68. številka. Ljubljana, v soboto 26. marca 189S XXXI. leto. Iihtja vsak dan av***r, iaimll nedelja in praznike, ter valja po polti prejcman ta svit ro-ogerske dežel« aa vat leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Z* Lj n bi j to o hna potiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ta Četrt leta # gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racana se po 10 ki. na mesec, po 30 kr. u ftetrt leta. — Za t nje d eiele toliko vec, kolikor poštnina tnala. — Na narocbe, brez istodobne vpoailjatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje m od itiristopne peiit-vrste po 6 kr., £e ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fte se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ee izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo ie na Kongresnem trgu a t. 12. Oprsvailtvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. vee administrativne stvari. Teleton skt. i* 4. Svojevoljna utesnitev slovenskega uredovanja pri sodiščih. Novi civilnopravdni zakoni so dele od novega Jeta eem v veljavi in že so nam prinesli nepričakovano, a za svojevoljnost izvestniti justičnih krogov preznačilno presenečenje, namreč novo utesnitev slo-venskega a radovanja pri sodiščih in to uradovanja s strankami. Novi civilnopravdni zakoni nimajo glede uporabe jezikov nikakih določb, pač pa jih ima mini-eterska naredba z dne 5. maja 1897, št. 112 O. A. Z., s katero se je izdal opravilnik za sodišča prve in drage instance. Po smislu določb tega opravil-nika so ostale sedanje jezikovne naredbe v popolni veljavi, oziroma so se de razširile. Fo določbi § 182. opr. mora namreč referent svoj predlog in referat, o katerem se posvetuje senat, izdelati in § 196. odet. 3 veleva, da mora predsednik senata potem koncept tudi v jezikovnem oziru pregledati ter ga popraviti, če se mu zdi potrebno. Slovenci imamo torej pravico zahtevati, da se o slovenskih ulogah, odnosno o razpravah, ki so se vršile v slovenskem jeziku, vrši tndi posvetovanje v slovenskem jeziku in mi bomo to našo pravico čuvali z vso skrbnostjo in jo branili z vso eneržijo, čim izvemo, da jo kateri justični urad ne spoštuje. Sedaj nam še ni znano, kako se v tem oziru postopa, a domnevamo, da se ta naša pravica dosledno prezira, saj prezira graško nadsodišče Še drugo, popolnoma jasno določbo rečenega opravilnika. Opravilnik predpisuje v § 215. povsem jasno in nedvoumno, da mora čistopise odločb druge instance druga prizivna instanca sama izdelati, in da jih mora v toliko izvodih doposlati prvi instanci, da jih dobijo v reke stranke, in da ostane še jeden čistopis v sodnih aktih prve instance. Prizivna stopinja mora torej na slovenske tožbe in vloge izdajati svoje odločbe v slovenskem jeziku, toda grašku višje sodišče se za to Čisto nič ne meni, ampak izdaja, kolikor je nam znano, slej kakor prej tudi o slovenskih tožbah in vlogah nemške odločbe. In še več I Dasi § 216. opravilnika določuje, da mora graško višje sodišče samo poskrbeti čistopise svojih odločb, se drži še vedno starega abusnsa in pošilja svoje nemške razsodbe in odločbe sodiščem prve instance, naj jih prelega na slovenski jezik in naj poskrbi potrebne čistopise. Sodišča prve instance so z delom tako preobložena, da jedva izhajajo, in povsem naravno je, da se branijo opravljati posle, katere bi moralo izvrševati graško višje sodišče. Sklicuje se na § 216« epravilnika, nečejo sodišča prve instance prevajati nemških razsodb graškega višjega sodišča, posledica tega pa je, dadobivajoslovenskestranke na njih slovenske vloge nemške raz* sodbe in intimate. S tem se je slovensko u radovanje pri sodiščih znatno ntesnilo, s tem se krše za slovenske pokrajine veljavne jezikovne naredbe in ministerska naredba z dne 5. maja 1697 št 112, in smo sedaj skoro tam, kjer smo bili pred leti, ko smo na slovenske vloge dobivali nemške rešitve. Proti takemu nekorektnemu, svojevoljnemu postopanju graškega višjega sodišča moramo z vso odločnostjo protest ovati. Opozarjamo na to najnovejšo prakso trajnega počitka ie davrA) jako potrebnega višjesodnega predsednika justično mini-sterstvo in slovenske poslance in zahtevamo, da se tej praksi nemudoma nare-J ko&M, Državni zbor. Na Drmaju, 24. marca. Začetkom seje se je predsednik dr. Fuchs s toplimi besedami spominjal umrle nadvojvodinje Natalije in naznanil, da so bili za zapisnikarje izvoljeni poslanci dr. Budig, grof Deym, dr. Duleba, baron Ehrenfels, Horica, Merunovvicz, Pfersche, Pogačnik, dr. Stojan, Šuklje, Tusel in dr. Weiskirchner, za reditelja grof Vetter in vitez Vuković*. Potem je zbornica nadaljevala dtbato o izjavi ministerskega predsednika. V imenu nemških nacijonalcev je govoril dr. Steinwender, kateri je rekel, da ministerski predsednik namenoma ni razložil smotrov svoje vlade, dasi je bilo to z ozirom na zahteve nemškega naroda njegova dolžnost. Nemci zahtevajo pojasnila o najvažnejših, sedaj aktuvalnih vprašanjih, katera se morajo reS ti, scer se zgodi katastrofa, ki zadene državo. Govornik vpraša ministerskega predsednika, kako stališče zavzema napram zahtevi, naj se jezikovno vprašanje zakonodajnim potom uredi. Da je tudi ministerski predsednik za rešitev jezikovnega vprašanja zakonodajnim potom, o tem ni dvoma. Tudi Badeni in Gautach sta bila za to, ali vprašanje je: Hoče li takoj nadomestiti jezikovne naredbe z zakonom, kateri zadošča zahtevam nemškega naroda. Dokler se to ne zgodi, ne dobi vlada ne budgeta, ne nagodbe, ne rekrutov, sploh ničesar, kar država potrebuje. Nekaj dnij bo v parlamentu vladal še mir, ali iz tega naj vlada ne izvaja ui-kakega upa. Ako vlada ne porabi teh štirinajst dnij, katere ima na razpolaganje, ne bomo mi odgovorni za posledice. Boj proti jezikovnim naredbam nam je dal orožje, vsled katerega smo nepremagljivi. Dal nam jo energično, skoro vse narodove sloje ob-sezajoče narodnostno gibanje, prešinil nas je z voljo, da ničesar ne trpimo, kar nam ni všeč in pridobil nam je respekt vseh faktorjev v tej državi. Mi nimamo vzrokov, se bodočnosti količkaj bati in samo od ministerskega predsednika je odvisno, kdaj nastanejo zopet redne parlamentarne razmere. Ministerski predsednik je obljubil, da bo pravičen v smislu zgodovinske preteklosti države. Ali je imel v mislih tisto preteklost, ko je bila država jednotua, in je bilo nemškemu naroda zagotovljeno stališče, katero mu gre, ali je mislil morda na čase veljavnosti češkega državnega prava. Ali se drži minister&ki predsednik češkega državnega prava, ali tega, kar je dal njegov prednik v dež. zboru češkem izjaviti. Ministerski predsednik je obljubil, da bo pravičen, da bo vzdrževal red, in da bo čuval avtoriteto. To je še vsaka vlada obljubila, še nobena ni rekla, da ne bo pravična, da ne bo čuvala avtoritete. Mi smo pripravljeni na delo in to delo bo najprej ublažilo narodnostna nasprotja, ali dokler nemški narod ne doseže svojih pravic, se to delo ne za'ne. Bodite pravični proti nam, storite, kar zahtevajo pravica, red in avtoriteta za'naš narod in nič ne bo oviralo rednih parlamentarnih razmer. Nemške katoliške ljudske stranke člen baron Dipauli je rekel, da z izjavo ministerskega pred- LISTEK. Če bi denarja ne bilo. (Črtica. — Spisal Edvard T i c) Anton je prišel domov. Delal je ves dan in prinesel na večer saboj dve zelnati glavi. Včasih je prinesel salate ali pa fižola. Žena mu je priredila potem večerjo, in na to je šel truden, a zadovoljen spat. Danes pa mu je zmanjkalo denarja. Prinesel JB zato samo dve glavici endivje. „Da, da, Če bi denarja ne bilo . . . Kaj misliš, , kako bi bilo potem vse drugače. Pomisli, tapovati ne bi bilo potreba ničesar in nikomur, pa bi ljudje tudi ne bi mogli sami spraviti... taj misliš, da bi potem večerjali tudi sam krom-llr, fižol in solato? Kako pa! Vse drugače bi bilo, menitno, ti rečem, sami bratje, vsi jednaki go-'podje, veruj mi —!" In ves večer je govoril Anton o neprilikab, ki IQ dela denar. Zdel se mu je ta tema sila imeni-Hn- Premišljeval je malone že ves dan o njem. *Qdi epat ni šel nocoj tako zgodaj. Dolgo je še modroval Anton. »Da, da, če bi denarja ne bilo — kako bi bili vei srečui!" Naposled zaspi ... In spaval je Anton v srečnih sanjah. — Hodil je po mestu sem in tja, gor in dol, z rokami v žepu, zdehajoč in stezajoč svoj nos v vsako luknjo, v vsako Špranjo. Smrad in blato povsodi, kamor je stopil. Ljudje so b.li vsi le za silo odeti. Dolgočasnost, lenoba, prenasiče-nost kamorkoli pogleda. Nihče se skoro ne zmeni za drugega ... Le zdaj pa zdaj se nasmehlja kateri egoistično, no, drugi spoznajo takoj njegovo nakano in hite) lokavo, prezirno se smehljajoč mimo. In v resnici. Kdo bi jih plačal? Saj denarja ni bilo . . . Znanja se sklepajo na cesti in rušijo. — Prevladovali so nad razumom in čutečnostjo nagon, strast in moč. Kavno je zavil na ovinku. Pred sabo vidi človeka silno stičnega c. kr. svetniku Pramoli, Toda, kako bo to Praraola — ? Saj nima svetle uniforme, naperjenega triogelnika ... In vendar. .. Zraven njega stoji Zofija . . . Kam je dela svilo in lepe Čeveljčke . . . ? sAh, Anton, pomagajte mi," zaprosi Pramola s hropečim glasom. Valil je namreč težak kamen k trhlim, lesenim vratom . . . „Gospod . .. !?u „Ah kaj, gospod . . . Vsi smo bratje, moj ljubi . . ■ Pomagal je Pramoli. Ta je hotel ravno izginiti mej vrati. „Toda, gospod! Vsak