Stev„ 117.
V Lfubljani, torek, 23. maja 1922.
Leto 1L
izhaja vsak delavnik popolne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90’— za pol leta Din 45*—
Uredništvo in opratolšteo * Kopitarjevi ulit) štev. S — Teltfw uredništva štev. SO — Tulefoi asa opravništva štev. 3ZS *=»
CENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7*50
V upravi stane mesečno Din 7*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Sklepi SIS.
Na nedeljski seji vodstva SLS so bili ■soglasno sprejeti sledeči sklepi:
Propaganda programa.
Načelstvu stranke se naroča, da skrbi Za najširjo popularizacijo državnopravnega programa, posebno potom brošur in časopisja.
Volitve v oblastne skupščine.
SLS se udeleži volitev v oblastne skupščine, čeprav odločno in načeloma odklanja z oktroajem uveljavljeno upravno razdelitev države na oblasti in parcelacijo Slovenije, ker hoče tudi tukaj z aktivno politiko uveljavljati svoj avtonomistični program.
Porota naj ostane!
Vodstvo SLS se izjavlja za ohranitev porote s primemo modifikacijo zakona v tem smislu, da naj spadajo v bodoče vsi Politični delikti pod kompetenco porotnih Sodišč.
Proti razpustu ljubljanskega obč. sveta.
Vodstvo SLS izreka svoje ogorčenje nad nasilnim aktom sedanje cetralistične vlade, ker je z razpustom občinskega sveta ljubljanskega vnovič dokazala, da noče spoštovati ustavno in zakonito zajamčene avtonomne pravice našega ljudstva. Na ljubo našim demokratskim mogotcem je v Sloveniji belgrajska vlada razpustila ljubljanski občinski svet. To je protiustavno in znak upravne zmede, s katero se hrani sedanji demokratsko-radikalni režim. SLS kot nositeljica demokratičnih načel in ljudskih svoboščin protestira najodločneje proti temu novemu belgrajskemu nasilju.
Zaupnica poslancem,
,. K zaključku je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta zaupnica vsem Poslancem SLS, posebno pa dr. Korošcu, ki so ga delegati prisrčno pozdravljali.
Vrmgleocl iz BeEgarlie
Belgrad, 23. maja. (Izvirno) »Novosti« poročajo iz Caribroda z dne 20. t. m.: Iz Bolgarije sta bili izgnani še dve skupini Wranglovcev. Policija je dobila nalog, naj aretira še 30 oseb, ki so zapletene v afero Samohvalov. General Vodnjatinov je prosil za dovljenje, da sme potovati v Jugoslavijo, česar mu pa vlada ni dovolila, ampak ga je izgnala v Carigrad. Ministrstvo za notranje stvari je sklenilo internirati vse ruske begunce, ki s svojim postopanjem ogrožajo javni red. Rusi, ki stanujejo v vojašnicah, se imajo odstraniti in nastaniti v oddaljenejših vaseh in mestih. Tam naj se preživljajo z lastnim delom, dokler se ne povrnejo v Rusijo.
Agitirajte za »Novi čas«
Protest Linbllane.
Danes ob 11. uri dopoldne je bila sklicana protestna seja razpuščenega obč, sveta. Za sejo je vladalo veliko zanimanje. Naprej je bilo pričakovati, da se demokrati seje ne bodo. udeležili, ker je jasno, da so se bali zagovarjati nepostavne nasilnosti, ki jo je njihova vlada učinila nad svobodno izvoljenim ljudskim zastopstvom avtonomnega mesta Ljubljane.
Župan dr, Perič otvori sejo ob pol 12. uri dopoldne. Navzoči obč. svetovalci SLS, JSDS in NSS (izvzemši 2] ter zastopnik SKS,
Župan predstavlja vladnega zastopnika dr. Bog. Senekoviča. (Molk.) Župan nato prebere dopis pokr, namestnika Ivana Hribarja, s katerim se razpušča obč. svet ter se imenuje vladni komisar dr, Senekovič.
Županova izjava.
Zakon pravi v § 87 obč. reda za mesto Ljubljana, na katerega se sklicuje vladni odlok, da vlada sme le iz tehtnih razlogov razpustiti obč. svet. Vlada ne navaja nobenega razloga za svojo odredbo, ker dejansko nima niti stvarnega niti zakonitega razloga. Zato je njena odredba protizakonita ter eklatantno kršenje občinske samouprave in samoupravnega načela, da mora stati na čela občine od ljudstva izvoljeni župan. (Veliko odobravanje.)
