, ampak mislil je namreč na mesto, ki ima toliko mestnih določb, da se kroinjar ne more premakniti s vozom, ne da bi eno kršil. Partidapa.), a. „r. (J «al j. 10-10) ~ Mani, da nm> e ta«a daavom poUkla aafoiaiaa. FobwíU Je p«»»-baa, da MnaM u«tart liât. • _ Smkulantje so na delu, razne govorice in KRITJE. , ^ Komaj je Lane, tajnik za notranje zadeve, naznanil svoj načrt za naseljevanje dosluženih vojakov in pomorščakov na farmah, takoj so oživeli zemljiščni špekulantje, da prodajo vladi svet po najvišji ceni. Slišijo se glasovi, da so prvi roji špekulantov že dospeli v Washington, ki imajo naprodaj vsakovrstno zemljo, posekane goličave itd. Oni so le nekaka predstraža špekutentovskih jat, ki nameravajo kasneje priti v glavno mesto. ¡Glavne čpeku-lantovske čete še ni v Washingtonu, toda javna tajnost je, da so priprave za kampanjo že v teku, da se postavijo railjoni akrov najraznovrttnejšega sveta na trg, ki so prilagodili za naseljevanje. Nekaj tega sveta je posekana goličava, nekaj sveta je v hribih, daleč od trga in baje prav malo tega sveta je sposobnega za poljedelstvd V političnih krogih govore, da se snujejo sindikati, ki bodo pritisnili na zakonodajce, da sprejmejo postavo ki dovoljuje izrabo brezvrednega sveta. Zahtevali bodo, da kongres sprejme potrebno postavo. ¿Težko je kontrolirati, koliko je resnice na teh govoricah, kajti kjer pridejo privatni interesi v navskrižje, se pojavijo tudi različne govorice, ki redkokedaj povejo kaj prijetnega o konkurentu. Resnica bo, da so zemljiščni špekulantje prišli res v Washington, ali kakšni so itflh načrti, bo pa sedaj težko povedati, ker špekulantje na« vadno ne obešajo nikomur svojih kupčijskih tajnosti na nos. Nak, tako neumni špekulantje niso, kajti če bi razgrinjali pred javnostjo svoje načrte, bi se jim špekulacije nikdar ne obnesle. Če špekulantje kujejo načrte, da bi po visoki cen prodali svoja zemljišča, ne smemo pozabiti, da poljedelsk tajnik z uradniki v njegovem departmentu tudi ne spi ampak pazi na manipulacije špekulantov. Poljedelskemu tajniku je na razpolago cela vrsta najboljših ekspertov torqj mu bo igrača dognati, kateri svet je ugoden za na^ sejjevanje. Veleindustrijalci ne vidijo prav radi, da se ljudje selijo na farme, kajti čim več ljudi odhaja na kmetije, toliko manj rok je za delo v industriji. Industrijalni interesi b j ia j rajne videli, da se načrt poljedelskega tajnika odloži za nedoločen Čas, kajti v skrbeh so, kaj store tujezemsk delavci po sklenjenem miru: ali ostanejo v Združenih državah, ali pd potujejo domov. če primanjkujejo industrijalni delavci, morajo tovarnarji plačevati višjo mezdo kot ob času stagnacije v industriji. In to je glavni vzrok, zakaj se industrijalci prav nič ne vesele, če se izvede načrt poljedelskega tajnika za naseljevanje. C« je policija na »trati... — Gorje grešnikom, če je policija na straži! O tem se je prepričal Abe Banks, ki se ja ravnokar vrnil iz Francije in je bil odpuščen iz armade Ko je bil Abe izpuščen iz armade, je moral prijeti za delo, če je* hotel živeti poštenb; Delo ee pa ne more smeti s kljuke kot na pr. klobuk. 0 tem se je .tudi Abe kmalu prepričal. Dela n| dobil in če je pa .hotel jesti, je moral seveda plačati. Kdor ima veliko denarja na banki ali če zanj delajo drugi delavci, lahko izhaja, ne da bi mu bilo treba delati. Ali Abe ni imel veliko denarja, tovarnar tudi ni bil, dela ni imel, ali živeti je hotef, ker mu v njegovih možganih niso rojile samorilne misli. Kaj torqj? Kupil je starega konja, star voz, plačal je za kroinjar-sko koncesijo in naložil je voz s črešnjami. Vse je šlo gladko, dokler se ni ustavil na vogalu in pričel prodajati črešnje. Komaj je obstal na vogalu, se je približal k njemu policaj in mu izročil povabilo, da pride prihodnji dan na sodišče, ker je prodajal ¿rtMJe» ne da bi imel pokrite. Abe je pognal konja, čei, na tem vogalu je bila smola, a komaj je prepeljal par .blokov, ga je ustavil drug policaj in mu teročil sodnijsko povabilo, ker je oviral promet Na Park Rowu je Abe naletel na drugega policaja, ki mu je zopet izročil sodnijsko povabilo, ker je ustavil voz na cestnem križišču. Pognal jt* konja naprej, ko je imel sodnijsko vabilo v žepu, a komaj je prepeljal par blokov, mli je policaj na cestnem križišču izročil zopet sodnijsko vabilo, ker se je ustavil na cestnem križišču. Abe si je belil glavo, kaj počne s temi sodnij-skimi vabili, medtem je pozabil pokriti črešnje. Dobil je DOPJSI. Lorain, Ohift. -r Kakor je znano, vlada v državi Ohio "suša" le nad mesec dni. Učeni gospodje, kateri so oznanjevali evangelij ptthibicjje ao mislil}, da ne bo ve« pijancev, ko naatopi splošna suša. Toda kako »o ae motili duševni revi ki. Tudi »edaj še opaž! precej »ijaneev po vseh mestih in vedno »rihajajo poročila v časnikih, da a bil tu in tam aretiran kak pij* nec. S prohlbUiJo ne bodo odpravili pijančevanja, o tem naj bodo prepričani.