delavec je vreden svojega plačila ... In vi . . .a BBeži, beži, saj ni denarja . . „Slepar, goljuf!" Boječe se ozre Anton pri ti trditvi. — Mimo gre mestni sodnik, skuštran in bos, — Antona spreleti . . . Sodnik se nasmehlja. — sNič se ne boj, Anton! Kaj si rekel . . . Nič. — To je maleukost. — Tako je zdaj navada. Vsi smo bratje — Dalje hiti Anton. — Pride mimo jarka ueiz-trebljenega, smrdečega. — Zraven leži človek. „Pijan je,u misli si Anton. „Le čakaj, zakaj bi jeden pil in ne vsi . . . Pokažem ti —" in vrgel je nanj kepo blata. — Nič se ne gane. „Trdo spi . . ,u Vrže drugič — zopet nič. ,Ej, da bi te. .. pomagam ti drugače —■ Stopi bliže in ga brcne z nogo. Truplo se ne gane — ,Mrtev je," zakriči Anton in se skloni nadenj, da se tembolj prepriča o svoji trditvi. Bes. Ležal je s Široko zevajočimi očmi, odprtimi usti, speče-nim, posimlim obrazom. Jel je že črneti . . . Tu in tam so se mu spuščale bele, majhne pikice, nekatere dele pa je že pokrivala skorja, slična plesnobi seđnika ni zadovoljen. Kaj ima vlada doseči, to je znano, ali kako hoče to doseči, tj bi vse zani nalo, tega pa vlada ni povedala. Nemška katolička ljudska stranka ne stoji z vi ado v nobeni zvezi. Vladne večine ni in zato bo mogla katoliška ljuJaka stranka popolnoma objektivno in pravično presojati vladne pre llogn, varuje pri tem interese svojih volilcev. Govornik j« poten ostro grajal izvrševanje novih davčnih zakonov in dokazoval glede nagolbe, da bi b la kvota pravična šele tedaj, ako bi O^erska plačevala več kiikor 35%. Totem je razpravljal o je-zkovnem vprašanji, rekni, da nujno želi, naj bi se še pred zborovanjem delegacij izvolil odsek, ki bi izvršil vse predpriprave. Znano jt>, da so začetkom r$adenijeve vlade in tudi ie pozneje nemške stranke bile pripravljene na kooperacijo s slovanskimi, torej ni katoliški ljudski atranki z■ meriti, če Be je pridružila vtčiui, ki j^j pulte v narodnostnih vprašanjih popolno svobodo. Zameriti bi se to moglo, ko bi stranka vsled večine zatajevala nemško narodnost. To pa B8 ni nikdar- zg ddo. Dokaz tega je, da je Uadeni svoj Čas zahteval, naj kot. Ijuiska stranka formalno podpira levičarske predloge glede jezikovnih nar db, iu merito pa n ij g'asuje proti njim. Tega stranka ni storila, katoliška Ijud-ka stranka j mnenja, da je mogoče, lotiti se ob jed-mm o.lpi-ave j-7.iko.nU tiaredb m izdaje jezikovnega zakoni, di je pa jako težio, če ne neinožno, doseči samo odpravo jezikovnih nareda« BaJenijeve naredbe smo obžalovali z nemškega in z avstrijskega stališča Prepričani smo, da se da jezikovno vprašanje urediti le [n tom porazumljeuja mej n »rodi. Levičar|i s j vedno samo to videli, kar jih loči od kat. ljudske stranke. Slovani pa so poiskali to, kar jih s stranku v^že. Levičarji ste si odtujili katoliško prebivalstvo in u t-m nemiUn več škodovali, kakor Slovani. Zanašamo se na to, da Slovani ne bodo pozabili, da smo nemški katoličani se vedno zavzemali za pravičnost, ker v naših očeh ni ne-jednakovrednih narodov. Mir m^j narodi je pogoj razvoju narodov. Naj zmagite Vi, ali naj zmagajo Vaši nasprotniki, tertius guudens žh stoji za Vami, i da Vam vzame uspehe Vašega boja Avstrija ne more biti slovanska, niti popolnoma nemška. Skrb za opravičene interese nemštva nas veže na večino. Politični razvoj države se ne d\ zadrževati Narodno itno vprašanje ni jed.no, katero je rešiti. Položaj zahteva, da se kaj stori za gospodarsko blagostanje kmet«kega in mestnega prebival« va, kajti primnm vivere, de.ude philoaophari. Razprava se je potem preti gala. F u n k e je intfrpeliral rad. postopanja napram nemškim viao košo'cem, ki so sa udeležili revolt. Ko je predsednik naznanil, da bo zvečer ob 5. uri seja, v kateri bo voliti člene delegacije in kvot ne deputacije, je dr. Steinvvender predlagal, nuj se volitev odloži, ker je kvota določena samo za letošnja leto in torej n; podlage eklepanjn delegacij o prispevki obeh dr-živnih p lnvic k skupnim zadevam. Zoornica je ta predlog odkl .nila. Večerna seja. Fredno se je začela volitev členov delegacije, je dr. Steinwender protestoval, d* se delegacija sniie prej, kakor je kvota določena in izjavil, da se njegova stranka volitve ne udeleži. VVolf je podal jednako izjavo in napadal nemške poslance iz Gtške, ker so sklenili sramoten kompromis s Čehi in 89 hočejo volitev udeležiti. Potem se je vršila volitev. Po volitvi se je unel prepir mej Nemci. Nemški nacijonalec Kaiser in nemški liberalec Pergelt sta zavračala Wolfove napade in opravičevala svoji stranki, da sta se udeležili volitve v delegacijo, na kar je \Volf ostro replicira!. Potem se je vršila volitev kvotne deputacije' in so bili izvoljeni poslanci: David vitez Abraha-movvicz, dr. Ebenhoch, dr. Fort, Janda, vitez Ja-vvorski, dr. Menger, Povše, baron Schvvegel, dr. Steinvvender in grof Z dtwitz. Prihodnja seja bo v torek. V ljubi |t»nl, 2G. marca. »Sramoten kompromis". Mladučehi in fevdalci so ponudili češkim nemškim drž. poslancem za delegao jeke volitve kompromis, po katerem bi dobili Nemci izmej 10 delegatov 4, izmej dveh namestnikov 1. Nemci so imeli o tej ponudbi posvetovanje, katerega se ju udeležilo izmej 43 nemških drž. poslancev le 30. S 17 glasovi proti 13 glasom je bil kompromis za Ćeško pa tudi za Moravsko sprejet. Proti so bili 3 členi nemške n\-rodne, 4 členi Scho.nerr-rj ansko skupine ter 6 nemških raprednjakov. Kompromis je zlasti priporočal dr. Pergelt, za njim pa dr. Schiuker. Členi nemške ljudske strunk bljnjejo Belaj ogeuj na nemško napredno strauko, da jo sklenila kompromis ter seje naveličala obstrukcije na vsak način. Razpor mej nekdanjima glavnima obstrukcijskimi strank .ma, m»'j n^-mAko ljudsko in nemško napredno stranko, postaja čim dlje večji. „Grazer Tagblatt" strastno napada dr. Per^elta in Sou likerja, ki sta tudi mej delegati, ter objavlja nezaupnice Lippertu, ki je za kompromis posredoval. Imenovanja princa Jurija krščanskim generalnim guvernerjem se izvrši baje v juniju. Tako j vsaj poročajo „Mosk. Ve lomosti", ki imajo z grškim dvorom zveze, „Birš. Vodomosti" in „Svet" pa javljata, da pojde princ Jurij v maju v Peter-burg. „Peterb. Vedomoati* pa poročajo da sa Avstrija ne ustavlja več imenovanju Jurija, odkar se je odtegnila Nemčija. Afera Criapijevs v italijanskem parlamentu. Po dolgi, zmedeni debati je bil predlog odseka petorice, naj se Crispiju izreče politična graja, sprejet s 186 glasovi proti 106 glasom. S tem je označil parlament Crispija hudodelstva nekrivim. Vender je izrečena „politična graja" za Crispija usodna, saj ostane na njem neizbrisen madež, da je imel sumne zveze z notoričnim sleparjem in tatom, Favillo. Ruski vspehi na Kitajskem Ruska diplomacija v Pekingu je doseglo glavno zahtevo peter-bnrškega kabineta : mandžurska železnica se izvrši do Port-Arthurja in Talien wana, katero je zasedlo rusko ladijevje. S tem so Rusi faktični gospodarji velikanskega dela Kitajske ter imajo v rokah dvoje najvažnejših in najugodnejših luk. Doseženi uspeh je torej vojne in trgovinske važnosti. Amerika in Španija. Komisarji, kateri so preiskovali, kaj je bilo vzrok katastrofi na vojni ladiji „Marne", so baje dognali, da so razgnali velikansko ladijo Španjci. Vedenje Havancev do Španjcev je bilo vedno sila sovražno, in različni pomorščaki na „Maine* so pisali pred svojo nepričakovano naglo smrtjo starinom, da se boje španskih .sovražnih naklepov. Torej je bila njihova bojazen opravičena! Preiskava potapljavcev je baje dognala, da je skladišče smodnika nepoškodovano, da je kotel cel ter da no dinamitne in druge razstrelilne priprave nepoškodovane. Razburjenje v Ameriki radi tega raste. New Yor5ka luka je že pripravljena za boj. 32 vojnih ladij čaka povelja, izmej teh je '23 ladij koncentriranih blizu Kube. Amerikanci se mislijo polastiti najprej Htvane. Dopisi. % Viču, 23. marca. Kakor znano, prepirajo se Vičanje in Glinčanji kje da naj stoji šola. Zadnji čas odločeno je bdo od gotovih krogov, da naj Viška šola stoji na Giincah. Nič zato, ako bi bil prqutor primeren za šolo. Istina je, da je dotični prostor pri cesarski cesti, a istina je tudi, da slabijega sveta, kar ue tičs zdravstvenih ozirov, ne bi bilo mogoče dobiti, tudi ko bi ga pri bdem dnevu z ItlCjO iskali. Niti najiagrizenejši pcstaš omenjenega prostora ne more odreči našle Injeg i. Potok „Giinšica" naraste o deževju tako, da je omenjeni svet deloma, a glavna cesta pri omenjenem svetu popolnoma pod vodo. Razun teg i je pri železnici tako imenovana uJakuža, katera ni nikdar suha, a tudi nikdar prazna /al), katerih celoletnih koncertov bole lahko deležni naša mladina. Pri preiskavi temelja 88 je pokazalo, da ta prostor ni sposoben niti za privatno hišo, tem manj zi šolo. Kopalo se je dva metra globoko in tukaj se je pokazalo, da se bode m. ral o skoraj gotovo na tako imenovano brano zidati. Zdaj pa nastane vprašanje : kako se bolo tukaj kleti zidale? In dni jo vprašanje: kje se bode dobila tukaj dobra pitna voda? Kaj je šola namen, d* gotove osebe — svoj namen dosežejo? Toliko v prevdarek gotovim krogom, kateri se za to stvar interesirati morajo. Naš okrajni šolski svet se. kakor, je videti, malo zato briga, zatorej bi bilo dobro, da bi jeden zdravstveni organ pitno vodo preiakal in dognal ali je za otroke dobra voda, katere niti živina noče. Toliko za zdaj. .... Radovednež .... Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. marca. — (Kamijolija brez konca in kraja!) Ta smešna družbica germanskih nedoraslih dijakov brez reklame živeti ne more Sedaj, ko se v Ljubljani nikdo ne zmeni za prismojenosti naših črno-rude-čih - žoltnikov, tako, da ne morejo več tija med nemške brate odpošiljati pretiranih in lažnjivih brzojavov o grmanskih pobojih v Ljubljani, izmislili 80 si ti mladenci nekaj novega, ter tako dosegli, da zopet pišejo o njih nemško-nacijonalni listi. In kaj je to V Pričelo je namreč naše Karnijolce skrbeti, kaj naj se zgodi z ogromnim premoženjem, ki se je v teku let nagromadilo v shrambah nemško - nacijonalnega ferijalnega društva, če bi ee to društvo pri kaki priliki ponesrečilo tako, da bi ga Halje v prilogi. ^MP — grozovit smrad je seše^etal Antona v nosu. In on je bil vajen smradu . . . „Alo, ljudje, mrlič . . . mrlič ..." Nihče se ne gane, nikogar ni blizu. .Mrlič... Mrlič . . ! Alo . . . alo . . ." Na nasprotni strani pridejo ljudje. Plodili so molče svojo pot. „Ali ne slišite . . . I Mrlič je tu.a Videlo se je, da jim je ta krič neljub. Nejn-voljno so stresnili nekateri z glavo, drugi ho 89 smehljali prezirljivo, češ, kaj nam mari, kaj nas to briga ! Mej zadnjimi zapazi tudi Klopca, debelega, kot raca cincajočega moža, mestnega fizika. .Gospod ... gospod doktor . . . gospod fizik .. On se niti zmeni ne. „ Ali je gluh . . .?• Skočil je Anton za njim, pocukal ga za rokav . . . ,No . . ., mrlič je tam. Kaj ne slišite, gospod doktor . . ." Stoprav zdaj se ozre debeli mož vanj. . Gospod . . „Teh ni več . . .* .Doktor ..." „Jih tudi ni . . .* Anton csupne. nKje je kak duhovnik ?" .Molčite ..." „A kje je kak duhovnik, pravim." .Tudi teh ni . . .Lažnik! Jaz vas tožim. Ničvrednikl Kaj se tako 8poInuje svoj stan in svojo dolžnost . . ." Debeli mož se nasmehlja . . . .Kje?* vpraša zaspano. — ,,Pri sodnikih!' — „Ni jih več —" ..Jaz vam že pokažem." Skrčil je pri tem pest. .Ah, ljubi Anton, kaj res ničesar ne veste .. .? Denarja ni in ni sodnikov, zdravnikov, doktorjev in duhovnikov in vojakov, varuhov javne mirnosti ni, skratka vsi smo bratje . . ." Anton obstoji od začudenja. Ljubeznivi gospod odide flegmatično, cincajočih korakov, kakor je prišel. — In videl je Anton še več trupel, a ni šel več blizu. „Le spavaj bratec ... še pes ima rad mir .. mislil si je naposled. Zavladal je povsod grozovit smrad. Nihče ee ni drznil več na prosto. Ostajali so doma in razloček je bil odslej ta, da so zanaprej umirali doma. Umrli so vsi drug za drugim — kuga ni preje nehala. Umrla je tndi Agata. Anton jo je položil iz postelje na tla, da mu ne bi delala prevelike nadlege. — A tudi njemu so se jele spuščati maroge po vsem trnplu rmene . . . sivkaste ... Jel je zatekati . . . Čutil je, da ni več daleč njegova zadnja ura. Strah pred emrtjo in ostro sodbo ga jame močiti . . . Vest mu je očitala to in ono, marsikaj kar je opustil . . . Kaj če so vsi drugi tako ravnali I Li bi moral tudi za njimi? Kaj ni pokopaval mrtvih ...! Koliko žrtev ima zdaj na vesti . . .! Sodnika Vremca, h vet nika Pramolo, fizika Klopca, gospoda..., toda kaj bi našteval, vse, vse . . . Vse je izumrlo radi njega. Obupanost in zdvojenoet se polotita ubo-zega mučenika. „0h . . . oh . . . kaj sem stori . . .* Začel je moliti, krčil je roke in se vil v nervoznih bolečinah. .... In v dan sodbe . . Nazaj ni mogel — kri mu je zastajala. Potegnil je z roko zadnjikrat po lici, otrl si zadnje eolze . . . „Anton . . . Anton! .. . Slišiš ? ... Pet je ura. Vstani, dan je . . . A kakšen ei . . . 1 Kaj se kremžiš?" aKa-aj? Rees?" je del začudeno in široko od* pri svoje objokane oči. — n Ah, tako . . . da, da, Če bi denarja ne bilo . . ." Prilog« „BlovcnsReniK iMaroan^ si. qne ~zu. nriirrei^^oT vlada morala razpustiti! Glede pretečega razpusta je skrb prav malo vtemeljena; ni se treba bati, da bi naša vlada predpustno družbioo razguala, in naj počenja še take neslanosti! Drugače pa je s premoženjem! Ta pa je stvar resna, in nekaj groznega mora biti vsakemu Karnijolcn misel, da bi kdaj to premoženje prišlo v slovenske roko. Sedaj pa je ta nevarnost preprečena, in nemškemu Mihcu odvalil se je debel kamen z želodca! Slavno društvo obrnilo se je namreč do Kočevskega mesta, da naj bt te to prevzelo v govoru stoječe premoženje, ako bi razpadla naša Karnijolija! In v Kočevju se je od sreče tajalo vsako nemško srce, sklicala se jo slavnostna seja modrega starašinstva, in znani dr. Burger predlagal je, da se takoj odpošlje posebna deputacija v Špandavo, da ondi pregleda in preišče znani stolp, kjer spravlja Prusija svoj vojni zaklad. Ta nasvet se je soglasno sprejel, in sedaj ni dvojbe, da se bo v kratkem gradil po špandavskem načrtu v Kočevju stolp, kjer se bodo globoko pod zemljo hranile Karnolije težke vreče, polne suhih rumen jakov. Iz srca čestitamo Kočevju na ti nepričakovani sreči, vsaj so je potrebni, ker tiči, kakor vemo, mestice ob Rinži do grla v dolgeh, in že davno prišlo bi bilo v konkurz, da ni izpraznilo predalov mestni hranilnici, ter tako prevalilo svoje dolgove na to hranilnico. Sedaj zre tudi leta brez skrbi v bodočnost, ker si je svesta, da se bodo dolgovi plačali. Ce jih drug ne plača, plača jih Karnijolija. Probatutn est! — Ni čuda, da so nemški listi prav zelo ginjeni nad patnjotičnim činom nemško - na -cijonalnih naših počitničarjev, in da kujejo zatirano preganjano in zanemarjeno Karnijolijo v deveto nebo. Res originalna reklama, pri koji je to najbolje, da nič ne stane I — — (Župnik D M. Poljski) je po dolgem premišljevanji vendar-le odgovoril na naše poročilo O „oskrumbi" njegove cerkve. Ošabni gospod nam očita „znano napredno liberalno drznost," in trdi, da je bilo naše poročilo „le lažnjivi izbruh te drznosti." Prepirali se ž njim ne bodemo. G župnik ni ovrgel ničesar v našem avtentičnem, do pičice resničnem dopisu. Vrata cerkve nikakor niso bila na oba stežaja odprta, ker jih je baš ob dohodu bataljona zapiral cerkovnik. Ko so se vojaki ustavili, sta bili že obe dvernici vrat zaprti, četudi ne zaklenjeni. G. župnik je prav tako govoril ter se prav tako vedel, kakor smo poročali. Dotični dopis do-šel nam je iz popolno verodostojnih vojaških krogov ter mu nismo iz svojega ničesar pristavili. Gospod župnik izreka sam o svojem vedenju sodbo, daje bilo le to nskozi in skozi taktno." Tukaj pa naj nam dovoli, da se mi na sodbo tretjih osob vojakov bolj zanesemo, nego pa na samolastno sodbo župnikovo. Naj si je bilo župnikovo vedenje „taktno" ali ne, — preti rano jebilo gotovo 1 — (Repertoir slovenskega gledališča) Nocoj se bode — prvikrat v tekoči sezoni — pela ljubezniva opera .Prenočišče v Granadi". — (Slovensko gledališče ) V ulogi .Revčka Andrejčka" je nastopil v četrtek zvečer g spod Ignacij Borštnik ter žel najlaskavejša in najbur-nejša priznanja. Občinstvo je priredilo g. Borštniku takoj pri prvem nastopu sijajno ovacijo, mej katero mu je bil vročen tudi ogromen lovorjev venec s trakovi. Ovacije pa so se ponavljale za vsakim Borštnikovim nastopom, mej igro in konci vsakega dejanja. Zastor se je moral dvigati celo po petkrat, a ploskanju in vzklikanju še ni bilo konca. Gospod Borštnik pa je igral svojo ulogo istinito moj-stersko; njegova igra, njegovo govorjeuje, vsaka mimika, vsaka gesta . . . vse je pri g. Borštniku naravno, realistično. Tu ni bilo nikakega dekla-miranja, nikakega zopernega pat os a, nobenega po efektu težečega spakovanja; vse je bilo priprosto, resnično; g. Borštnik svoje uloge ni igral, ampak jo je živel. Z malimi zunanjimi sredstvi in z navadnim naravnim govorjenjem je zagladil vee neslane sentimentalnosti in dosegel s svojim presim-patičnim starčkom najpopolnejši uspeh. — Izvrsten je bil poleg g gosta tudi g. Inemann v sicer majhni, n težki nhgi bebastega Anžeta. Prvič ž njim je dobila ta uloga tudi svoj značaj. G. Inemann je žel za svoje mojstersko igranje specijalen aplavz Prav dobri so bili tudi gdč. Slavčeva in g. Verovšek, g. Kranjec in g. Danilo. No, tudi ostali so se potrudili, tako da je bila igra prav zaokrožena, dasi se je po dolgem premoru kar nenadoma, brez mnogega pripravljanja zopet uprizorila. Gosp. Borštnik in g. Inemann sta morala celo svoji ulogi v jednem dnevu na novo študirati. Njuna požrtvovalnost je istinito vzgledna. Zlasti hvaležni pa moramo biti g. Borštniku za njegovo ljubeznivost, s ketero je vstregel povabilu ljubljanske intenđance, dasi je moral že sinoči zopet v Zagrebu nastopiti. Obžalujemo, da ni bilo gledališče razprodano! — (Premijera Parmove nove opere ,Stara pesem1 v Zagrebu.) Od člena intendance slovenskega gledališča, ki je bil pri premijeri dne 24. t. m. v Zagrebu prisoten, dobili smo poročilo, da je dosegla omenjena nova opera velikanski uspeh. Gledališče je bilo prenapolnjeno, in navdušeno občinstvo poklicalo je skladatelja .