V	znak protesta zoper to vladno odredbo bo prečital g. podžupan v imenu večine obč, sveta protestno izjavo.
Nato prečita podžupan Jug protestno izjavo v imenu večine obč, sveta.
PROTESTNA IZJAVA.
Večina občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane kot legitimna zastopnica ogromne večine ljubljanskega pre-
bivalstva najenergičneje protestira zoper razpust občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane, ker je to akt nasilja in zakonolomstva. Večina občinskega sveta odklanja vsako odgovornost za gospodarsko in moralno škodo, ki bo nastala mestu Ljubljana in njenemu prebivalstvu, ker najvažnejši sklepi vsled vladnega nasilja ne bodo prišli do uresničenja. Razpust občinskega sveta pomeni najeklatantnejše kršenje tisočletne avtonomije stolnega mesta, kar znači tudi zasmeh obstoječim zakonom. Večina občinskega sveta ne bo vlagala nobenega ugovora zoper ta akt nasilja, ker nima nobenega zaupanja v tiste, ki so to nasilje zakrivili in jim noče dajati povoda za zavlačevanje novih volitev. Večina občinskega sveta zahteva v imenu ogromne večine ljubljanskega prebivalstva razpis občinskih volitev v smislu obstoječih določil obč, reda takoj po preteku 4 tednov. Že da-des pa tudi ugotavljamo, da bo bodoči občinski svet zahteval od vladnih eksponentov strog obračun in jih bo delal osebno odgovorne za vse njihovo poslovanje. Obenem pa večina obč. sveta tudi najodločnej-še protestira proti razpustu upravnega odbora Mestne hranilnice z izjavo, da se delovanja v sosvetu ne udeleži, ker ne mara nositi nobene odgovornosti za izjemno in nezakonito poslovanje, ki se je ustvarilo z razpustom upravnega odbora pri Mestni hranilnici. Večina izjavlja, da bo ljubljansko prebivalstvo informirala o pravih namenih, ki jih zasleduje vlada z razpustom občinskega sveta. Županu se naroča, da kot član odbora mednarodne zveze županov ja-
vi	svoj izstop iz te zveze in obrazloži vzroke svojega izstopa v posebni spomenici.
(Viharno odobravanje. Gromoviti medklici ogorčenja v zbornici in na galeriji.)
Pasitma rezistenca žeieznlčaršeu fennCm*.
Maribor, 22. maja. (Izvirno) Predvčerajšnjem zjutraj so se pri obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani začela pogajanja z zastopniki delavstva mariborskih delavnic, da se poravna kriza. Prišlo je do temeljnega sporazuma, na podlagi katerega so se mogla pogajanja nadaljevati
v	Mariboru. Včeraj je prispel semkaj cen-iralni nadzornik južne železnice dr. Aleksander Fatur, ki je takoj uvedel pogajanja z zastopniki delavstva, katerim so se kasneje pridružili tudi poslanci Deržič, Golouh, Žebot, Kopač in Tokan. Ob 5. uri popoldne je bilo veliki množici delavstva, ki je v Tvorniški ulici čakalo na izid po-
gajanj, mogoče sporočiti izid pogajanj. Ker so bili državni železnici dovoljeni novi krediti za delavstvo in hkrati tudi južni železnici, bodo prejeli delavci na račun doklad, do katerih imajo pravico, začasno 200 do 250 Din, dočim se ostanek izplača kasneje. Glede povračila mezd za Čas, dokler je trajala pasivna rezistenca, oziroma za čas izprtja, se je dosegel sporazum v tem smislu, da se rešitev tega vprašanja prepusti civilno-sodni poti. — Na podlagi doseženega sporazuma se je delavstvo danes zjutraj polnoštevilno zopet vrnilo na delo.
Tafssa preiskava*
Belgrad, 23. maja. (Izvirno) Anketna komisija za izsleditev krivcev, ki so povzročili propast tolikih rekrutov decembra lanskega leta, se je razdelila v dve sekciji.
Ena je odšla v Skoplje, druga pa v Valjevo, da na licu mesta prouči razmere vojakov v tamošnjih garnizijah. Rezultati teh preiskav so v interesu uspešnega poteka tajni.