- Pijančevanje ae od* pravi le a poukom, izobrazbo in z ureditvijo družabnih razmer. Pi ančevgnju ae uda le oni, "kater ma vsega v izobilju in v svoji >rezdelnosti se udaja vsem člove ¿kini strastem in oni, kateri vsled obupa in nesreče hoče v pijači porabiti svoje gorje. Tukajšnja slovenska naselbina je že tako presrečna, da ima v svo-i sredi dušnega pastir j«, kateremu tukajšnji filovenei žele naj->oljŠe, kar mora veren katoličan e doseči, nebesa, in radi tega si na tihem žele, da bi kmalu šel tja n dosegel največje plačilo, do katerega je gotovo opravičen in ga je zaslužil med tukajšnjimi brez verei. Največje nebeško plačilo pa je Gotovo zaslutil s pridigb,' katSro je inml zadnjo nedeljo. W ti pri di Kije sipal ogenj in lveplo na vse one, kateri se bore za p^Viee Slo vencev in delavcev. Kar ps nisem dovolj dobro razumel je pridige, posebno ne nekaterih oefonj, radi tega bi rad nekatera pojasnila od tukajšnjega «upnika na sli moja vprašanj*: " f. Kdo je tisti, ki ntt.ne delat 2. Kdo je tisti, ki se redinaa denar revnega delavca? 3. Kd6 kadi ei gare za groše revnega d$Javcaf 4 Kdo šteje denar še «a 129 dni naprej, ko je denar še v Mfru delav ca t 5. Kdo je dotiČni, ki r. lenobo služi denarf 6. Kdo ai zida po«lop je za 4, 5 ali več oaeb in za več kot $10,000, za denar revnega delav ca! 7. Kdo so tisti gospodje, ki strašijo uboge delavoe s hudičem, iandarjem in njih ** mogočno" ro ko, katera je menda v zvezi s sa «aimBogomf Sicer bi rad stavil še nekaj vprašanj, .na katera bi rad imel pojasnila, toda zadovoljen bom tudi s temi, ako dobim povoljen odgovor. V ostalem pa svetujem tukajšnjemu "reševalcu vseh pregrešnih duš", da naj pusti nas delavce pri miru in'ilola na tako, kot ljudstvo želi, za katerega denar ima življenje in sieer tako udobno, kot nihče izmed delavcev, kateri si mora služIti v potu svojega obraza in s tuljavi ml rokami, da preživi sebe In še vas poleg tega. Za plačilo ga psujete z vsakovrstnimi psovkami, kot na primer boljševik, anarhist in drugimi podobnimi Imeni, katera ae prav nič ne zlagajo s vašim poklicem, ker bi vendar laltfto poznali nekoliko Olike in doetojnoetl. Kako sodbo bodete napravili o steni, kot dopisniku, si prav nič ae belim glava, ker imam nekoliko več olike kot vi, ker še nikdar nI* *cm imenoval svqjega političnega nasprotnika « imeni, kakonšnih te ri poalutujete. In akoravno me imenujete lahko vse. kar vam pa de v glavo, se ne bom ojteail, Ker vem. da ml ne morete veliko škodovati, ker vas Ijvdje predobro pozivaj". IHšem In govorim saato resnico in ničesar druzega sorerti sercro l&port, Pa. — Delavske raime ra v tukajšnji okolici bi še nc bil« praalabe, ko bi dobili vse plačano, kar saaluiimo, kajti premog v tukajšnjih piomogokopih je postal zadnje ¿aae tako lahak. da atora vsak premogar naložiti precejšen vosiček. da dobi nekaj eentov. Premogokop, v katerem «am jas vpoaltn je star ie nad trideeaa lat In radi tega postaja premog ve dno lažji, čim globoke je mora it delavec po njega. Dobro sc še spo m in jam, da smo v prejšnjih časih dobivali isto plačo za male vozičke kot aedaj za velike. Rudi tega «i nekateri delavci be I i jo glave, kaj je temu vzrok, da postaja premog manj vročen, kbt je bil in tudi Še lažji. Toda jaz mislim, da bo sedaj po prvem julija boljše, ko bo odpravljena vsa al koholna pijača, katera Je po mne nju nekaterih gospodov povzroči la toliko bede med delavci in niso bili toliko sposobni za delo, kot bi imeli biti, ker so pili preveč alko holnih pijač. Sedaj, ko je odprav ljena alkoholna pijača, je odpravljeno tudi vse siromaštvo in beda med delavskimi sfoji. Seveda, da se najde še nekaj zaslepljenih delavcev, kateri ne vidijo glavnega krivca za delavsko bedo in siromaštvo. Zaslepljeni so še toliko, da ne uvidijo, da je edina rešitev slabega delavskega položaja v or-ganizaciji in sicer dobri in pravi delavfcki organizaciji in ne v kaki razupiti, katerih namen je ne organizirati delavstvo, ampak dis-organizirati in pripraviti splošno delavstvo v še bolj zamotani in težji položaj, kot ae že nahaja. Ne kateri fanatiki ne spoznajo tega, da vršijo v svoji zaslepljenosti destruktivno delo med delavci mesto konstruktivnega in si doftiišljuje-jo, da bodo prodrli z glavo skozi zicL Delavstvo se mora organizi rati in organizirano nastopiti na volilni dan z glasovnico v roki in glasovati za delavske zastopnike v zakonodajne zbore in druga od govorna mesta, ne pa delati ravno naaprotno. Edino v tem je prava rešitev vsega delavskega vpraša nja. Delavci se morajo zanimati 3a svoje državljenake pravice in za včlitve. Ne pa samo kričati naokrog in na dan volitev pa doma če*pfcti za pečjo in zabavljati čez vAe. Zanimati se morajo za državljanstvo in vzeti državljanske pa pirje, kakor hitro je mogoče,, ker glasovnica v roki je edino in pra vo sredstvo za izboljšanje splošne ga delavskega položaja. Glaaovni ca in dobre delavske organizacije, ne pa kaka direktna akcija, za katero se tako zanimajo nekateri brezpametniki., Delavci, poživljam vm» organi zirajte se politično in strokovno in sicer v pravi delavaki organize cijit zanimajte se za svoje držav ljanske pravice, stopite na dan volitev na volišče in glasujte za de lavake kandidate. Drugi pa, kate ri še nimate državljanikih pravic vzemite državljanske papirje. Le na ta našin je mogoče izboljšati naš položaj. ' končno javljam vsem prijatc ljem in znancem žalostno vest, da je 30. junija ob dvanajatih ponoč 1 preminul naš skupni prijatelj John Barleycorn v najlepši svoj dobi, star kot zemlja. Bolehal jc še veliko let radi preganjanja nekaterih njegovih sovražnikov bi ledaj je podlegel temu preganja njn. Pokojni prijatelj je storil mnogo zlega med delavci in v našem zdravem razumu. V zadnjtti par mesecih svoje bolezni si je pridobil veliko Število prijateljev, kateri so pa na dan njegove smrti radi žaloati val spali ali ležali pri njegovem grobu še do druzega dne. Pokojni zapušča