206	Socialno delo, 27. 1988/3
ZA VISOKO SOLO SOCIALNEGA DELA KOT INVENTIVNI IN KRITIČNI
EDUKATIVNI AMBIENT
Mag. Tone Brejc
Prav nič ne bi rad dopolnjeval ali celo popravljal zanimivih
in prepričljivih utemeljevanj, ki so jih za tole "okroglo
mizo" podali učitelji èole. rad bi se le pridružil z
nekaterimi asociacijami optimističnemu in vztrajnemu prizade-
vanju. da se ètudij na tej šoli izoblikuje v obliki in
trajanju, ki se je izkazala kot imanentna nujnost vseh oblik
usposabljanja za delo z ljudmi. Podlaga za moje navezovanje
sta predvsem dva pojma, ki sta bila danes v dveh prispevkih
posebej izpostavljena. in sicer "profesionalizacija stroke"
in "duh šole". Zdi se mi namreč, da se oba pojma, vsaj kar
zadeva njuno udejanjanje v praktičnem vsakdanu šole, navezu-
jeta na pojem, recimo pogojno, višjega reda, ki bi ga
opredelil kot "edukativni ambient" šole oziroma, po domače,
izobraževalno (notranje) okolje. Ce si odmislim kaj slabe
prostorske in siceršnje materialne pogoje, v katerih šola že
leta deluje in ki bi lahko kvečjemu vplivali na oblikovanje
nizkih ali nikakršnih aspiraci j delavcev šole (pač v skladu s
Gideovo iskrico, da so značaji zmeraj usklajeni z dogodki),
se mi "edukativni ambient" prikazuje predvsem kot postvaritev
prevladujoče ideologije šole. S tem mislim na to. katere
vrednote želi šola v okviru svojih pedagoških in proučevalnih
dejavnosti podpirati v odnosu do stroke in v odnosu do
družbe. Kolikor šola dejansko pristaja na sintagmo, ki je
sicer dokaj splošna in lahko tudi aktivistično zapeljiva, da
je "socialno delo dejavnik sprememb " pri posamezniku in v
družbi. potem se mi zdi. da je treba med take vrednote
uvrstiti vsaj "pogum". "kritičnost", "inventivnost",
"sodelovanje". in "uveljavitvenost". Ker pa predstavlja šola
tudi poseben sistem organizacije dela kaže upoštevati tudi
spoznanja iz teorije organizacij, da je zanjo verjetno
najprimernejša Cuchi jeva "teorija Z". ki temelji na nasled-
njih treh vrednotah: "zaupanju", "zavzetosti" in "bližini".
Tako pridemo do sklopa vrednot, ki, po mojem mnenju, tudi
zmanjšujejo bojazen za "pomirjanje z obstoječim" oziroma za
negativno prilagajanje , omogočajo pa tudi primerno zastavi-
tev notranjih in zunanjih povezav šole. Te povezave so lahko
ena bistvenih lastnosti "edukativnega ambienta". saj lahko
rezultirajo v stori 1nostno. empatično/emocionalno ali nev-
tralno naravnanost odnosov med učitelji šole. študenti in
"pomembnimi drugimi" ali pa v kombinacijo teh naravnanosti.
Pomemben vidik naravnanosti šole. ki je seveda posebej
vezan na profesionalizacijo stroke. se mi zdi izkustvena
Socialno delo. 27. 1988/3
207
sestavina študija. Mislim, da bi pri uresničevanju teženj, o
katerih je danes govora, morali upoštevati, da lahko prido-
bijo socialni delavci, tako so pokazale raziskave na mojem
ožjem področju, veščine dela z ljudmi le na osnovi sistema-
tičnega programa usposabljanja. ne pa v okviru "prakse", ki
temelji na opazovanju in posnemanju izkušenih praktikov.
Kazalo bi torej ponovno pretehtati sedanjo izkustveno plat
šolskega programa in izbrati pot. ki bi omogočila, da se
preseže tudi danes omenjeno epistemološko odvisnost social-
nega dela od drugih ved in študentom omogoči doživetje
specifične poklicne verodostojnosti.