Hafina seja parlanuHta
Belgrad, 23. maja. (Izvirno) Jutri se vrši seja parlamenta, ki je važna radi tega, ker bodo na njej razni ministri odgovarjali na interpelacije in vprašanja. Minister pravde bo odgovoril na interpelacijo glede pomilostitve ob priliki kraljeve poroke. Finančni minister o zunanjem posojilu. Zastopnik ministrskega predsednika o pogajanjih glede Reke in Bakra ter o preganjanju uradništva v Bosni radi raznih de-nuncijacij. Na dnevnem redu je izvolitev devetorice poslancev za preiskavo poslovanja direkcije plena.
l€raij@va poroka odgo-dena,
Belgrad, 23. maja. (Izv.) 0 nenadnem potovanju kralja Aleksandra poročajo listi: Kralj Aleksander je v soboto zvečer s parnikom nenadoma odpotoval v Turn Severin, kjer se je sešel s svojo nevesto prin-cezo Mariolo, ki je ob tej priliki z ozirom na bolezen svoje sestre izrazila željo, da naj se poroka preloži. Kralj Aleksander je nato preložil svojo poroko do 8. junija, na kar je odpotoval z avtomobilom do Niša, od tu pa s posebnim vlakom v Belgrad. Ministrski svet je na svoji sinočnji seji razpravljal o preložitvi poroke in določil, da se vrši 8. junija ter ukrenil vse potrebno.
Belgrad, 23. maja. (Izv.) Iz Aten poročajo, da je življenje Elizabete v nevarnosti. Ona se nahaja vedno v nezavesti. Zdravniki, ki so imeli včeraj posvetovanje, so izjavili, da preživlja krizo.
Kakor znano, se je kralj Aleksander zaročil z rumunsko princeso Marijo. Poroka bi se imela vršiti dne 1. junija t. 1. Priprave za to slavje so v teku že nekaj mesecev. Na milijone denarja je to že stalo.
Aleksandrova zaročenka Marija ima sestro Elizabeto, ki je poročena z grškim prestolonaslednikom v Atenah. Ta zaro-čenkina sestra je dne 5. aprila t, 1, nevarno zbolela. Časopisje je kasneje poročalo, da ima tifus. V kolikor nam je znano, sc pri tej bolezni v 4 tednih odloči: Bolnik ali umre, ali okreva. Pri Elizabeti se ni zgodilo ne eno, ne drugo. Šele po preteku šestih tednov se ji je začelo bližati kritično stanje. Poročali so, da je umrla. Nato so smrt dementirali in javili, da se nahaja v zelo nevarnem položaju. Drugi dan ji je odleglo. Tretji še bolj. In poroka se je imela vršiti. Kar naenkrat pa se je stanje grške princese bistveno poslabšalo. Morali so jo operirati. Po operaciji ji je izdatno odleglo: Nobenega vzroka torej, da bi se poroka njene sestre Marije ne vršila dne 2. junija. Danes pa je tu senzacija: Telefoni javljajo: Stanje princese Elizabete je skrajno resno. Vsak trenutek je pričakovati katastrofe. Rumunski kralj Ferdinand je spričo tega žalostnega dejstva brzojavil Alek-
Tanel.
Roman.
Spisal Barnhard Kellermann.
Mlakar.
54
Poslovenil Peter
Harriman jc bil poslal v rove reailne vlake, pa so se vrnili, ker so vlaki drveli po vseh štirih tirih proti izhodu
ter jih potisnili nazaj.	...
Harriman je bil trideset minut po štirih telegrafiral AUanu, ki ga je brzojavka dohitela v spalnem vozu iz Ncw Yorka - v Buffalo. Allan je bil odgovoril, da se naglo vrne s posebnim vlakom. Eksplozija je izključena, ker razstreljivo v ognju le zgori. V stroju je množina lazstreljiva tudi čisto neznatna. Rešilne vlake! Vse postaje zasesti z inženirji! Goreči rov preplaviti z vodo!
Allan je lahko govoril. Saj ni bilo mogoče enega samega vlaka spraviti v tunel, dasi je bi! Harriman v trenutku zaukazal spraviti vlake v redu na tire, ki drže
proti izhodu.	.
Nihče ni več telefoniral, le na petnajsti, Šestnajsti in osemnajsti postaji so še bili inženirji, ki so javljali, da so že vsi vlaki mimo.
Cez nekaj časa pa so bili tiri prosti in Harriman )e odposlal štiri rešilne vlake zaporedoma v tunel.
Množica je mrko pustila vlake mimo.
Posemezne ženske so bruhale surove psovke na inženirje. Razpoloženje je postajalo od minute do minule bolj razburjeno. Potem pa so prišli proti desetim prvi vlaki z delavci iz »vic«.