veliko število otrok po vsem svetu, katerim izrekamo naše najglobokejše soža-U'. katere pa vendar moramo po-•abiti. Proletaree. My, Was. — Doba poletnega laaa ft nastopila tudi tukaj v se-verni Minneaotl ali v iztočnem K-ljru. Vreme imamo prav prijetno; po dneva pripeka solnee. po noči pa nastopi še vodno mraz, da se lahko ohladimo Badi tega ae ne moremo pritoževati. Nafti farmarji so prav zadovoljni. ker pričakujejo dobre'letine, ker vsi pridelki dobro kašajo j _ 1 operaciji od Črnomlja na Dolenjskem Ameriki je bival okrog l6'let. V stari domovini zapušča ženo in otroke. . ( Drugi rojak, ki je podlegel smr ti, je bil Louis Seme, ki je bolehal nad tri mesece za proldtarsko bo-eznijo, Mišico. Doma je bil iz vas tiotiue pri Višnji gori na Dolenjskem. Bil je še samec. Oba rojaka sta bila člana tukajšnjega samostojnega delavskega podpornega drufitva sv. Barbare št 2 na Ely, Minn. Društvo se je udeležilo obeli jx> grebov y velikem številu. Pri tej priliki pa iporain nekaj omeniti, kar pe deta prav nobene časti nekaterim članom tega društva. Navadni delavci, kateri smo vsi v veliki večini rudarji, moramo izgu biti polovico dneva in razumno tu di zaslužka, kadar sc udeležimo pogreba umrlih bratov. Toda vsi fe zavedamo naše medsebojne bra tovske ljubezni in se vedno udele žimo pogreba. Toda vse drugačno mifiljenje pa imajo nekateri nagi brati, katerim ni potreba več delati in garati po rudnikih. Ti si mislijo, da bo vrag vjel ves njihov biznes, ako se udeleže pogreba ka kega brata, katerega »o pa vsi ča Stili, ko je bil še živ, samo da je bi dober plačnik in odjemalec. To ni častno za nikogar, kajti moje mnenje je, da smo «člani enega in istega društva in da radi tega veže vse ena in ista dolžnost, da vsi spremimo umrlega brata k zadnjemu počitku in da ni nihče izvzet. V sedanjem lepem času, si vsakdo želi bivati kolikor mogoče veliko v prosti naravi. Tudi tukaj pridno zahajamo v okolico ter se i/prehajamo ob jezerskem obrežju, vozimo po mirni jezerski gladini; posebno krasno je ob večerih sprehajati se ob luninem svitu. I11 ravno ob takih časih je marsikdo zadet od Amorjeve pSlce. Taka nesreča ali bolje rečeno sreča je zadela dva tukajSnja ro jaJca, katera sta se poslovila od samskega stanu. Prvi je rojak Fred A. Vider, kateri se je pred kratkim vrnil iz stric Samo ve služ be. Za tovarišico si je izbral gdč. Frauces Martinek iz La Salle, lil. Drugi je rojak Anton Podržaj, kateri se je zaljubil v gdč. E. Er-čul iz Soudan, Minn. Obilo sreče novoporočencem. Jakob Kunstelj. Ness City, Kaos. — V tukaj šqjem okraju ni nobenih premo-gorovov, ampak so same farmar rfke naselbine, katere so pa.večinoma vse nemške. Ko sem prišel sem, slišal sem samo nemško govorico in radi tega se mi je dozdevalo, kot da bi prišel v Berlin. Robinsove črtice iz Rusije. gosta vil Wm. gard. (N*4ft!J«VaaJ«) Robinsu je zastala *apa. Bil j* iznenaden in za hip ni vedel, kaj bi odgovoril. Končno je spravil is sebe sledeče besede: "Qospod komisar, jaz nisem di-plomat niti general in lahko sem t^iko neumen, kakor izgledam. 0- j prostite, ne razumem Vas. Vu* predlog je dober, predober je. V Ameriki pravimo V takem slučaju, da ae nekaj skriva za tem. Vprašati Vas moram odprto: Kaj mislite s tem!" •T rock i j se je namrdnil. On ima veliko silo potrpežljivosti, tod« dohrikanja ne trpi. In to je pokazal v tem trenotku. Njegove čr-ne oči so gorele nestrpnosti. Nje-gova napaka je intelektualen po. nos in njegova čednost je, da ni-j koli ne tàji te napike. Kadar go-vori na javnem shodu, ae nikoli nrf dobrika poslušalcem, pač p« ravno nasprotno: zasmehuje jih in okameni jih s svojo zaničljl-vost jo. Neki >uski žurnalist ga je krstil za "ogenj, ki zledeni vue pred seboj." Njegov obraz je v takih trenotkih obraz Mefiitta. vražje inteligenten'in vražje oèto-vajoč, edino iz oči mu odseva velika mera človeškega trpljenja. | "Č^jte, kaj Vam povem," je rekel Trogkij Robinsu. "Pričel smo s® pogtgati za mir z Nemci. Povabili smo zaveznike, da nam se pridružijo pri mirovnem pogajanju za ves svet na demokratih nem temeljp, ki je: Nobenih pri-silnih aneksij niti kazenskih odškodnin in pravica samoodloče-vanja za vse narode. Zavezniki »o odklonili naše vabilo, ali upamo, da jih prisilimo v to." 4Kako jih boste prisilili," je naglo posegel vmes Robin*. ■"Podžgali bomo 8odruge Franciji, Angliji in Ameriki, di izpndkopljejo politiko vlade svojimi revolucionarnimi social stičnimi načeli." "Pr^pejšnja naloga," je vzklik nil Robins v angleščini. Trockjj ga je razumel, ker govori angleško. toda rajfii govori rusko. "Da, velika naloga — je nabije val komisar — "toda najbrže se zdaj še ne obnese. V tem služ*-jp bora« morali sami sklepali uni' z Nemčijo. tfaS problem pa je: Kako prisiliti Nemčijo, da nodpi-šo demokratičen mir z Rusi jot— Čujtel Nemčija seveda ne birali naročnino od itaiih In novfr naročnikov in iadsjati vsa sato potrebna pojasnila in potrdila. Obiskal b» rojake v državi Konta* najprej is potem bo šal daljo, frítalo, da mu greste na roka in * naroétte na dnevnik "Prs* Nadalje priporočano JerrT Janmika v Leadvülii Oolo l njena, «i pred tremi tedni dva rojaka. Prvi! lili. naj »♦ imajo. 