štirikrat na oder ter ga pozdravljalo s prisrčnimi „Živio"-lclici. Izročena sta mu bila dva krasna lovorjeva venca. Več pevskih točk moralo se je ponavljati. Kritika konštatujo velik napredek v tem novem Parmovem delu, katero bode izvestno ostalo stalno na repertoirju hrvatske opere. — Gospod skladatelj prepustil je svojo opero tudi že ^Dramatičnemu društvu", katero jo uprizori v začetku prihodnje sezone. — Odličnemu slovenskemu skladatelju čestitamo najtopleje na tem lepem uspehu. — (III. konoert „Glasbene Matice") bo v nedeljo, 3. aprila t. I., ob 5. uri popoludne v Sokolovi dvorani „Narodnoga doma". Izvajal se bo I. S. Bachov .Pasi i on po 8 v. Matevžu", čegar snov obsega cap. 26. in 27. evangelista Matevža — križanje Kristovo. Za to veličastno snov vpo rabil je Bach ves mogoč glasben aparat — dva Orkestra, klavir, orgije. — Da se ustreže mnogo-stranskim željam, bodo sedeži za ta koncert zopet numerirani — (Pevski zbor „Glasbene Matice") ima danes, v soboto, ob 8. uri zvečer, in jutri, v nedeljo, ob polu 2. uri popoludne izvanredni pevski vaji za oba mešana zbora. — (Pruskušnje za učiteljeko vsposoblje-nost) se bodo začele dne 2. maja t. I. — (Prenovljenje mestne dvorane.) Ker so podobarska in pozlatarska dela v dvorani že dovršena, pričeli so zdaj svoj posel mizarji v notranjih prostorih, zunaj pa zidarji. Tem bodo sledila tape-tarska dela, naprava razsvetljave, vpostava ur« in dr. Olepšava mestne hiše v ostalih delih znotraj in zunaj 8e bode polagoma izvrševala. Umestno bi pa bilo, da se tudi zunanje lice nekdanje Galletove hiše prenovi ali na novo facadira, kajti ta kazi zdaj celo fronto Mestnega trga. — (Električna razsvetljava) Garancijske poskuŠnje so končane. L spe h je dokaj povoljen Električni tok po nekodi v predmestjih še ni vre-jen, kar pa se bode izboljšalo v kratkem. — (Stavbna kronika.) Pomlad je tu! Po reguliranih in ne še reguliranih ljubljanskih ulicah prikazujejo se že Čete furlanskih delavcev, poleg njih pa večje ali manjše število domačih težakov, ki imajo otvoriti v mestu letošnjo stavbno sezono. V nekaterih novih, a še ne dovršenih poslopjih so se pretekle dni tudi res že izvrševala zidarska in mizarska dela. Stavbnega materijal* in delavskih moči) se tudi letos v Ljubljani ne bode manjkalo. Prvega se je že v zimskem času obilo navozilo in in se ga dovaža tudi zdaj, zadnjih pa je kolikor toliko mastni zaslužek privlekel že zdaj mnogo semkaj Z novimi zgradbami se prične pa stoprav prihodnji mesec, isto tako tudi z drugimi stavbenimi deli; sedi* j je vreme še premalo ugodno za dela na prostem. O podrobnostih in napredku bodemo poročali, kakor pretekla leta, tudi letos sproti vsak tedrn. Letošnja stavbna doba je tretja po potresni katastrofi. — (Olepšava mesta) Mestni vrtnar izvršil je v zadnjem času vec olepševalnih del. Na Poljanskem trgu je mali park z igriščem za otroke večinoma že dograjen, zasajen in uravnan. V .Zvezdi" je vrtnarsko delo v tiru; prihodnji mesec se bode pričelo z nasadi in ostalimi olepšavami. Park na jugozahodni strani .Narodnega doma" (poleg Tržaške ceste) je istotako že skoro do cela zasajen in uravnan, s čimur je ondotni del mesta in okolice znatno olepšan. Vsa ta dela spadajo v stroko umetnega vrtnarstva; ž njih izvršitvijo je mestni vrtnar dokazal, da je v tej stroki zanesljiv mojster. — (MoJ8terski tečaji za črevljarje ) Po naročilu c. kr. trgovinskega miniaterstva priredi c. kr. tehnologiški muzej na Dunaji tudi leta 1898. mojsterske tečaje za črevljarje. Poučevalo se bode v jemanji mere, v strokovnem risanji, prikrojevanji, ročnem delu, v izdelovanji Črevljev s stroji in v obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji. Tečaji trajajo po 6 tednov in to štiri ali petkrat v letu. Za vzpre-jem v tečaj morejo prositi črevljarski mojstri in pomočniki, če jih priporoči občinski urad in zadruga ali kako strokovno društvo. Prednost imajo prosi-telji, ki se morejo izkazati s že pridobljeno strokovno izurjenostjo, dalje mojstri pred pomočniki in mej poslednjimi zopet taki, ki nameravajo svoj obrt v kratkem samostojno izvrševati. Sprejeti morejo biti končno le taki prositelji, ki so že 24 let stari, a niso še prekoračili 45 leta, in so vojaščine prosti. Prošnje za vsprejem v tečaj je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja (Dunaj IX. 2, \Vithrinqer8trasse 59). V prošnji mora pro-sitelj naventi starost in občevalni jezik, koliko časa jo že mojster ali pomočnik, potem v katero trgovsko in obrtniško zbornico je pristojen in slednjič za kraje, kjer ni železniške postaje : najbližjo železniško postajo. Dalje je pripomniti, če ja ptositslj obiskoval kako obrtno nadaljevalno ali strokovno šolo. Učnina znaša 25 gld., vpisnina 2 gld. Manj premožnim se omogoči obrt tečajev z oprostitvijo ttonino in s podelitvijo ustanov. Prošnje za r.pro-stit^v učnine je vložiti pri ravnateljstvu ces. kr. tehnološkega obrtnega muzej i. Prošnje SS ustanove je nasloviti na c. kr. trgovinsko mimsterstvo, a je iste vložiti pri imenovanem ravnateljstvu iti so jim mora poleg gori omenjenega priporočila priložiti tudi ubožno spričevalo. Mojstri naj prilože tud obrtni list; vojaške prehodnice in delavske knjifttce naj se ne prilagajo. (Ustanove znašajo za obiskovalce, stanujoče na Dunaji po 60 gld. za mojstre in po 50 gold. za pomočnike, za nnanje obiskovalce po 'JO gl. za mojstre in po 70 gld. za pomočnike.) Razun teea se unanjim stipendistom povrne tudi vožnja v lil. razredu osebnega vlaka na Dunaj in nazaj. Komur se podeli ustanova, ta je oh jednem oproščen tudi učnine Vpisnino mora vsak obiskovalec plačati. Prošnje na ravnateljstvo c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja so kolka proste, istotako tudi prošnjo na c. kr trgovinsko ministerstvo, če jim je priloženo uhožno spričevalo Prošnje z t vzprejem v jed-nega teh tečajev se lahko vlože vsik čas; želja za uvrstitev v določeni toča j se bo po možnosti upoštevala; v jeden tečaj se more vsprejeti le 15 obiskovalcev. Razglasilo o teh tečajih je vs.ikteremu na ogled v p sami trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — 'Najden mrtvec) Ivan Kramar, hlapec pri tesarskem mojstru Francetu Pustu našel jo včeraj zjutraj na Pustovem lesnem skladišči v Stre-1škili ulicah št. 10 mrtvega pisarja Martina Lesarja. Martin Lesar pil je zvečer popred v gostilni Franceta Zivršana na Karlovski cesti št. 24 in se tako napil, da ni mogel iti sam domu in sta ga morala gostilničar in mizarski pomočnik Jožef Magister spremiti domu, to je v barako na Pustovem lesnem skladišču, kjer je navadno spal. Prišedša do barake poklicala sta Franc Za vršan in Jožef Magister hlapca Frana Kramarja in mu naročila, da spravi Lesarja spati. Hlapec pa je najbrže prepustil Lesarja samega sebi in tako se je zgodilo, da je pri vhodu v btrako padel na usta, ohlnžal in so zadušil. Tako Lžečega in mrtvega dobil je hlapec včeraj zjutraj. Sledovi kakega nasilstva se niso našli na truplu. — (Osobne vesti.) Zdravnik v Bolu v Dalmaciji g. dr. Pavel Lučić je imenovan okrožnim zdravnikom v Vipavi. — Župnik in dekan v Žužemberku g. Mihael Tavčar je imenovan častnim kanonikom. — (Volitve v dohodarinsko komisijo.) Iz Kranja se nam piše: Dne 2!). marca t. 1. vršile se bodo volitve v komisijo za odmero osobnega do-hodniskega davka. — Ker je ta davek nov, in se bo z letošnjim obdač-njem položil temelj tudi za prihodnja leta, so te volitve neizmerne važnosti. — Da se ne cepijo po nepotrebnem glasovi, priporočamo gg. volilcem v III. razredu, da si izvolijo članom komisije gg: Čarmana Gašparja, trgovca in posestnika v žkofji Loki; S a jo vi ca Ferdinanda, trgovca v Kranji; namestnikoma gg.: Pollaka Ferdinanda, trgovca v Kranji; Rozmana Andreja, trgovca in posestnika v Tr-žiči. Ako je kdo že izpolnil glasovnice, lahko prečrta upisana imena in je nadomesti z nasvetova-nimi kandidati. — Več volilcev iz kranjskega političnega okraja. — (Slovenska gledališka predstava v Kranja.) V prostorih „Narodne čitalnice" v Kranji bo jutri dne 27. marca na korist družbi sv. Cirila in M-toda gledališka predstava, pri kateri sodelu-jejo členi „Dramatičnega društva" v Ljubljani. Uprizorita se igri: „1 g r a Pik e", šaloigra v jednem delu, svobodno po francoski poslovenil M. Vilhar in nČitalnica pri braujevki", burka v jednem dejanju. Vstopniua: Sadeži L do III. vrste GO kr. Ostali sedeži po 40 kr. Stojišča po 30 kr. Dijaške vstopnice po 20 kr. — Preplačila na korist „družbi sv. Cirila in Metoda" se hvaležno sprejemajo. — Začetek ob 8. uri zvečer. — (Požar.) Dne 14. t. m. je v Tebovcu pri Medvodah pogorelo 12 oralov mladega gozda. Za-žgal je 1 'iletni Janez Carm.tn, po domače Kosov. — (Marcev sneg ) Iz K a m n i k a se piše: Na Kamniških planinah padlo je zadnja dva dueva dokaj snega. — Iz Rov t se nam piše 24. t. m. Danes popoludne tukaj prav debelo sneži; burje ni posebne. Vremeni k je padel v zadnjih 24 urah za 16 mm. Po naših brdih so včeraj in danes orali. Mej tem, ko je kizal toplomer oni teden -f- 6° in in -f- '/a' kaže včeraj in dane* -f- 3°. Dva dni smo imeli gosto slano. Preroki trde, da je to znamenje za dobro žitno leto. — (Rovtarske novice.) Iz Rovt se nam piše: Naše p?vsko društvo šteje zdaj nad 50 udov. Dne 17. t. m. je imelo obletnico, 1'». t. m. pa občni zbor. Drugo leto začnemo zidati ,,Rovtarski dom". Naša okrajna cesta Logatec- Rovte pravijo, da n bra kaže. — (Žalostna smrt.) Iz Novega mesta nam poročajo: '20. t. m. je prišel v Mali Ćrnel pri Za-tični bos, ves strgan in gologlav mož, kat remu pa se je videlo, da ni berač. Mudil se je pred cerkvijo, hodil po njivah peni in tja ter odklanjal vse, kar so mu ponujali ljudje. Mož je bil blazen, a miren in dostojen. Zvečer pa je prišel revež k županu, ki mu je dal prenočišče na