Zdaj nibilo nobenega dvoma več, da je bila katastrofa strašnejša, nego bi bil mogel kdo slutiti.
Vedno več vlakov je še prihajalo in slednjič prispelo moštvo, ki je vpilo:
»V zadnjih tridesetih kilometrih je vse mrtvo!!«
4.
Može z umazanimi, rumenimi obrazi, ki so prišli iz tunela, so obkolili Jer obsuli s tisoč vprašanji, na katera niso mogli odgovoriti. Stokrat in stokrat so morali pripovedovati, kar so vedeli o nesreči, in dalo se je vse povedati z desetimi besedami. Žene, ki so našle svoje može, so se jim metale okoli vratu ter svoje veselje kazale čisto odkrito pred drugimi, ki so še trepetale v presirašni negotovosti. Groza je igrala v njihovih potezah, stokrat in stokrat so ponovile vprašanje, ali niso videli mož, plakale na tihem, tekale semtertja, vpile ter bruhale prokleistvo, pa spet obstale mirno ter strmele po zaseki navzdol. Dokler jih ni groza iznova zapodila okoli.
Upale so še vedno, kajti da je »vse v zadnjih tridesetih kilometrih mrtvo«, se je že izkazalo za pretirano.
Končno je prispel tudi onj Vlak, ki ga je inženir Barman toliko časa zadrževal, dokler ga niso ustrelili. Vlak je pripeljal prvega mrliča, nekega Italijana. Toda ta Italijan ni bil izgubil življenja pri katastrofi. Z nekim rojakom, Amicom, je bil izvojeval obupen boj na nož za prostor na vagonu ter rojaka zabodel. Med padcem mu je bil Amico razparal trebuh, da je med vožnjo umrl. Vsekakor je bil prvi mrlič. Fotograf Edison Bia je vrtel svoj aparat.
Ko so odnesli mrliča v postajo, se je v množici sprožila duševna eksplozija! Besnost je vzplamtela! In namah so vsi vpi|i (prav kakor ljudje v tunelol: »Kje je Mac? Mac mora plačati!«
Neka histerično kričeča žena se je prerila skozi ženske ter planila za mrličem, pulila si šope last ter trgala spalno krilo.
»Cesare! Cčsare —1«
Da, bil ie Cčsare.
Ko so pa razburjene delavske tolpe Barmanovega vlaka (povečini Italijani in črnci) razložile, da ne pride noben vlak več — je postala smrtna tišina..
»Noben vlak več?«
»Mi smo zadnji!«
»Kaj ste?«
»Zadnji!! Mi smo zadnji!«
Bilo je, kakor da treska ploha karteč v množico. Drveli so semtertja, brezumno, zmedeno, z rokami ob sencih, kakor bi jih zadevalo v glavo.
»Zadnji!! Oni sq zadnji!!«
Zenske so padale po tleh ter javkale, otroci plakati; pri drugih pa je takoj vzplamtela želja po maščevanju. In namah se je vsa neizmerna množica začele pomikati in oblak krika in vika je plaval nad njo.
Neki temnopolten čokat Poljak z velikanskimi brk? je stopil na kamen ter tulil:
»Mac jih je vlovil v mišnico — v mišnico -maščujmo tovariše!«
Tolpa je divjala. V hipu je bil v vsaki roki kamen, orožje ljudstva,, in kamenja je bilo tu dovolj. (Tudi eden izmed vzrokov, zakaj se v velikih mestih tlakajo ulice z asfaltom!)
V	prihodnjih treh sekundah ni več bilo na postajnem poslopju nobeno okno celo.
»Ven s Harrimanom!«
Toda Harriman se ni več prikazal.
Telefoniral je bil p omilico, kajti par stražnikov tunelskega mesta je bilo brez vsake moči. Zdaj pa je sedel bled in hropeč v kotu ter ni več mogel misliti.
Letele so nanj psovke; pripravljali so se, da naj skočijo hišo. A Poljak je imel drug predlog: Vsi inženirji skupaj so bili krivi! Hiše se jim morajo zapaliti nad glavo ter sežaaii žene in otroci!
>:»Novi Čas«, dne 23, maja, 1923,
Strafi 2.
■ .......
sandru, naj preloži poroko, Aleksander se je vdal m preložil poroko za enkrat za 8 dni. Ni pa izključeno, da se ista preloži do 2, julija.
Tako poročila. Mi moramo verjeti, da je vse to res. In če je vse to res, potem moramo naglasili: Nerodnost poročevalske službe je tu očividna ter kriva raznih več ali manj skrivnostnih govoric, ki se vsled tega šepečejo in tudi na glas govore.