3 tem bodo » je Marl rojak Lauta Rom, kateri'meli eno aramoto več." Hat vitolj. rnxvexo , t. uoaina, Nadxorni odbor. Tiskovni odbor. NAJCENEJŠA, NAJGOTOVEJlA IN NAJBOUÄA POT ZA POSOJANJE DENARJA Avstrlj», lUvMlj«, HmUiM Ia Dslssaelje |a PO KABLOGRAMU PUUta tut» aa pojasnile to «aa ke#J pand« « Pl°"j° EMIL KUS, bankir, ttl »ICON^,^; N»wW H. PREHLADI ro Redko davlje. — G- Danilo sla ; letos ¿tirideactletnifo svqj«£tt prvtrganeRU umetniškega deio-ai, ja v slovenskem gledališču. lavno>tiift predstava »e je vršila maja v opernem gledalcu z Zemlji". Politična preganjanja v Jugo-_,viji. — Iz Zagreba poročajo; aučno rainiateratvo je vpokojilo •olesorja zgodovine dr. Rudolf orvata in sicer proti njegovi ,t m volji. O tem umirovljenju prinesel starčevičanski Uirvat' edece poročilo: '\Q ti aferi smo rijeli od srednješolcev sledečo i*, vo: Ko smo zvedeli, da bo naš pro-gor g. dr.: Rudolf Horvat umi-vljen, katerega eo vsi dijaki ubili radi njegovega lepega po-opanja napram dijakom v šoli, sicer proti njegovi laatni volji, 0 se takoj obrnili na vlado za formacije, radi katerega vzroka bil vpokojen profeaor Horvat. 1 smo bili prepričani, da vsled nucijacije, da je govoril v šoli roti državi, dinastiji in da je ši- republikanske ideje. Od vlade no dobili odgovor, da g. dr. Ru-:»lf Horvat ni bil vpokojen radi mojega delovanja v šoli, ampak a je to politični čin vlade, ker^je dr. Rudolf Horvat nevaren lavi in jedinstvu. Toda mi smo ločno proti temu, da bi bil žavni uradnik, kateri vrši veat-I svojo nalogo, umirovljen radi ga ,ker pripada kaki drugi poli-fni stranki. Ker nas ni zadovo-il odgovor vlade, «mo v znak otesta izostali vsled tega khue-vskega čina šole . To izjavo so sklenili dijaki imega razreda zagrebške gimnu-je dne 5. maja 1.1." To je demokratična država, kara je že pričela preganjati pri-a$c "državi in dinastiji nevar-■ " strank. Živela svoboda! Vojna oenzura v Jugoslaviji. — poročilih, katera prihajajo pri-tnim potom iz Jugoslavije, je iredena v celi Jugoslaviji prava )jna cenzura, posebno še na rvaSkem. Vsa pisma se morajo dajati odprta na poŠto. Radi i?a se ne more nič natančnega robati o notranjem političnem iložaju v Jugoslaviji. Vsakdo, or hoče zapustiti Jugoslavijo, ora dobiti dovoljenje v Relgra-. Da svoboda in prostot vlada-sedaj v Jugoslaviji. Italijanska intrige med Ameri-— Pariški dopisnik "Slo-nskega naroda" je imel pred atklm intervju z ameriškim dc-gatom mirovne komisije Herro-m/kateri je tudi oseben prija-ilj predsednika Wilsona. HerTon izjavil, da je Amerika veliko lovala, da so se Jugoslovani o obodili ter sedinili v eno drža-in da je vedno imela gorke pati je do Jugoslovanov in da, ima še vedpo. Radi tjga do merikanci zelo iznenaderti nad pretiranimi" zahtevani jugo nvanskih delegatov na mirovni nferenei. Jugoslovani zalvteva Ir.a se Trst in Gorico, kateri me-i pripadata etnografiČno in gc rafično ftaliji. Ravnotako so etirane zahteve Jugoalovanov • ozemlju onkraj Vardara in trenji. Konflikt med Italijo in ugoalavijo bi se prav lahko po Ivnal, ko bi Italija prepustila tigoalovanom Dalmacijo in ob žali Trst in Istrijo. Jugoslova bi imeli potem oh jadranskem orju devet pristanišč hi Italija-pe dva. V interesu samih Jugo-lovanov je, da obdrle dobra in jateljake vezi s Italijani. Kar tiče meje med Italijo in Jugo-lavljo, je iz je vil Herron, da naj \ Italija mejo po zabadnik oh. ih Julijskih Alp, da bi do-ils Trst, Gorico in Gradiško ter »ko. , Po poročilih iz starega kraja je neael "Blovenekl Narod" od vor, katerega je apiapl dr. Rev bar glede zahteve Jugoalovanov Trstu in Reki, ameriškemu de gatu na miroml konferenci eronu. Ta odgovor sf glasi: Imperialistična vojna, kalers je pričela l. 1914 ae najtrše Še * bo končala fttiri leta je vlada Is sila In miUtsristiČni terorizem n «e-»rijelUtiČfli politiki in dirlumsti ls**Milp»tl. lUsli iisisés.. sUW wr.- ■ kiM, ftlatn« MrsSaoaU la ai Mrk itts HVMC"Íwh¿O íe$r vsSSjj» tn rn.ru MTV bo «MI». »•• listo hrt. tptoAiui o.lsbalu.t, itoUnj. S MWIiUwiO. ksk sa |x>kritj. Hllllllllllll j Čudovito ■ m ta neposnano, ali vraaalel ■ J najboljšo sdravilo m • EGG SALVE ■ CJajšjo Ukoša asadla) ■ • Ohranilo Je mnogo ljudi prod ® ■ hudimi bolečinami, «adobljonih M od np«klin in poparjvnoot. g m Te jajšja mašilo udakujo ta- _ ■ ko hitro, da ša v daaatih mina- •• •»v. uicija u»ivn m. u»v. ' —,------ —- — - —---—.-- km^kl fant jtn kumaj 18 let je S ^ ^S.rtTtó ! kot orodje zlobne še okrog 60 let ■ nobenih ponaredb, ni ga bolj- ■ ■ ■ - 1| ÉT " • zdravila na vaem svat« aa 9 B Uko slučaje. Uprašajte vašega p ? altera pars"t Informirajte eo ta-di pri drugi stranki, kar sigurno tudi šalite in na ta način bodete slišali pravo in Čisto resnico od naše strani in tedaj nas ao bodete več imenovali imperijaliste. Vprašan vas, gospod, kdo je povzročil zadnjo svetovno vojno! Ali ni bila aneksistična politika in kasneje osveta, katera je bila po sledica prve t AH ni bila to krivica katera ni hotela priznati vsakemu avoje t V prejšnjih stoletjih, ko nsrodi Se niso bili na tako visoki kulturi, se jih je lehko za-aužnjilo in jim kratilo vse prsvi-ce in inagari upičitl, ker je le sila vladala. Toda danes je druga-če. Zavladal je drug faktor: vo-ja vsakega naroda da, vsskegs posameznega naroda. Bodite prepričani, da se bodo mali nsrodi borili do poslednje kaplje krvi, da doaažejo ono, kar je njihovega. Sovražniki bodo le dosegli preko naših trupel ono, po čemer hlepe In ta trupla bodo okužila cel avet. Pazijo naj se, da se ne pre bude razočarani iz ene, kateremu se sedaj tako brezskrbno preda jejo- Imam ssmo eno vprašanje na mirovno konferenco: Hočete mir ali še groznejšo vojno od poslednje t In tukaj je