svislih. Ponoči je blaznik začel glasno stokati, in ko so ga prenesli v hišo, je ondi umrl. Ker moža ni nihče po znal, pokopali bi ga bili. ako bi ne prišel v mrtvašnico kapelan M., ki je v mrtvecu spoznal brivca Jurija Djaniča iz Nov* ga mesta. Pokojnik je pred par leti zblaznel, a zopet povsem ozdravil, tako da jo kakor prej izvrševal pridno svoj posel. Pred tedni pa je zopet obol-1 ter končno znova zblaznel. Nekega dne je izginil in vse iskanje je bilo zaman. Sedaj pa so ga prepeljali domov, kjer je bd pokopan. Djanić je bil rodom Hrvat, a bil delaven in požrtvovalen člen vseh novomeških narodnih društev, Ridi svoje ljubeznivosti in svojega rodoljubja je užival simpatije v vseh slojih. Da je bil vrl obrtnik, kaže dejstvo, da si je s svojimi prihranki mogel sezidati malo hišo. N. v m. p.! — (Potres/) Iz Kočevja se nam piše: Dne 23. t. m. zvečer ob 8. uri 35 min bil je tu precej močan potres, katerega je spremljalo zamolklo podzemsko bobnenje. Trajal je jedno sekundo. Smer mu je bila od severozapada proti jugovzhodu. Škode ni potres nič naredil. — (Celje za obstrukcijo ) Iz Celja se nam piše: Občinski nvet je na predlog \Volfovega tasta, dr. Stepischnegga vzprejel resolucijo, s katero zahteva, naj nemški poslanci tir jo toliko časa naj-odločnejšo obstrukcijo, dokler vlada ne ugodi vsem nemškim zahtevam. Navdušenosti celjskih Prusakov za obstrukcijo se ni treba nič čuditi. C-djski nem-škutarji vedo dobro, kako izborno orožje je ob-ntrukcija. To vedo iz lastne izkušnje. Kadar je kak celjski nemškutar v fatalnem položaju, da bi moral šteti denar, da bi moral plačati dolgove, tedaj začne vselej obstrukcijo Kaj ne. da je tako, gosp. dr. Janez Stepischnegg ? — (Schonerer pri e' Poročajo nam: Že dolgo časa sem kroži po vaej rožni dolini presenetljiva vest, da pride, nemške brate na Koroško „osrečit4 rudečenosi nemški velikan Jurij Sohoierer. Čuditi se je pa najbolj temu, da kane nastopiti slavni vitez na slovenski zemlji io ne kje na nemškem Koroškem. Razmere ilustruje najbolj, ker bode skušal najimenitnejši „krakeleru gotovo pridobiti slovenske kmete za velikoneraške ideje. Beljaške „Kilrutner Nahrichten" pišejo, da bo govoril na velikonočni ponedeljek na posestvu „ vVegscheidi" pri Celovcu glede zveze nemških kmetov v vzhodni marki Ne dvomimo, da stori vlada še o pravem času vse potrebno, da se ne bo kalil javni mir, saj bi nam Slovencem v jednakem slučaju ne gledala skozi prste Gospod vitez, obilo vspeha ! in pazite, da se vam ne skrivi Lket. — (Koroški novičar) Prošli teden obiskala je nadvrjvodmja Ana Toskanska s hčerjo svojega sina Josipa Ferdinanda, stotnika pri kranjskem pf-špolku št. 17 v Celovca, povodom njegovega podil. Vsak poseben vzprejem je bil odklonjen. — Železniško ministerstvo je podelilo jednoletno koncesijo v izvrševanje predpriprav za norraal notirno električno železnico od Trbiža in Prisnika ali pa po višarskem jarku na goro Sv. Višarje. — V vern herški občini blizu Beljaka se je dne 19. t. m. osnovala nova podružnica nemškega „šnlferajna", ki bo pomagala hrustati slovenske otroke. — Koroški „l-iehrerbund" zboruje dne 11. in 12. aprila v Brezah — (Novačenje v Gorioi.) Iz Gorice se nam piše: Žudnje dni je bilo v Gorici novačenje. Slovenski fantje si niso dali vzeti poguma in so sredi „laske Gorice" zapeli tu in tam kako krepko slovensko pesem ali zavri.snili kak „živio", sicer pa so se vedli povso dostojno, doČim se laški rekrutje vedejo kakor prave barabe. Lahe je silno jezilo, da policija slovenskih fantov ni tako preganjala in ščuvali so v svojih listih laško barabe k napadom, in res sta dva laška pobahna napadla nekega slovenskega rekruta in ga s kamnom ranila na glav!. Policija je laška pobalina zaprla, a v preiskavi je tudi soproga trgovca Mosetiga na Komu, katera je laška fanta nahujskala proti slovenskemu rekrutu. — (Boj proti tržaškemu škofa ) Iz Trsta se nam poroča 2G t. m.: Boj proti škofu Šterku se nadaljuje. Židovski „Piccolo" poroča, da je župan že naznanil škofu, da mestna godba in zbor ne bodeta več sodelovala pri cerkvenih opravilih v katedrali sv. Justa. Ako se škof ne uda, potem ne dobi prispevka za dekoracije pri velikonočnih funkcijah, potem ee ne bodo mestni funkcijonarji udeležili procesije, niti mestni redarji, niti mestna godba in tudi streljalo se ne bo več. „Piccolo" javlja tudi, da ho*e škof naprositi pevsko društvo „Danica" na Kontovlju in „Hajdrih" na Prošeku, da bi peli v katedrali sv. Justa in pravi, da bi bila to provokacija. Mej vrstami se lahko čita, da želi „Piccolo" demonstracij povodom velikončnih procesij iu prav lahko je mogoče, da se primerijo. — (Italijani v strahu.) S Primorskega se nam poroča: Puljski Lahi se močno boje\ da pride nekaj teh knlturonoscev pod ključ. Zaradi počenianja teh omikanih obešenjakov mej zasedanjem istrskega dež. zbora se je začela proti 17 izmej njih preiskava. Zaslišanih je bilo že mnogo prič. Najbrž pride razen teli 17 razgrajačev še nekaj drugih oseb na obtožno klop, vsaj govori se mnogo o krivih pričah. _ * (Nadvojvodkinja Natalija umrla.) 15letna hči nadvojvoda v Požunu Friderike je umrla z\ vnetjem možganske mrenice. V ponedeljek preneso truplo v kapocinako grobnico na Dunaju, kjer leže vsi pokojni členi cesarske rodovine. * (Tragedija v rodbini.) V Budimpešti je pred kratkim zadela srčna kap trgovskega poto-valca Martina Neumanna, kateri je vstopil v službo tamošnje velike trgovine Njegova vdova, ki je postala tako v hipu beračica, se je vrnila s sedmimi majhnimi otroci kot prosjakinja v svoj rojstni kraj, v Jager; tu bo io naši« pred par dnevi — mrtvo. Ubogi otroci so tako izgubili v nekaj tednih očeta in mater. * (Nenavadna drama v zakonu.) V Bacs-Madarašu ne je obesil kmet Ivan Oajdacsv, da bi se iznebil tako VBeh križev, katere mu je zadajal zakonski jarem. Pred smrtjo pa je hotel še enkrat pošteno razjeziti svojo boljšo polovico, zato jej je pometal prav vso obleko in obutalo v ogenj, tako da je morala revica čakati v postelji pomoči. * (Želve kot ženski nakit) postajajo v Parizu čim dalje bolj modne. Najprej so jih nosile na ovojih globoko dekoltiranih prs h le lahkoživke, za temi igralke, nato eksaltiraoe modna dame, sedaj jih nosi vse, kar ima dovolj denarja. Želve imajo v svojem oklepu vdelane bisere in dragocene verižice ter so baje sila majhne. Privezaneso z verižico druga k drugi ter se tako izprehajajo po prsih in plečih bogatih lepotic. Jedo malo; zadošča jim vsakih 14 dnij salatno pero * (Suženjstvo) je v nekaterih južnih ameri-čanskih državah, ki se aicer toliko ponašajo s svobodo, -e vedno v navadi. N^dtvno ao prodali v Albionu, v floridski državi 450 sužnjev, mož in otrok, za 105.000 dinarjev. Ti sužnji delajo sedaj v jamah za fosforično kisle soli ter se jim godi grozno slabo. Nekateri severno ameriški časopisi se izrekajo proti suženjstvu ter zahtevajo nujno, da se odpravi ta sramota XIX. veka. * (Bog se jih je — »zbali") V neki južnoameriški občani, kjer menda ni klerikalcev, so nedavno trpeli več tednov trajajočo sušo. Vse je usihalo, živina je poginjala in ljudje so morali piti samo vino in pivo. To zadnje ni sicer posebna nesreča, toda niti umivati se niso imeli s čim. Vse molitve in procesije niso pomagale nič Tedaj pa je sklenil na svoji izredni seji ob .i uski svet: Občani naj, ako še 8 dni ne bo dežja, nič več ne molijo. Ako niti 8 dnij potem še ne bo deževalo, se raz bije župna cerkev ; ako pa še 8 dnij za tem ne bo dežja, pobijejo župnika in kapelana. Ta občinski sklep so nabili kot razglas na županovo hišo. In glej! Jedva so minuli 4 dnevi po tej znameniti seji občinskega sveta, ko je začelo hudo deževati in je deževalo več dni skupaj. Občinski svet je bil seveda radi tega kaj ponosen, .-aj je preverjen, da se je ,zbala Iiog njegovega ultimatuma! Davila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela Trebanjska družba zbrana 20 marca v Podgahru je nabrala 12 kron 6 0 vin. — V veseli družbi četvorka v gostilni gospe Grabrijanove v Vipavi 4 krone. — Vesela družba pri Mišku J a n e ž i č u, Žapelence na Bizeljakem 12 kron po gosp. J. C. Juvančiču; darovali so: gg. Avg Juvančič, J. C. Juvančič, Zorko, Majzel, Janežič. — Pri balinanju na Viču nabral Ivan Novak 3 krone 40 vin. — Skupaj 3 2 k r o n. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Književnost. — Za hčer, Spisal A. Funtek. — Pišejo nam : „Slovenski Narod" je prijavil o tem delu v redakcijonalnem delu ocene nekaterih (kajti mnogi ho o igri sploh molčali t hrvatskih in čeških dnevnikov ter izpustil (ali vsaj ublažil) vse one izraze ali stavke, ki igrico obsojajo. V .listku" pa je napisal zagrebški dopisnik, ki je videl jednodejanjko sam, desetorico vrat, v katerih je konstatira!: jedno dejanjka kaže. da ima g. Funtek precej talenta za dramatiko, a da mu treba vendarle še šole in izkustev. Končno pa je skromno ponovil željo: naj bi bil izročil svoje delo najprej slovenskemu gledališču; Šele ako bi bil tu popolnoma v a pel, naj bi izročil ,Za hčer" drugam. Ako dela drugače, more oškoditi ugled vse slovenske literature. — ,Slovenski Narod" je postopal torej kolikor možno objektivno in taktno. — V Ljubljani igre ne poznamo, torej tudi ni mogel nihče izrekati nikake lastne kritike. Vendar se je zaletel g. F. ves to-goten v „Slovenski Narod" ter ga v »Slovenskem L stu" skušal s ponesrečeno ironijo označiti kot krivičen in osebno sovražen list. Zlival je pri tem ves svoj žolč in strup na namišljene svoje nasprotnike ter si o podlistkarjih dovolil uprav Funt-kovko duhovit in originalen „dovtip" o „dvagol dinarski modrosti". — Znano je, da profesor F ne zapiše zastonj nobene slovenske besede, znano je, kako ostro je »ocenjeval" (prav: uničeval, smešil in tlačil) vsako stvar, ako ni bila njegova, — in vendar je sam toli občutljiv in v s« zaljubljen mega-lomanist, ki ne prenese niti sence neugodne ocene o lastnih delih. To označuje najbolj prof. F. značaj. — V svoji nerazumni sovražnosti do vsega, kar ni Fnntkovo in čemur ni voditelj prof. F., 88 je zagnal tndi prav zagrizeno na intendanco slovenskega gledališča ter ji očital nekako animoznost ali celo nevoščljivost. G. Funtek indirektno dolži intendanco, da je ona kriva, da se „Za hčer" ni igrala v Ljubljani. Dejstvo pa je, da prof. F. svoje jednodejanjke naši intendanci niti ponudil ni, ter da je na d v a-kratno povabilo slovenske intendanco, naj ji prepusti „Za hčer", odgovoril negativno. Prof. F. se tudi pritožuje, da je slovensko občinstvo nehvaležno, ker ae je mogla njegova drama »Iz osvete* igrati samo dvakrat. Toda prav tako samo parkrat se je igrala »Za hčer" i v Zagrebu i v Pragi. V obrambo „Slovenskega Naroda" pa naj navedemo samo dve strokovnjaški oceni dveh najodličnejših čeških zbornikov. Ugledni pisatelj in kritik Karol Kam i nek je v »Moderni Revne' napisal to-le jedrnato oceno: „Najivno, primitivno delo in brez vrednosti (bez-cen na), s katerim bi nam mogla uprava gledališča prav lahko prizanesti. — Bodi ji odpuščeno! — Odlični kritik Jaroslav Kvap-l pa je ocenil v „Zlati Prahi" Funtkovo igrico tako-le: Za m'ado slovensko literaturo je oni dan izprego voril z našega odra prvikrat Anton Funtek, če se ne motim, oficijalni kritik ljubljanskega gledališča ; ker ne poznam slovenske literature razun tega, kar mimogrede človek čita v prevodih, ne morem reči, ali je bila ta izber prikladna t. j. ali sme v resnici g Funtek reprezentovati dramatsko literaturo svojega naroda z jednodejansko igro »Za hčer", katero igrajo par dni zapored v našem gledališču. P o kvaliteti te igre ne bi radi hoteli meriti višino slovenske gledališke umetnosti: to je „slab ou nka, naivne, k ru delni prace" (to je slabo najivno delo), kakoršnih se pri nas Cehih vsako leto dosti napi še, a k a reči ne — proizvaja. — A vendar se sicer veselimo, da se naše gledališče vedno bolj sistematično zanima za slovansko literaturo. Ko dobimo večjo prakso razgledu po slovanskih odrih, se morda ubranimo takih bratskih jedoo-dejank, kakor so bile letos poljska „Po druhe", ruska „Po stope zločinu" in slovenska „Za hčer". Ako bi kak neinformovan tujec videl to predstavo, gotovo bi začel verovati nemškemu kričanju o kulturni inferijor-nosti vseh Slovanov." — Te dve oceni dokazujeta vso resnico trditve: G. F. naj bi bil izročil svoje delo najprej slovenskemu gledališču, kajti blamaža v Ljubljani ostane „entre nous", blamaža v Pragi in v Zagrebu pa zadeva vso našo literaturo. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 26. marca. Po verodostojnih poročilih je vlada sklenila, da nagodbenih predlog ne predloži pred Veliko nočjo poslanski zbornici. Dunaj 26. marca. Poslanska zbornica je prazna in zapuščena. Danes so imeli predsedniki in zapisnikarji sejo, da se posvetujejo o premem bi notranjih prostorov. Dunaj 26. marca. Krščansko-socijalni obč. svetnik Lehofer je odložil svoj mandat. Stvar obuja veliko senzacijo. Lehofer je mestnega liferanta Ilartvvicha prisilil, da mu je posodil 2500 gld. in potem še več manjših zneskov. Prisilil ga je k temu z grožnjo, da sicer ne bo več mestni liferant. Neki odpuščeni komptoirist Hartvvichov je dal dotična Leho • ferjeva pisma fotografirati in potem prodal fotografije za 200 gld. Lueger je Lehoferja prisilil, da je odložil mandat. Dunaj 26. marca. Ugledni hrvatski učenjak, vseučiliški profesor v Zagrebu, dr. Peter M a tko v i č, je davi tukaj umrl vsled srčne kapi. Dunaj 26. marca. Iz Rima je došlo poročilo, da je kralj Umberto vzprejel bivšega avstrijskega ministerskega predsednika grofa Badenija v posebni a vd i jene i. London 26. marca. Tukaj se sodi, d a je vojna mej Španijo in Zjedi-njenimi državami neizogibna. Po cficiialnih pnroČTih is Madrida je španska ko misij*, katera je zasledovala vzroke eksplozije na auieriški vojni ladiji „Maine", konstatovala, da je eksplozija nastala na ladiji, in da se je ladija vsled te eksplozije potopila. Ameriška komisja pa je, kaker se poroča vi Wasbing-tona, konstatovala, da sta se zgodili dve eks ploziji. Najprej je eksplodiral podmorski pod k« p, kar je ladij o tako poškodovalo, da je eksplodiral tudi na Indiji nshajojofti se smodoik ju se je Indija potem nemudoma potopila. London 26. marca. Kitajska je ugodila vsem ruskim zahtevam. Dala je Rusiji Tort-Artur in Taljewan v zakup in dovolila, da Rusija oba pristana utrdi in da zgradi že leznico od Pttune do Taljenvvana ter Port Arturja ter jo zveze s sibirsko žtleznico. Ta Ijemvan bo za vse države odprt pristan. Rusija bo pobirala carine, a kar bodo nesle nad upravne troške dobi Kitajska. Angleški poli ti c-ni krogi priznavajo, da je to velik uspeh Kusije. Narodno-gospodarske stvari. — Posojilnica in hranilnica, v Kopru je imela I. 1807. prometa 33.639 gld. 6 5 kr. Leta 1*97. so izstopili 4 udje, a pristopilo je 52 novih. Koncem I. 1897. bilo je 509 zadružnikov. Hranilnih vlog ae je 1. 1807. vložilo v znesku od 10.200 goldinarjev G kr Izplačalo se je 4O70 gld. 7 kr. Hranilne vloge n pripisanimi obrestmi koncem leta 1897. iznašajo 47.118 gld. 31 kr. Novih posojil dalo se je 1897. le a 10 (585 gld., vrnilo se je pa 3154 gld. Stanje pcMojil koncem leta 1897. je 55.68 7 gld. 17 kr. Zadružni zaklad znafial je koncem 1896. leta 6760 gld. 53 kr. Po § 18. društvenih pravil pridene se mu vstopnina in čisti dobiček v skupnem zneski. 953 gld. 90 kr. Koncem leta 1897. znaša torej zadružni zaklal 7714 gld. 52 kr. Mnogo stranska, poraba. Gotovo n domačega zdravila, katero se da tako ronoROstransko porabiti, nego „Moll-ovo fraaeOHko žganje il Ml**, ki je takisto bolesti utesnjoče, ako ne namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišico in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOl/L, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati j« izrecno MOLL-uv Dreparat, zaznamovan i varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici se direktno ne pošiljati. 6 (5— 4) ^Glasbena Matica" v Ljubljani. V nedeljo, dne 3. aprila 1898 leta ob 5. uri popoludne v Sokolovi dvorani »Narodnega doma" tretji redni KOXCBRT pod vodstvom koncertnega vodje g. Josipa Čerlna Pr: koncertu sodelujejo: gospodična Mira. Dev (sopran), y<> m Julija dr. Forjančičeva (alt ; gospodje: Anton R&zlng-or (tenor), dr. Bela Stuheo (bariton), Pavel Lozar (bas), HilarlJ Benliok (klavir), Karal Hoflf-melsjter (harmonij); pevski zbor in orkester ,,Glasbeno Matice'1 in uliivna godbac. in kr. pcfipolka Leopold II., kralj Belgijcev, flt. 27. Vzpored: Joh. Seli. Bach: Pasljon po Sv Matevtu. oratorij v dveh delih za Bob, dvojni mešan zimi, ilva orkestra, klavir in orgije. Besede sv. pisma po cvangolistu Matevžu, cap. 26, in 27 , priredil Anton Funtek. Osebe : , . ... g. A. Buziuger, Evangelist Jezus j Peter 1. duhoven j Judež j Pilat *2. duhoven I 1. dekla Pilatova zona 2 dekla g. dr. 11.'1 a Stuhec; g. P. Lo^ar; gdč M. Dev; gospa J. Ferjančičeva. Cene pro«orom: Sede* I. do III. vrste Ji 9 gld.; IV. do VII vi-Hto ii l gld. 50 kr.; od V lil. vrsto naprej in na galeriji Ji 1 gld. — Stojišča a dO kr., dijaško in garnizijske vstopnico Ji .'10 kr Vstopnice se dobivajo v trgovini g. J. Lozarja ua Mestnem trgu, iift večer koncerta pri blagajnici. P. n. gg. naročniki naj se blagovole za svoje sedeže z legitimacijami zglasiti v trgovini g. J. Lozarja. Tekat a 90 kr. Umrli so v LJubljani: Dne 23. marca: Peter Cebin, umirovljeni učit olj, let, Emonoka ceBta fit. 10, vodenica. Dne 21. marca: Alojzij Marolt, hlapec, 27 let, Po Ijanski trg 6t. 6, pomanjkanje krvi. — Martin Lesar, pisar, 68 let, je bil v Streliskih ulicah v baraki mrtev najden. V deželni bolnici: Dne 22. marca: {Anton BreSar1 delavec, 58 let, ©BtareloBt. V hiralnici: Dne 23. marca: Andrej Cvar, delavec, 45 let, otrp-ne&je možgan. — Amalija Huffman, zatsebnica, 35 let, vnetje »»ožgan. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 3o6 p2 m. M arci j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C Vetrovi Nebo ca -g * > oa 24. 9. zvečer 722 5 31 si. sever oblačno 25. 7. zjutraj TJ3 1 2.1 si. asvzhod dež 17 2 2. popol 722 7 5 9 hI ssvzhod dež i» 9. zvečer 7 22-fl bi si. jzah. oblačno 26. 7. zjutraj 7199 59 b1. jzah dež 16*1 ■ 2. popol. 720 6 7-8 si*, jjzah del. jasno Srednja temperatura četrtka in petka, 3 3 in 5*4' za 19 pod aormaloui in jednaka norroaln. iO\x3^L^S5ic:sc borza dn- 26. marca 189S skupni državni dolg v notah..... 102 gld. Skupni državni dolg v srnbru .... 102 B Avstrijska zlata renta....... 122 „ avstrijska kronska renta 4%..... 102 „ Ogerska alata renta 40/o....... 181 „ Ogerska kronska renta 4°/0..... 99 , \vstro-ogerske bančne delnice .... 921 Kreditne delnice......... 3*i3 , London vista........... 