Pri tem pa prihaja še nova vest, da je rumunski svatbeni odbor protestiral proti j temu, da bi bil namestnik Ivan Hribar povabljen k ožjim poročnim svečanostim. Ba-je je to stališče rumunskcga dvora oz, svatbenega odbora v zvezi z nabiranjem poročnih daril na Slovenskem. Vsled tega e naša vlada bila v veliki zadregi, kaj naj stori. Kakor poroča »Slovenec«, vsled tega sploh noben pokrajinski namestnik ne bo povabljen na ožje poročne svečanosti. Od g. Hribarja pa pričakujemo dementija.
Ostrala opozScila zesnlj©-radnikov.
Belgrad, 23. maja. (Izvirno) Osrednji odbor zemljoradniške stranke je imel včeraj svojo zborovanje, ki so mu prisostvovali zastopniki iz cele države. Posebno so razpravljali o tem, kako naj se odpomore gladnim v Dalmaciji. Sklenili so poslati vladi posebno tozadevno resolucijo. Razpravljali so o politični situaciji in so po govorih raznih delegatov konstatirali, da je položaj stranke ugoden. Poslancem se je naročilo, da morajo stati napram vladi v najostrejši opoziciji in ne lojalni kakor do-sedaj.
O ZlIRSHiSTO POSOjilll.
Belgrad, 23. maja, (Izvirno.) Dr, Ku-manudi se je včeraj pogajal z zastopniki bank Holtgarten, Krass in Equipabel, ki nudijo posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev s 8% obrestno mero in s kurzom 87, Zahtevajo koncesije pri zgraditvi in izkoriščanju Jadranske železnice. Banke bi izkoriščale železnico 40 let vendar bi država imela pravico, da jo čez 25 let odkupi. Gotovi odstotki dohodkov bi se stekali v državne blagajne. Sinoči so ti zastopniki predložili finančnemu ministrstvu pismeno ponudbo, o kateri je na sinočnji seji raz-oravljal ministrski svet.
Belgrad, 23, maja, (Izv.) Danes se vrši seja ministrskega sveta, na kateri se bo končno odločilo, ali se sprejme ponudba Blerotove ali Krassove banke.
Današnja predborza.
Zagreb, 23. maja. (Izv.) Dunaj 2.85— 2.87; Berlin 91—92; Praga 5.32; London 12.30; Pariz 25.10; Newyork 272—273; Curih 53; Italija 14.52—14.53; lira 14.20.
Curih, 23. maja. (Izv.) Berlin 1.68; Holandsko 203.75; Newyork 504.25; London 23.33; Pariz 47.30; Italija 26.77; Praga 9.92; Pesta 0.60; Zagreb 1.85; Sofija 3.87; Varšava 0.13; Dunaj 0.055; n. a. k. 0.055.
Dunaj, 23. maja. (Izv.) Praga 186; Zagreb 35; Varšava 238; Italija 504; London 439; Newyork 9875; Holandsko 3820; Pesta 11.35; Pariz 890; Berlin 32.375.
Boli fia giabolt®.
Moderno življenje je vedno bolj materialistično, vnanje, površno, plitvo. Moderna šola in kultura skuša vedno bolj zabrisati v dušah misel na posmrtno življenje. Vse misli in cilji, vse težnje in prizadevanje je obrnjeno samo na ta svet, na zemljo, na mrtvo grudo. — Zato moramo v ta materialistični svet klicati na ves glas, da ga ne bo zadušilo vrvenje in šumenje sveta: Kvišku srca! Za višje reči smo ustvarjeni kakor za golo prst! Z drugo besedo: Poživljati moramo versko zavest in poglobljati versko življenje! Materialističnemu toku sveta moramo postaviti nasproti armado idealno navdahnjenih, versko globoko prepričanih in praktičnih kristjanov.
Temu namenu ima služiti shod možici!! Marijinih družb, obenem shod vsega vernega moštva binkoštni ponedeljek v Ljubljani. Opozarjamo katoliško javnost na veliko važnost tega shoda. Naj se stori za obilno udeležbo na shodu zadnjih štirinajst dni kar največ mogoče! Toplo povabljeno vse verno moštvo, posebno še Orli in katoliška inteligenca!
tfoMčnl dogodki
4- Delavstvo za mirovno politiko. Na sestanku zastopnikov angleške delavske stranke, francoske socialistične stranke in belgijske delavsko stranke v Bruslju so sprejeli resolucijo, v kateri se delavstvo najodlcčnejše izreka za iskreno in brezpogojno mirovno politiko. Vsi spori, posebno tudi glede reparacij, naj se predlože razsodišču. Delavstvo bo nadzorovalo delo haaške konference in se istočamo okliče v Haag delavska konferenca.