program, na kateri bi lahko zgradili veliko zgradbi» trajnega miru. v kateri bi bili nastanjeni vai narodi, ke teri bi bili vredni, da bi bili stanovalci v ti novi atavbl. žurite ae te daj. Krivica, katera ae godi. is podkopava njen temelj s astan skim posmehom, dočim boljševi ška ideja pleše svoje orgije. Kako naj aa to hnenajet — Ne ks begun k s iz Geriškegs sa k presolila Is Do bo ve v Brežiee, od* stare ženske umoril približno to liko starega poaeatnika Andreja Mcrzidovšeka. Nahujdkala je izprijenega mladeniča, da ga je u- g| bil. Kot plačilo mu je obljubila g 600 K in svojo hčer. Ustanovitev "Čitalnice" v Ro- g&lki Slatini. V Četrtek na Vnefeo-Uod se je vršil ustanovni občni sbor "Čitalnice" za Slatino in o-ko.ico. Prostorna verauda hotela PoŠte je bila polna domačinov in gostov Iz okolice. Posetill so naa tudi naši sosedje iz Rogaitea in pevski zbor is Celja. Zbrane godte je pozdravil v imenu pripravljalnega odbora g. nadpošter Fabia-ni ,ki je kratko očrtal namen «no« vega društva. Na to ao ae prestala pravila. Oglaailo se je nad MO članov, med temi 6 ustanovnikov po 200 K. , - Tihotapci in verišnild. — Preko demarkacijske črte na zasedenem ozemlju sta hotela Mlhaej .ampe in Franc Menart iz Logatca utlhotapiti velike množine tobaka, ki so ga zaplenili. Splošno je znano, da nekatere trafikanti-nje prodajajo tobak tem tihotapcem v veliki množini proti višjim ceaam. — Matiji Lenuzzi i» Broda ob Kolpi so zaplenili več ato zavitkov tobaka za pipo v vrednoati 400 K. Proti sakotni prostituciji. — Množe se odločni protesti proti zakotni prostituciji, ki se je priče-zlasti bujno razvijati na "raznih plesnih zabavah". Resni zdravniški krogi s strahom kon-it »tir i jo dn so se v zadnjih meae-cih zelo razpasle spolne bolezni. EGG SALVE JÄJ^^^RR t^kfe^l^VB Biaiilu) LOUIS KRAL Sploial aastopalk Ia raap^Uja- ■ lel>aa vse limŠBue dršsve. p. o.a« asa, a^wTo. iu. Tal. Bsnr/a 578. mmmmmmmmmmumi IIIIIIIMIII UGANJE, NEVRALGIJ. : som, nevr. po 'ftivotui pisano snano vnetja ločin bolečine snsne ¡jo, bo . it js slavno snaao proti-lo ft to v. 818 ali še bolje ,Oir Uuorablja se pri bo- ari sa revmatl , ne v mišicah in slavno snsno fttev. 888 ali IN", UuorabL____ , atot^Tin hudih .. _ okorelosti v sklep* in t se premskneto. sa vam is enega v drugi del te-prihaja vam vročica, oteklosti po bolnih pn>Storlh, beli jeslk, «reva na-vadno sapvta. šest ssvojov navadno sadostup aa sdravljenje in stene le •jev, 8 zavoj® se dobi ss utPSa' Etnajsi rr Slovcuki ^V^tli D.Jmm. IaJhaI. roaponu jeaooia. vMifi UiHawUisi a larga laaa. GLAVNI STANi M74» SO. LAWNDALg AVt^ CHICAGO, IU.INOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBÖ 1919-1922. bmciavalai odUbor. UTftAVNI _ rskdjsdniki vismm CaaJSar. SfST-SS aa. roaraspsaowiK. a»tak Mmt ém «se, < TAJNIKi M. " «II W i a * e v^^esimfi ve wt ssewewwv is TAJNIK BOLNIŠKKOA OODSLKAi M Ik(«. . BLAGAJNIIC. A>«s» J. TsrWva* Osa I, Cm III umAvrrau ulasilai ri% Oim i. sesr-se u. sea Nav at* imSiSiNl a i a«« ava. krtat«, oau. »a. ho Qava^ft^ I »lnimu.oom W Sr^IsMaSk —-------_____-------juMgatOw . . AM a^HiS. mm ta Wlsa ««aesa, Va. SATADNO OMOfJtBi Aat«« luUr. Bsa IOS, Qm*. KseOn «š Ua K«hsr, a« a«e. omrnx Wm, sa _ ra. i gftHaa PrvMer Ava» osasoNja oxaotis. raai aüjse. snási ljudstva Ako u strinjaš a njeni-mi idejami, podpiraj trgovca, ki oglašajo v ProsvetL — V sslogl imam vaa sa vsakdanje potrebi«. ne po zmerni eent __ T AVTO« SORtfX* " w larmlala, Pa •Lotwron Ne pozsbite svojcev v domovini. Pošljite jim denar, pod-pirsjte jih sedsj, ko je sila največja. Krone so aedaj še aelo nod ceno: 100 KROV »TAKI SAMO DOLARJXV 6.7B. Ako želite potovati domov, obrnite ae do naa. Mnogoletna . akušnja z bančnimi lo potniškimi poall nam daje jamatvo, da v resnici moremo lahko vsakemu najboljše poatrečl. Imamo pro-ator za vas na vsakem pamlku. Pišite na: -johh ranrm stati raw 1B97 — 2nd Ave. in 86. ulioa, Mow York, V, T. Pogoj življenja in napredka zavigi od dobrega zdravja, naš "HOME BREW MALT In HMELJ" je dober ohranjevalec igtega. Popolnoma čigt in zadovoljiv. Dober za piti in ae ga prav lahko napravi doma. Ugodili bodete vaa-kateremu v ti vročni s CAftO priitne doma varjene pive. 10 galonov zrn $! JO po nalam navodil«. Za napah vam jamči tvrdtka. Pilila takoj> danao! Komfort sa noge. » Ako m Vam raajaae aaoe aH sa Vam pate ter na šsf) obšutea ' ustvsrjsjo tri soca v ševl pri Vašima Smiéti^I jcvcltt 9 Foot Powier davka. POZOR! POZOR 1 Izšel je novi obširni senik Domačih ZalUAnttt ZdravU (priporočenih pe šepalka Knelppu) ko^aÄÄT fcSTto ff/kateri 'bo ^VtSTfcO vodnik k Vašemu "KIS panj še daaea. Pešljsm ga brexplalno«, MATH. PEZDUL See trg, car Na» «te. NSW VOSJC. N. T. NAROČNIKE V CLEVE- Soljie banke ni aa svet« kot je stric gamovs sakladnloa. bmmt vam iamšl a svojo ' 6401 Snpariar Ava., Clavalaad, Ohio. Bell Phone, Rogadale 4503. ^Sprejemamo naročila po poW, toda priložiti morate vaaj en dolar za pokritje ekgpregnih ftroftkov. Unate kaj prihrankov, aalošHe K NAZNANILO 3CNIKC V C LANDU, OHIO, bo oblakal aal «aetopnik JOHN YAKLICH katar! ja poobialtei «a pobiranja naročnino od starih in novih naročnikov aa liat "Proavolo". 