12M „ Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 58 _ f> m. popoludne meSani vlak. — Ob 6. uri JO m zvečer mešani vlak. — l'rllioil v I. jnl»IJi*no. j. k. t'n»g» Is Trbi/.a. Ob 6, url 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunajs via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov. Beba, Marijinih varov, PUnja, Bndejevic, Solno-grada, l.inca. Steyra, Ansseoa, Ljnbna, Celovca, BeLaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Da-naia via Amstetten. Karlovih varov, Fleba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, O/eneve, ('uriha, Bicgenca. Inomosta. Zella ob jezeru, Leud Gasteina. bjubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubiia, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer ■sobni vi..k z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Froga ii KoveirM m«■«•«•» Iu is Hu^ev|a. Ob b. uri 19 m. zjutraj meSani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne meSani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani v'-':. — OiIIkmI |b l.jnliljaiK' d. k. v Katuaull*. Ob i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — 1'ritio«! v L.|iil»lf ttno d. k. iz Kmui u lic m. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri o m. dopoludne, ob ti. uri 2o m. zvečer. (17—68) Dve mesečni sobi oddaati se takoj — Več pove gostilničar pri „St. 6" na Dunajski cfsti. (472 — 1) Pozor! Z 1. majem t. 1. oblasti se dve stanovanji obstoječi iz 2 sob, kuhinje in jedilne shrambe na Poljanski oeati it 72, pri klavnici. — Več izve se v gostilni ravnotam. (471—l) 0&T F©g@ i odpravi v 7 dneh popolnoma (.'16*i-3) dr* ClirlfttolT-a izborni neškodljivi jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegum in za olep&anje polti. Pristna v zeleno zapečateni b izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jon. >Iuyr-|ii U'Uiirnii I^fitlit n» ni. IT a. proAeij jo naibolj rodoviten ^^oilt il ■ «»lil t» lt M K i •lt«»x- lll|»ll*a POttMtl 2K{i70ll ««H». G komadov najfioejlib ICrilania - m« mi miti uo/ev> s pristno angleškim rez lom. »mori k. Hiiianin - -.r« hn iti vlilo, \r. jednoga kosa ainerik. Krilnu In • Mreliriiili |oil-mli atle« amen k. Ilrltnuia-nrebrulli Kavnih *lle. amerik. Uril milu - *tr« l»rn zn|r< nni'ec B »t Milin, an:enk. lirilun1» - *rel»rn zaje- ion:--«' #.»» mleko. aiuerik liriinniu ■ »t-flu-ni J«*j-oni I* u p «i. angl. Ilrilaiiia »poilnjili Imn za Hervlr-tHNo, efektnih i u iu i t u i Ii «** »ti lni km . p i-- •■«' Ji* l eo /'* onj. najfinejši Hrltaula Mlpaleo m1»«1-Uor|». najfinejših nožev za toatlj«*, s porcelanastim držalom, najfinejših vlilo- ca *u«lje, s porcelanastim držalom, \ i ti < > ril« »|MmIuJIIi lus. 5« komadov s k 111 > • j samo o komadov moremo oddati za minimalno ceno kUI. O.uO. Britania srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži barvo srebra 25 let, za kar se garentujc. Kot najboljši dokaz, da se ta inaerat opira na golo renuteo damo sledečo javno i#.jttvo: Ako bi iloposlana garnitura Britania srebra ne Ugajala, se plaćani znesek brez zadržka po-vrne Kdor jo le količkaj more vporabiti, naj si naroči gornjo krasno garnituro ki je posebno pripravna za svatbeno in slavnostno darilo kakor tudi za bolele, KOHtilno Iu boljim lil sum ko- Mp»4llll |ai %a. Dobiva so samo v eksportni kiši Rix dobivatelj društva učiteljske hiše itd., protokolirana i, obstoj < ča že 80 let. Dim;ij. ii.3, Praterstasse 17. V provincijo se razpošilja r poštnim povzetjem ali proti prejšnji vpošiljatvi denarja. Bnafllni prašek H) novo., zaboj rek 40 novo. Samo prlalno a uirslu'iiii iimmko. Mnoga priznale a pisanja so na ogled! Svarilo! Od druzih stranij naznanjena manj vredna jedilna oprava 4-t komadov velja pri nas 1 • "> gld., a no moremo iHle priporočati. (441—1) r i Fran Bartl jermenar v Ljubljani, Šeienburgove ulice. | ZzdelCTrsitelj (I5t—9) f angleških sedlo v in skladiede angleške ij! i oprave za konje, voznih komatov lahke ' | J in težje vrste, civilne in uniformeke jez l dnine opreme in tudi jermen ja za stroje. [ j Poprav« se izvršujejo naglo in jako ceno._jj :t30krat »lM«lkt*|*i otl ettkrSfc ko* *4 kr. IMOkrat wl»ilke|šl od cukra, boi 11 , kr. v malih pa* IilUitli, ko« 1 kr. Pošiljam na|manje ion koiiov proti povzetju, Jindrich Vojtech, Nusie Praga. (435 3) Trgovcem velik rabat. Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (si) parobrodno društvo v Reki. «) Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijofia vozna črta (elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parniki) v, vožnje: V noči od sobote na uedeljo hitri paruik v ZaderSpljet-Gruča, Oravosa (Ragu-sa -Castelnnovo-Kotor. V noči od nedeljo na ponedeljek poštni parniki v Zadar-Spljet-s Metkovič. V torek ob 10. uri 90 m. ^dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet ' Oravosa (Ragusa) in Kotor. V sredo / ob pol 10 uri zvečer poštni parnik v ^ S Zader, Šebenik, Trati, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol 1!. nri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet. in Oravosa | Ragusa1. V četrtek ob l. uri Popoludne postni parniki v Mali Lošinj, Selve, Zadtir, Šebenik, Trati, Castelvecchio in Spljet. V petek ob 10. uri 80, m. dopoludne hitri parniki v Zader, S,djet in Oravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izlet Reka-Opatija-LoSinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Conducteur št. B08—608, Dva prav dobro ohranjena poštna voza proda po jako nizki ceni (452-2) Klementina Pauser pofitarjeva vdova v Ribnici, Kranjsko. s 7 sobami, prostorno, obokano kletjo in gospodarskim poslopjem, obokanim bleom in kozolcem, pripravna za gostilno ali drago trgovino, vse v dobrem stanu, ■ zraven ležečim sadnim vrtom, travnikom iu njivo, blizu 2 oralov, ležeča poleg velike dunajske ceste, pol uro od Ljubljane, v Sio/»l Al. :t:t h«* laloij prbato»oljno priMln. Več in nataočnejo se izve pri gospodarju samem tam v hiši.__(4h0-'2) Radi bolezni imetnika je na prodaj kavarna ležeča poleg občinskega gledališča. Ponudbe naj so pošiljuljo pod ,,kavarna" na uprav ništvo ,,Slov. Naroda*'. '__\4li:i—H) pžgT Od leta, 1866. se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne lo v Avstro;Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltului bolesului, zlasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevoga kotra-novega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinio na glavi in v bradi, za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto splošno priznan. Bergerjevo kotranovo mlin ima v sebi tO udMtotkov leouegn ItoIraoH in se razlikuje bistveuo od vseh drugih kotrano-vih mil, ki so nahajajo v trgovini. Da se pride mlvparl|ain v okom, zahtov»j iz« rečno IIer»;er|evo kotranovo milo, in pazi na zraven natisu j oi. o varstveno zuauiko. Pri Beosdr»vl|lvlli polt-■iili bolesnik se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot uloije kotranovo milo za odpravljanje nefiitaiee h polil. proti spnščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmeti^no milo x» umivanje In kopan|e so v*«U»1hii|<> rabo služi Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo, v katerem je 36 odst. glict-rina in ki je fino parfumovano. Cena komadu vsako vrste z navodilom o uporabi 35 krajo. Od drugih Herjrertevlli itieilleliinUo - koMuie-Itonili mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Ueuioe-inllo za fino polt; borakmovo inllo za prince; karbolMko milo za uglajenje polti pri pikah vsled ko. in kot razkazujoča mila: RorirerJ«vo mnirekovo - ltcl' -Mlo milo >a umivanje in lolleto, HerKerjevo milo Ih ueinu otroejo dobo kr.); iobtjolovo milo proti rudečici obraza; >iill<» ta peice v obrazu jako učinkujoče; tanlnsko milo za potne noge in proti izpadanju las; aobno milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob. Glede vseh drugih Iler^er je v ili mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerlovn mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (4of>—2) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, (L 1'ii-ool i, J S.'olnda in 1. pl. Tinko,/,y-ja, dalje Bkoro v I vseh lekarnah na Kranjskem. Fine damske modne klobuke v apartnih. novostih priporoča, (153-2) modni salon BENEDIKT t Ljubljani. !!! Modni klobuki ne pridejo v razložbo!!! Cukerin štev. 20 30O0 kosov na 1 kilo. V porcijskih koscih a, 1 kr. Cukerin štev. 9 20OO kosov na 1 kilo. V porcijskih koscih a l1 ., kr. Dobiva so v prodajalnicah niefiar.cga blaga. Zaloge oddaja: .1. "W«*li»«, Duuiij, VI. okruj, F.n/tor« %kaxyfg9imme «ttsv. i?-i. (169—15) ooooooooooooooooooooooooooo * Dunajsko pecivo Strikrat na dan sveža peka, kakor tudi n »slednje Bpeoljaliteto : Graham - kruii, po preitpi.su druš'va Vegetarlmncov na Hunaji, pristni Pres-buršKi makovi in orehovi klfelol in potvloe, Briooh, venčazti in £t Ulmski- atrukljl, dunajske patent - itruoe, kakor tudi pristni dunajski posebni kruh, m ržen kruh, zadnji kiselkast napravljen hrer. drožja, priporoča in dostavi vsak 6as iu v vaakej množini, prosto na dom ID-u-nsLjslca, lvilcs-ue - jpelcari ja., Xj j-o. "bi J a. nai oooooooooooooonooooooonoooo (417' FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. ^JiS^ 4 Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jtMinostavtiega rub!jenja se posuhno pripo-J roća, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobo so v dvoh urah zopet lahko rabijo. 