££j Ruska vlada za, amnestijo komunistov v Jugoslaviji, čičerin je bil povodom pogajanj v Genovi zahteval, da jugoslovanska vlada ne le preneha s pregajanjem komunistov, ampak da se morajo tudi radi napada na kralja obsojeni komunisti pomilostiti. V tem slučaju je ruska vlada pripravljena, da dovoli našim državljanom v Rusiji povratek v domovino. Podrobnosti o teh pogajanjih bo podal zunanji minister dr. Ninčič, ko se vrne v Belgrad. Zato vlada z ukazom o amnestiji povodom kraljeve poroke še čaka.
+ .Volitve v generalni svet na Francoskem. Končni uspeh zadnjih volitev v generalni svet na Francoskem je naslednji: konservativci 155, zmerni republikanci 634, radikalci in socialistični radikalci 581, zedinjeni socialisti 90 in komunisti 31 sedežev. Konservativci in zmerni republikanci so izgubili 35 sedežev.
dnevni dogodki
— Odgovor »Napreju«. Centralni odbor organizacije invalidov nam pošilja: >Naprej« z dne 20. maja v notici »Ali naj priobčimoc trdi, da dobiva od raznih strani pritožbe glede invalidske organizacije. Centralni odbor podpisane organizacije pa ga poživlja, naj objavi dotične pritožbe z imeni piscev, na kar bomo poskrbeli, da se eventuelni nedostatki odpravijo. Poštena in stvarna debata ter vestna kontrola more stvari le koristiti. Podrobneje ne bomo razpravljali v dnevnem časopisju, pač pa v našem glasilu »Vojni invalid«. Tov. Mežnariču obenem javljamo, da smo naš odgovor na tozadevni članek »Jugoslavije« poslali vsem uredništvom ljubljanskih dnevnikov razven »Jugoslavije« enako kakor tudi pričujočega in ni naša krivda, če ga niso vsi objavili. — Obregati se v »Jutro« pa nima smisla bodisi v katerikoli list, ker ni ne eden ne drugi pri stvari tan-giran.
— Umrl je v Linču bivši avstrijski zvezni kancler dr. M. Mayr. Zadela ga je kap.
— Amnestija? »Slobodna Tribuna« do-znava iz Belgrada: Ukaz o amnestiji, ki io kralj Aleksander izda povodom svoje poroke, je izgotovljen. Vlada je načrt še nekoliko popravila. Načrt amnestije se izroči vladarju najbrže dne 28. t. m. v podpis. Ni še gotovo, ali se ukaz objavi takoj, ali pa šele na dan poroke. — Kake vrste obsojencev bo amnestija vsebovala, list ne pove. Vsekakor pa je zanimivo naslednje poročilo iz Zagreba: »Riječ« poroča iz Belgrada: Včerajšnji »Novi List« je imel posebno izdajo, v kateri je objavil načrt predloga o amnestiji povodom kraljeve poroke, Dopisnik »Riječi« se je v tej stvari informiral pri pravosodnem ministru, ki mu je izjavil, da besedilo amnestije, ki ga je objavil »Novi List«, ni pravilno in da še ni končnoveljavno stilizirano,
— Naš dolg pri Kruppu. Dunajska »Borse« poroča v neki notici, da znaša jugoslovanski dolg pri tvrdki Krupp tri milijarde — ali kron ali mark ni razvidno. Dobro bi bilo znati, ali smo za ta denar dobili kmetijske stroje, lokomotive ali kaj drugega?
— Avtomobilna nesreča. Budimpešta, 22. maja. (Izv.) Ptošlo noč se je zaletel avtomobil, v katerem sta se peljala častnika antantne misije George Chevre in Amade Massalda s svojima soprogama in spremstvom, med Kerepesom in Godollom v ograjo nekega mostu. Soproga Georga Chevrea, kakor tudi soproga Amadea Masalde sta bili na mestu mrtvi. George Chevre, devetletna Elliana Massalda, njena vzgojiteljica in trgovec Eduard Bodensatz so bili težko, a Amade Massalda in šofer lahko ranjeni.