2aUmo, da mu grado rojaki aa Nin In ga naroča na dnevnik "Prooveta". UpravnlMvo. Da Asm je Mb Uia«dk 1700 Pek* IJstee (TAlOflgV) Prosb+im ¡Potni £Ui Ptioi ¡AAU j 5227 Pittsburgh, Pa. 2323234890915323235353532323534823482348 Ameriške vesti. POSLEDICE PLEMENSKEGA IZOREDA; PET OBSTRE-LJENIH. EDEM METEV. Chioago, 111. — Okoli Dvanaj ste ulic« in Robejrjeve ulic« ne že Unij «asa k uha; plemensko sovraš-tvo med belokožei 411 zamorci, ki je končalo v izgredu, pri kate reui je bilo pet oseb obstrel jenih, ena oaeba ai je pa zlomila tilnk. Po ulici ata prišli židkinji, ki sta potožili gruči fantov na vogalu Dvanajste ceste in Kobejr j« ve ulice, da sta ju dva zajuor razžalila. Fantje so stekli za ca ^ _________________ zamorcema, na potu so sc jim4^,n(.o [„«.j vplačilom in izplsči- pridružili drugi elementi, ki so radi lam, kjer se pojavi kakšen izgred, tako da je skupina nara sla že na petdeset oseb, ko je na Trinajsti cesti ustavils zamorca. Napadli so James Jaeksona in po bili na tla. toda njegov brst je pobegnil. Komsj se j« Jackson pobral s tal, so ga pbtolkll zopet na tla. Njegov brat fbarles je pribe-¿al domov in se oborožil a samokresom, nakar se je vrnil na po-zorišše. Ko je bil oddaljen še pol bloka od vogala, je pričel streljati. Drhal je pustila Jamesa na tleh in stekla za njegovim bratom, ki je bežal na železniški ko lodvor in tam je skočil na lokomotivo, ki gs je odvedla proti južni strani mesta. Na ftestnajsti cesti je skočil z lokomotive. Tukaj je skušal «plezati doli po na-sipu, pa mu j« spodletelo, da je padel iu si zlomil tilnik. Ko je streljal na ljudi ,ki so pretepali njegovega brala, ji? obstrelil pet osel). Ko je drhal izvedels, da se je 'zamorec odtegnil njih uiaščevo-nju, ker si je zlomil tilnik, je Šla na dom zamorcev, kjer je našla policijo. Nekdb je zagrabil zamorca za vra* in zakričal: "Vi sto obstrelil i mojega brata," Mra. O. Saott, gospodinja, je pograbila stol In gs zalučala v belo. poltnika, ki je pograbil zamorca za vrat. Intervenirala je policija iti napravila red iu mir. ZAVAROVANJE VOJAKOV POMORŠČAKOV. Washington, D. 0. — Kongres nik Everett Handera is lndisne je izrekel željo, da bo vsak vojak ali pomorščak še nadalje ostsl zavarovan pri vladi, ker se mu ne bo nikdar več nudila tako, ugodna prilika za zavarovanje, kot jo ima sedsj. . Tega mnenja sta tudi senatorja Watson in New, ki sta izjavila, da so vojaki in pomorščaki najcenejše zavsrovaui pri zvezni zavarovalnici. Dozdaj so vojaki vplačali do dve sto miljonov dolarjev zavsro-valnine, devet sto mfljonov dolarjev je pa bilo že izplačanih. Dife- lom "seveda poravna zvezna vlada. Zvezna polica daje tudi to prednost zavarovancem, da lahko odpuščeni vojaki in pomorščaki o-previjajo v civilnem življenju najnevarnejši poklic, ne plačajo pa radi tega prav nič višjega pri spevka. Privatne družbe zahteva jo, da zavarovanci, ki vrše nevarna dela, plačujejo višje premije, kot drugi zavarovanci, ki ne o pravljajo tako nevarnega dela. MILJONAE 8E BRANI PLAČATI DAVEK New York, N. Y. — Baron William Astor je po svojem advokatu vložil priziv na sodišču proti odmerjenemu davku. Njegov advokat Bels Dsrwin Kisler je iz-poslovsl, da je najvišje sodišče naročilo davčnemu odseku, da predloži, po kakšnem načinu je bila določena vrednost Astorjeve-ga posestva na Madisonovl ulici od štev. 200 do 214 na #736,000. Astor trdi, da je po tržni vrednosti njegovo posestvo vredno le $457,000. GOZDNI POŽAR V KANADI. Oalgarj, Alberta. — Gozdarski nadzornik poroča, da divja v šu-mah Alberte najhujši gozdni po-žar, kar jih pozna zgodovina Alberte. Dozdaj je bilo uničenih 2e trideset miljonov čevljev lesa. PRIVATNI INTERESI POOO RELI NA ZVEZNEM BODIiOU Fargo, N. D. — Dva in štiride set "davkoplsčevslcev" je vloži lo tožim proti socijalnim po.da vasi, ki jih je sprejela iegislatu ra, češ, da so'te postave protiustavne. Zvezni sodnik Amidon je odklonil tožbo, ker se v sporu ne gre xa vsoto treh tisoč dolarjev in ker tožba ni utemeljena detsj-llrano po štirinajstem dodatku k zvezni ustavi, ampak je pomanjkljiva. Kaj zdaj store privatni interesi proti postavam, ki jim leta, kot težak kamen v želodcu, ni znano. Mogoče najamejo "bolj-*ega" advokata in poskusijo še enkrat svojo srečo na sodišču, kajti pri splošnem glasovanju so tako pogoreli, da je strsh in gre-zs. Vse laži niso prepričale ljudstva, da sn nove postave na škodo ljudstvu. Tem bolj so privatni interesi iu bankirji agitirali proti postavam, tolikoholj je ljudstvo prihajalo do s|Hiznanja, da so postave škodljive privatnim interesom in liMiikirjem, ker drugače bi se ti ljudje ne potegovali, da propadejo na splošnem glasovanju. Ljudstvo ima britke skušnje za sabo, da se bančni iu privatni interesi niso še nikdar potegovali m ljudske interese iu zato je ljudstvo dalo pri splošnem glaso vanju tak odgovor, kakršnega so zaslužili. PO KAKŠNI GENI ZELE KUPI TI MESARJI MESO Washington, D 0. — Vojni de partmeut je odklonil vse poiiud be, ki no jih po*lali mesarji in nekateri drugi veletrgovc! ra m«' »o iu druge konzerve, ki mi iiiu n Male rudi demobilisaeije armade Uavnatelj I Ure je izjavil, da ho velemesarji in velet rgoveš ponn • lili od 2T» do ,10 odstotkov manj k o t je vlada plačala za živila. (V bi \lada pmdsla incao po !cj ponudbi, bi hp aiessrji «on rja II v !