41 — Dobiva »e v raiiHouih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven fki dajo 4 svit). — Usorot lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah. J Dobiva ho v IOublJanl ph FRAN OHRISTOPH, J izumitelj in jedini izdolovatelj pristnega % •votlega laka za tla, IMiKiA & BEH0L1N. | 5 t § Anionu Staciil-ii. aamo Ivana Luokmann-a nasledniku Anionu $taciil-u. 15 JUHNA dobiva se |ewa Jnlinm mbM i jo jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic MKhMa V izvirnih steklenicah od 50 vin. naprej se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, droperijskih in špecerijskih nrodajalnicah. Izvirne »teklenlelee »e a Mas^i-jet«» tabelo ut*i*■• u< ji napolnjujejo. (836) Uradno dovoljOtaSh 1. najstarejša posredovalnica stanovanj in sluJel 8HKT «3-. riirXJX TR&G Gospodske ulice št. 6 pri tleli na desni pri}iHka Hve*o<*t, iKini h-iii>o*uUjtaiije, ■tOV »pOtlllll« ii - »si poMiotna delat noMl, nove Mtliaie se podajajo slabotnim možem po elektricite'i. — Po dr. Sandena fudovili telesni bateriji v obliki pasa se ta oživljajoči element na najlažji in najb >lj učeniaski način dovaja telesu, don afiajoć b ilniku gotovo ozdravljenje mej spanjem. Dr Sandena tJfiF~ 'Albini gotovo r rotin, rev snatizem v vseli udih, ner» oaiio-i. hrezNpiin je m 1» r e/.«. I«« t. hripo in inorll}Hke bolesni« nevnalgljuf htatorlftne napntie. i»ie- . ini-tvon«lii<»!. hre, širno \ Iriptm le. iiioul krvi v tflavo, ouiotiee. ntnžnoNt, iiit«lnlio. »mnenje v oNeNiti. mrzle roke m iioue, ni ieen|e postelje, kožue bo* Ier.nl, Eoliohol* /.eiiNke bolezni. Kjer Je vse bilo zaman« naj se poskusi dr. Sandena električni pas. Y»l nlaliolnl možje, /f-iitke In otroei naj uohIJo tir. Kanueiia električni paN, *W 'IUim e ozdravljenih dokazuje velikhnski vspeh. Cena komadu le 5 gld. carine in poštnine prosto, če se posije denar naprej, pri povzetju 1 kr. več; naročnik nima torej ni-knkib oini incato s F. Epstein Irr«>silfii-.l., /iithici •trassc Nlev. -i">. Popisuje se v vseh jezicib. (460) LLuser-jev obližza turiste. I Priznano najboljše srodstvo i proti kurjim odeiom. žuljem i. t d 4.lavni* zaloga: 2 — 12) L. ScSiwenk-Gva lekarna, Dunaj-Meidling. Zahtevajte L U S E J C Y Dobiva se v vseh lekarnnh. Pristne Mo-jrttiie siibalo s piL'dčevljem iz jednega kosa valjane. Jedino varstvo proti mokroti in mrazu. Neobhodno obutalo za vse tdojeve razpnfiilja l^narij lleclcr, Dtsr&iii 2v£arlah.llferstrasse štev. ILOV, Ceniki brer.plafno in franko. 118—10) Največje skladišče raznega semena in sicer velikanske pese potem Mernike, Ntajer*k«', inltariiat, iiir-ške iu travnIAke «letel|*», raznih vrst |»c»»-iic|;)i aeinentl] splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega NeiiieiiA za eube, mokre, peačeoeia plinovite travniku; velika isberalenieoa sn aalato« k u m ure. pelerini, aelenn« Statiki (rr»li. f i >.«»I in vse druge vrste Menirii»i aa aelenjad« — Proseč mnogobrojnega poseta 63—1) Zanimajte se vendar za izborni domači izdelek, za liker is kranjskih planinskih zellio, ki se zove (2**2—10) ..Triglav Isđeljuje fpt J. Klauer v Ljubljani. Ta liker se mora radi svoje čistoče in nepre-kosljivo zdravilskega učinka na prebavnost naj-topleje priporočati ter kot okrepčilo ne sme manjkati v nobeni hifii. Dobiti je v lekarnah gg. O. Pioooli-Ja in TJ. pl. Trnk6ozy-Ja, kakor tudi v večini delikatesnih m špecerijskih prodajalnio. 30.000 komadov 2- in 3-letnih špargeljevih sadik. Conovera-KoloBHal, 3letni, 1000 komadov 12 gld., 100 komadov 1 gld. 50 kr.; Erfnrtakl ve. Ukani, 3 letni, 10O0 komadov 12 gld.. 10U komadov 1 gld. 50 kr.; dveletni obeh vrst 1000 komadov H gld., 100 komadov 1 gld.; dalje vse vrste poljska, «e-leujiuliiM in cvetlična semena, pristna in za- jamčeno kalj iva, dobe se pri (1445—31) Alojziju Korsika Tržaška cesta št. 10 ali Selenburgove ulice št, 5. Diana-kolesa presezajo vsa druga po trdnosti, eleganci in lahkem teku! Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, so videti pri zastopniku (436-2) v LJubljani, Dunajska cesta št. 13. cflorentinshi klobuki tudi nc pri meni kupljeni prečijo zamude v sezoni se od slej, da jc pre* mprejemajo a snašenje in modernizovanje v solonu modnih klobukov (429—3) S. S. $enedikt, £jabtjana, Stari trg. 1000 jelkovih dreves povprečno po 20 palcev debelih prodalo l>ou it u. j I In v IliiilimiiešH. Kratki klavirji in pianino najboljše kakovosti z izborno glasovno polnostjo ▼ priprosti in elegantni opravi iz omenjene prvo ln največje klavirske tovarne • parnim Izdelovanjem po solidnih oenab in s desetletnim Jamstvom. Stari klavirji se jemljo v zameno. Ubiranja in popravljanja se izvršujejo naj točneje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v Ljubljani, v Fralab št. 27, poleg kopališča. llegniitne promenniliie, okusne že ■iftotVMiiNke oblek«* in m/nov r*tnit drugi« «>blaell» v najnovejšem kroju izdeluje in ae priporoča <'a«titim damam (33-1.;; Josipina Bersin Mestni trg št 9, I. nadstropje. dobiva ae po najnižji ceni pri (8W—6) Andreju iTIaiier-jii v Zagorji ob Savi. Zgodnji grah pritlikovec in logaški, k*kor tudi vjrtta«. »einena ima (157—9) Peter Lassnik v Ljubljani. fant. iiumta: Sidro. ^< iz Bichtor jovo lekarno v Pragi priznano Izborno, bolečino tolažeče mazilo: po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. »o dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (ltf06—2*5) splošno priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih ite-klenicall z Daao varstveno znamko ,,Sidro" iz lir liter je\B lekarne in »prejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Rictitan-va lekarna pri zlatem levu f Pragi. m Mesečna soba ia |>;oM|»«. (468 1 Kovaškega učenca 15 —16 let starega, vzprejme takoj OfiNper Tvlolisu* (469-1) živinozdravniški pomočnik v Škofji Loki. Ure, zlatnino in srebrnino razpošilja HERMAN KRADS niiiiaj. 11 a, n »i«i||sisM a. Želeć podati vsakomur možnost, da kupi dobro solidno blago po najnižih tovarniških cenah, priporočam: a t. «id. NlHlMMte remoutoir-ure, 12 ur idoče, od. 1*80 Slklamte renuiololr-ure, 24 ur idoče, od. 325 Pristne »rebrne rciuuutolr ure, odprte, 24 ur idoče, od............5*— Pristne ercbme rnnmitolr ure. z dvojnim pokrovom, 21 ur idoče, od.......650 Pristne srebro« verislee sa mort'te In iraške od........ 1 2f) a ■Jr*.l»U4lllke od...........1*60 Ure s iiliinlom ln biljem, l dan idoče, od 5-75 t „ , „ ,8 dnij idoče, od 8 75 SJST~ Vrhu tega imam bogato zalogo vsakovrstnih ta« lu Inoseuiektk biftutcrl| ln »aUitnetC« I»I«k» ■n iceopo«l« '« rež;Je išt- 3L Stava gostilna in usnjarija v Z.i«£or|i ob Nt«v I se daj« pod ugodnimi po-goji v liMjem. — Več «e izve pri Amlreju 9IaiM*r-)n v Zagorji ob Savi. (310—5) m s^fMflafliaBmM«4HiMMaunflSMMB«MBaui f cHotandsko-ameriška črta. Parniki vozijo po lkrat do Škrat na te4«t« iz Rotterdama v New-York. Pisarna za kajute: Dat ti u J, I., Kolo wratr Ing #. Piunuia m-Jkror: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A. I. kaiuta: mark 200—400*) 230-320 Od n Od aprila do 31. oktobra . novembra do 31. marca II. kajuta: 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 16. oktobra do 31. julija....... , 180 Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele-ganci paruika. (4—18) 1 »Zarezano strešno opeko $ & (Strangfalz-Dachziegel) n jfi prešano opeko za zid S 8 navadno opeke za zid » y£ ponujata 5| |6 po izdatno znižanih cenah (4 j Knez & Supančić i k^k j. I I I I • • 'AW A tovarna za opeko v Ljubljani. Pozor kolesarj ern-novincem : za vozno vezbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago. Puch, Styria (najboljša; Največja salogs kole* z vsemi novostmi. Po /.iiano iiajbolifta irt pre-■I uAena k"bsa proti garanciji po najnižjih cinab, Mehanična dol .vnlca aa vsa popravila nahaja so / (112—4) vlast ni hiSina/ „ Poljanski ceatl / it. 31, isto tam / i bp pro.tor m I angleška kolesa sr Columbia Helical-Premier Velika zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižjih cenah. Conlkl 'ivalnih strojev ter ^oles se po&iljajo po poŠti zastonj iu franko. »rostem za vež-inje na koksa, U orožno tovarne B. S A. Priporočam so p. u. občinstva najalfadneje in vabim k obilnemu obisku. jTrsara Čuden, urar v Ljubljani. Kuncesijomran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, st. 5373. Severno-nemSki Lloyd v Bremenu. Brzoparnlske voinjo v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobot ih. Iz Bonthamptona osir, Cher- bourga ob sredah in nedeljah. Iz Osnovo oziroma Neapolja via Gibraltar 2-.'Jkrat. mesečn' Bremen-Sev. Amerika. V Newyork. Bremen-Juž. Amerika. V Montovldeo. Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Molbourno, (325—4) Bydney. saassBsisMifi ■ n iman Bremen-Iztočna Azija, v Kino. Prekomorska vožnja Newyork B—7 dnij. [Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Edvard. Tavčar. P. P.Vidic & Co. Izd tj L- *j d tid'.;t i p No lli. ponujajo po Hiijnl>Jili <*>uali vNitkokoll množino zidarske opeke zarezane strešne opeke (Strangfalzziegel) (izdelane iz najbolje znane Vrhniško gline) z zraven spadajočo stekleno zarezano opeko ln strešnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike (lastnega izdelka) Roman=cement IDoTršlsii Portland-cement kakor vse v stav hi usko stroko spadajoče predmete. Najnižje cene!!! (396-5) Sftvgggggg«^__ Lastnina in tisk -Narodno Tiskarne". JD ^701