— Nov duh v Nemčiji. Te dni so v Wilhelmshavnu spustili v morje nov Stin-nesov parnik, ki nosi ime delavskega voditelja Karla Legiena. Navzoč je bil tudi državni predsednik Ebert. Stinnes je v svojem govoru slavil zasluge Karla Legiena za to, da je nemško delavstvo 1. 1918. ostalo na legalnih tleh.
— Olajšanje na avstrijskih šolah. Na avstrijskpih ljudskih šolah so znatno zmanjšali pouk v slovnici; vsled tega so pri sprejemnih izpitih za 1. razred srednjih šol odpravili besedno in stavčno analizo.
— Peš v Shanghai. 16. t. m. je iz Prage odkorakalo šest dijakov, ki so namenjeni peš v Shanghai. Na potu bodo proučevali socialne in kulturne razmere narodov, preko katerih ozemelj bodo šli.
V	zapadni Evropi in Sibiriji bodo gostje dijaških organizacij.
— Potopljen parnik. Angleški parnik »Egypt« je na vožnji v Indijo zadel ob francoski tovorni parnik »Seine« in se je potopil. Mnogo potnikov angleškega parnika je rešila francoska ladja in jih prepeljala v Brest. Število žrtev cenijo na 96. Doslej je ugotovljeno, da je utonilo 20 oseb.
— Kolo ukradeno je bilo v soboto dne 20. maja t. 1. dopoldne iz veže Sodna ulica 12 stavbnemu risarju Jože Briceljnu, znamka »Puch« št. kolesa pod sedlom 154.716 z navzgor zakrivljeno balanco, vredno 6000 K. Pred nakupom se svari. Izslediteliii 1000 K nagrade!
* • •
Mariborske novice.
— Ugibanja o mariborskem škofu. Iz
Belgrada poročajo: Sv. Stolica je pozvala naše poslaništvo pri Vatikanu, naj vpliva na belgrajsko vlado, da se prazni škofijski mesti v Mariboru in Križevcih čimprej zasedeta, Za mariborskega škofa prihaja, kakor pišejo listi, v prvi vrsti bivši tržaški škof dr. Andrej Karlin v poštev, ki velja kot najresnejši kandidat,
— V Št. Martinu pri Mariboru so zadnjo nedeljo ob velikanski udeležbi slovesno blagoslovili tri nove zvonove, koje je vlila v splošno zadovoljnost mariborska livarna Buhi. Tudi sosednja župnija Vur-berg dobi še tekom tega leta nove zvonove.
— Mariborsko kršč, soc, delavstvo, priredi v nedeljo 28. t, m. izlet na Goro pri Št, Petru. Ob 3. uri bo v romarski Marijini cerkvi slavnostna pridiga, za tem pete litanije. Po cerkveni pobožnosti se vrši na prostem pred cerkvijo delavski shod. Tovariši in tovarišice so vabljeni, da se izleta polnoštevilno udeleže, ravnotako tudi vsi prijatelji kršč, soc, delavstva,
— Mariborska občina in kraljeva poroka. Koncem preteklega tedna se je mudil v Mariboru general Wrangel, ki je in-špiciral obmejne čete — Wranglovce. Mariborski demokrati so sila vznemirjeni, da občina tega velikega gosta ni slovesno sprejela. Pri prihodnji seji občinskega sveta nameravajo demokrati staviti predlog, da se ta krivica popravi, na kak način se še ne ve. Obenem je klub obč. svetovalcev mariborskih demokratov sklenil, da se z ozirom na predlog obč. svetnikov SLS, ki so predlagali, da se mariborska mestna občina ne udeleži poročnih slavnosti kralja, temveč da se znesek, ki bi se za to nepotrebno romanje porabil, obrne v prid mestnim revežem, sklenili da se na lastne stroške podajo v Belgrad, obenem pa da še tako rešijo čast Maribora. Če bodo to sto-darujejo večjo vsoto za mestne reveže, da rili, osobito zadnje, tedaj — vsa čast njim.