>est, kajti imeli bi dvojen dobi i ek Profit mi imeli, ko so prodati vladi tne*o tn imeli bi ga rop»-ko Iii meno m k011 rerve drugič |H»«tnvili (in 11 u Vojni department je ra\nsl po polurnim pravilno, ko jr ink ni/ kr ponudbe odklonit <*V vojni de pa rt me nt po poštnih uradih po «tavi mr»n in konzerve na trg, Imi NAD PET STO KVORTOV ŽGANJA ZAPLENJENEGA. Bloomington, Ind. — Policija je v prenočišču Hay W. Oullena zaplenila pet sto štirideset dvortov žganja. MEHIKA IN PR0HIBI0IJA. El Pieo, Tex. — fte preden je stopila vojna prohihicija v veljr. vo, so ljudje govorili, da se po u veijavljenju prohibieije oživi ti hotapstvo z opojnimi pijačami no mehiški meji. In tako se je tudi zgodilo. Vojna prohihicija je ko maj nekaj dni v veljavi, že se sli-šijo glasovi, da cvete oh tneji tihotapstvo z opojnimi pijačami. V Sonori je predložen zbornici predlog, da se dovolijo gostilne, v katerih bodo prodajali le vino in pivo. General P .Klias Calles, guverner države Sonore, je pr^lbi-cijouist, toda on pravi, da» je bolje postavnim potom urediti prodajo opojnih pijač, kot uvesti strogo prohihleijo, ker je le na ta način mogoče odpraviti tihotap stvo z opojnimi pijačami. ŽRTVE VIKARJA> Minot, N. D. — Ob straneki progi Htanley-Grenora flreat Nor-thern železniške družbe je divjul silen vihar, v katerem je šest farmarjev izgubilo življenje. Mesta, prek ksterih je divjal vi-hsr, molče o povzročeni škodi po viharju, ker so najbrž razdejane telefonske in brzojavne zveze. Razno. Enodnevna generalna stavka v treh državah. Pariz, 6. jul. — Izvrševalui odbor Generalne delevske zvese v Franciji je naznanil, - da je po kouferiranju z angleški in italijanskimi sodrugi določen 21. julij za dan generalne stevke v Franciji, Angliji in Italiji; ta dan mora prenehati vse delo v omenjenih treh državah. Namen stavkovne demonstracije je, da preneha oborožena intervencija v Rusiji in da se doseže rapidua demobilizacija arma de, vpostavljenje supsndirsnih u stavnih pravic, absolutna amnestija za politične jetnike in končno boj proti vedno naraščajoči draginji. Kini, 6. jul. — Odbori italijanskih delavskih organizacij so se sešli včeraj v Rimu, da aranžirajo vse potrebno za štiriindvajsc-tumo splošno stavko v Italiji po sklepu delavske konference v Kouthportu na Angleškem. — fttrajk v Italiji, Franciji in Angliji se bo vršil v pondeljek 21. julija. Italijanska delavska federacija namerava tudi razglasiti, da bo bojkotirala mednarodno delavsko konvencijo v Wash-ingtonu, ki jo skliče liga narodov. Industrijalni nemir v Avstraliji Adelaide, južna Avstralija. — Industrijalni nepokoj ae nadaljuje in položaj v južni Avstraliji je postal že tako akuten, da je de putaeija strokovnega in delavskega sveta posvarilo vlado, da lahko pridejo resne posledice, ako ne bo hitro odpomoči. ,f Neprestano naraščajoča draginjo, dobičkarstvo privatnih kapitalistov in počasna akcija vlade glede na določitev življenske mezde so glavni vzroki nemira. Delavci so poslužujejo revolucionarne taktike. Najhujši boj je naperjen proti profitarstvu. Vo-ditelji delavske stranke v južni Avstraliji, ki so vodili deputaci-jo k ministru za industrije, so izjavili: "Ako vidimo Človeka, ki maha z rdečo zastavo, ga depor-tiramo, toda profitarju. k*? odira ljudi do kože in izziva revolnci jo, se pa odrivamo."" Tajnik Delavske stranke je pb dejal: "Ali se čudite, da so rtttfliicio-narni elementi v Av*tralfJI,'če pa drugi elementi izkoriščajo ljud stvo ,kakor še nikdar prej?" lo Angleški sodnik bo pradeedova obravnavi proti eks-kaji*ju. London. — "Daily Mali" poro ča, da so zavezniki prejeli1 zagotovila, da holandska vladii ne bo delala ovir glede na Izročitev Viljema Uohenzollerna. ' Lord Summer bo Dredsedoval mednarodnemu sodišču, ki ima soditi bivšega kajzerja, dočim bo Gordon Hewart, generalni angle-ški Nolieitator, glavni zavezniški tožnik. Sodniki, ki bodo zastopa-li Združene države, Francijo, Italijo in Japonsko, še niso imenovani, toda sklepa se, da Amerik-» imenuje K D. Whilcja. načelnika vrhovnega sodižča v Washingto-nu. Viljem #bo imel pravico najeti nemške advokate in tudi angleške. ako želi. Obravnava se Ik» vršila enkrat v jeseni In koraki za ekstradlcijo Uohenzollerna, so (ttenda že storjeni. Pred ravno tem sodiščem %r bo moralo zagovarjati tudi 70 povelj-ni ko v nemških submarinov. na an Nemški ujetniki bodo osvobojeni še U dni. Berlin. ~ Tukaj pričakujejo, da bodo vojni ujetniki doma v par dneh 1'jetniki v Franciji Initio poalani domov skozi Kolin. Maine in Koblenc; iz Anglije pridejo «kozi llnlandijo ali pa a par niki direktno v Nemčijo. Kakih 20,000 . nemških ujet nI-kov je prostovoljno osi slo v Ku siji. Komunistična republika gleškem otoku. Papcete, Tahlti, II, jun. — Na otoku Mauke, ki pripada k skupini Cookovega otočja, zapadno od Tahitija. se je ustanovila «ov. jetsks republika. Ustanovili M jo vojaki, ki so se vrnili a fran-coake fronte. Kot poročajo, to vojaki odstavili prejštm vlado na otoku in izvolili svoj odbor, ki iina zdaj vladno oblast. Odbor je vzel kontrolo nad trgovinami in določil cene. — Otok Mauke je brltiška poaest in je pod direktnim nadzorstvom vlade v Novi Zelandiji. Ženska enakopravnost poražena v Francija postavi spomenik ped-angleškem parlamentu Um Američanom. London — V j»etek je bil v| Pariz — Andre Tardeau. člen nižji zbornici poražen predlog *s frsneoake mirovne delegacije, je politično In po*ta\ no ena ko prav izjavil 4 julija, ko Je govoril ob noat šeiis S USI proti *ft glaso grobu LafayetteJa, da bo Franci vom Poslanci Delavske stranke ja postavila spomenik ameriškim s«, «e ognjevito lH»ri!« is predlog, vojakom, ki so padli na njenem «t» nazadnjaške stranke ao jih j ozemlju Spomenik bo odkrit me kmslu ves ihti prav hur» jo š»|i,adgleaavab» Predlog ic dnl.rfal,|awa nuja prihodnjega T#T* ~»a po enkrat tako u«.ki .eni pro jda smejo š. ne *d*t| tudi v ,W ven Ufavettovega »roba ne p.» Uan* nirl lordov. 1 kopališču Plcpu«. čete odstavile Lima, Peruvija. — V petek zjutrej sta dva polka vojakov in i napadla predsednikovo palačo in vojaki eo ujeli predeed-nika Parda ter ga zaprli nakar, so Augusta B. Legujo prOklamirali predsednikom republike. Izmenjanih je bilo le par etrelov in življenskih izgub ni bilo. Pardo in Leguja sta bila kandidata'pri zadnjih predsedniških volitvah in Leguja trdi, da je bil izvoljen z veliko veČino, toda pristaši Pardove stranke so ga ogoljufali za glasove. Spor je bil predložen kongresu, ali Leguja ni hotel čakati zbornične razsodbe, temveč je s silo strmoglavil svojega tekmeca. Poljaki pontfli Ukrajince. Pariz. — I* Varšave poročajo, da so Poljaki pričeli protiofen živo na vsej volinsko-gališki fronti in str]i odpor ukrajinekih čet. U-krajinci imajo mnogo mrtvih in Poljaki so vjeli 4000 mož in vple-nnili 30 strojnic poleg velike zaloge druzega materijala. Poljske čete so okuprale Brody, PIučov, Po-morzany, Brzezany in železnica Lvov-Stanislav je v njihovih rokah. pološaj je Pariz /— Turška situacija vedno bolj vznemirja mirovno konferenco. Poročila ee glase, da so ee v azijatski Turčiji organizirale tri armade, katerih generali se nočejo pokoriti vladi v Carigradu. Armade se koncentrirajo v Amazi-ji, Balikezru in .v K oni ji. Turki v Koniji ugrožajo ondotne italijan ske čete, v Balikezru pa Grke. Vlada v Carigradu je na zelo slabem stališču odkar je mirovna konferenca zavrgla ves njen mirovni program in poslala domov turške delegate in bati se je, da se pojavijo neodvisna turška gibanja v Mali Aziji. Pershing je odpravil oensuro v ar. Psriz. — Uradno poročilo iz a-meriškega vojnega stana se glasi, da je general Pershing s posebno naredbo odpravil vojaško cenzuro. Naredba je stopila takoj v ve* ljavo. Coblenz, Nemčija. — Cenzuro za pisma vojakov in poročila časnikarskih poročevalcev, ki se nahajajo z ameriško armado v Nemčiji, je odpravljena. Srbija in Grška v tajni aUjaaei. Pariz. — "Figaro*' poroča, da sta srbska in grška vlada pravkar podpisali v Belgradu tajno pogodbo za obrambno alijanco. Govori ae, da ee balkanske države ie zanašajo na ligo narodov in da vidijo razloge, radi katerih bo treba izvajati alijanco v prihodnjih desetih letih. 1 Nemčija ratificira mir to teden. Pariz. Nemška vlada je informirala mirovno konferenco, da , Toda napad še ni bil končan. Ob času, ko je Višnjevecki tako hrabro odbijal naskoke 1 desnega krila nasipov, sle je Burlaj malone polastil levega. Obšel je potihoma mesto in grad na čelu bojevnikov iz Zadnepra, dospel k vshod-nemu ribniku ter udaril na stanišče Firlejo. Ogrski pešci niso mogli vzdrževati napada, ker na tem mestu nasip še ni bil dovršen. Prvi prapor-šček je zbežal z banderom in za njim ves polk. Burlaj na čelu svojih Zaporošcev je skočil v središče ter drvil naprej kakor besen hudournik. Kriki o zmagi so Že doletavali do nasprotnega taboriščnega konca. Kozaki, preganjajoč bežeč« Ogre, so razbili majhen oddelek konjiče, zaplenili nekoliko topov in pritiskali že na stanifiča kaite-lana belzkega, ko jim prihiti na pomoč gospod Prijemski na čelu nekoliko nemških krdel, latr-gavši prapor iz rok praporščika, plane na sovražnika; na to se je začela strašna borba s Kozaki Burlaja, katerih je bilo dosti več nego Nemcev. Toda junaški levi se niao dali nadvladati pro-tivnikmn; nič ni raoglrf zdržati junakov iz tride-aetletne vojake, ki so šli kakor kamenita stena ter pritisnili Kozake k stenam nasipa, jih mnogo pobili in po polurnem boju vrgli za nssip. Prijemski, oblit s krvjo, je prvi zasadil svoj prapor na nedogotovljenem nasipu. Burlaj je prišel sedaj v grozno zadrego. Izmikati se je moral po poti, po kateri je prišel; ker pa je Jarema zdrobil ravnokar napadnike n» desnem krilu, lahko mu je sedaj zabranil odhod. Prišel mu res na pomoč Mrozovicki s korsunskimi jezdeci ;toda v tem hipu so tudi pridrvili hu-narji Konecpoljskega, katerim se je pridružil vrajoči se Skretuaki; oha sta sedaj zagradila pot Burlaju. Precej po prvem napadu bil je Burlaj ra* bit in Kozaki so imeli odprto samo jedno pol v — smrt. Toda niao prosili milosti. ZnoviČ se začne krvava hrba, ki se je končala z zmago poljske vojake nad ZaporožcL Da bi razsvetili borišče. jeli so metati z nesipov prižgane sodčke eč smolo, ki so leteli po zraku kakor meteor « ognjenim repom. Pri tej razsvetljavi so bili Zaporožci popolnoma pobiti. Pritekel jim je ne pomoč 8ulw-gazi. ki je doprinašal tega dnč čudeže junaštv«, toda prestavno Sobieski, starosta Krasnostavski. ga vstavi na mestu, kakor vstavi lev divjega bivola ; Burlaj je sprevidel, de je zgubljen. Pose *kavši Donbka. Rnseckege in mledege Akaeka. ki se je proslavil pri Konatentinovu, plane kakor lev na debelega plemiče, katerega zagleda pred seboj. Gospod Za globa — on je namreč bil — za rjove strahu ter hoče beieti. Oatanki las mn stopijo po koncu na glavi; toda «avednoati ni zgubil, samo po glavi mu je kar zagomaaelo «vi-jač. "Reši se kdor veruješ v BogsfM kriči ter kekor vihar beli k svojim. Burlaj drvi nanj od, strani, da bi mu zaprl pot. Zagloba zakrije oči;i po glevi mu spreleti misel: "Oči vid no polnem, kskor drogi moji tovaHU?" K* pa vidi da mu nihče ne hiti na pomoč, in da ga le njegova lest ne izurjenost more rešiti, urno vstavi konjn, dvigne sabljo ter se obrne proti Burlaju.