£jubl|anski dogodki,
lj Smrt vzorne učiteljice. V Ljubljani je^ umrla te dni pri svojih stariših istrska učiteljica Ida Trampuž. Pokojnica je v najtežjih časih med vojno in leta po njej učiteljevala v Sv. Petru pri Pazinu, v Pazinu in končno vKantridi pri Reki. Z največjo vnemo se je posvečala svojemu lepemu, a težkemu poklicu in vzgajala deco v verskem in narodnem duhu. Ko je izšla majska deklaracija, je pokojnica zbirala podpise od vasi do vasi, se pri tem prehladila in dobila kal smrtonosne bolezni. Začasa D' Annunzijeve strahovlade je hodila vsak dan iz Opatije dve uri daleč peš v Kantrido poučeval,p ri tem je bila v vedni veliki nevarnosti pred nasilniki. Kljub temu ni hotela zapustiti svoje ljubljene istrske mladine in so bila vsa vabila, naj se preseli v, Ljubljano, zaman. Šele tedaj, ko je bolezen tako napredovala, da ni mogla več vršiti učiteljske službe, se je preselila k stari-
•PBBV,	^
šem v Ljubljano, kjer je 19. t. m. nmri&
Bog ji bodi obilen plačnik!
ij Umrla je na Dunaju, kjer je bila
operirana, gospa Josipina Vidmar, soproga iiišnega posestnika ia dežnikarja. H* v m. p.l
lj Praznik Marije Pomočnice na R*
kovniku se bo letos praznoval prihodnji četrtek, na dan Vnebohoda. Ob petih zju* traj bo peta sv. maša in govor za sotrud-ništvo. Ob pol 10. uri govor in pontifikalna maša, ki jo bo služil mil, g. opat iz Rajhen« burga. Po maši shod sotrudništva. Popol* dne ob pol 4, uri govor, procesija s kipom Marije Pomočnice in blagoslov z Najsve* tejšim, Nato bo javni nastop telovadnega odseka notranjih gojencev. Med procesi# in telovadbo bo svirala domača godba, lj Lov na golobe na Vodnikovem trgu. Minolo *nedeljo zjutraj si je neko dekle na Vodnikovem trgu privoščila golobe. Lovila jih je na vrvico na ta način, da je na konec privezala koruzno zrno in vrgla golobu-Golob je koruzo pogoltnil, z njo pa seveda tudi vrvico — in ujet je bil kakor riba n8 trneku. Tak lov je pač nedopusten.
lj Zavarovalna družba »Slavija«, ki jS bila sedaj praška podružnica, se bo pre-osnovala v samostojno družbo. Dne 26. t. m. se vrši v prostorih ljubljanske Kreditno banke ustanovni občni zbor.
lj Dramatični odsek invalidskega doma v Ljubljani vprizori v četrtek, dne 25, t. m* ob 8, uri zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani Sophus Michaelis-ovo dramo v treh dejanjih »Revolucijska svatba«. Igra je jako zanimiva in lepa; dejanje se vrši za časa francoske revolucije. Čisti dobiček je namenjen v prid gladujočih bratov v Rusiji« Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki ge. Sever v Šelenburgovi ulici ter eno uro pred predstavo pri blagajni. P. n. občinstvo vljudno vabimo k udeležbi, da bo uspeh čim lepši, tako da bomo mogli tudi slovenski invalidi, dasiravno sami bedni, pomaga> ti bratom, ki umirajo gladu v Rusiji.
lj Tatvina v frančiškanski cerkvi. Neznan tat je odnesel s stranskega oltarja V frančiškanski cerkvi 4 metre dolgo in 70 cm široko oltarno pregrinjalo, vredno 3000 kron.
lj Surov mož. V Zalokarjevi ulici jel pobil Valentin Pivk pri delu na vrtu svojo ženo z lopato. Uspeh: Lopata cela, vrt neobdelan, žena v bolnici, mož pa v arestu.
lj Košara jajec je bila ukradena na Vodnikovem trgu Katarini Luteršek. Žen-ska je oškodovana za 500 K.
lj Zgubil se je od Resljeve ceste dol Poljanskega nasipa rokav od suknje. Pošten najditelj naj ga odda proti primerni nagradi na Poljanskem nasipu 8,
J^aša društva.
d Šentjakobski Orel. Danes fantovski večer odpade, pač pa se vrši sestanek članov telovadcev, Bog živi! — Predsednik.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Zet ona SosBeirska laiki a. i v LjUjBnf.
Poziv na subskribcijo
III. SEBSisifs (BgSbsIc ZoSdrnlne Gsspatiarsfte izzmkz d o Ljnbljaoi.
II. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d, d. v Ljubljani je sklenil povišati delniško glavnico
od 24,000.090 K na 48,ooo.ooo K
z izdajo
69.000 novih delnic po 4oo K mm. vred.
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni 520 K za komad.
2. Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu 580 K za komad.
3. Subskribcija se začne 22. maja 1922 in konča 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dobička za drugo polletje leta 1922.
4. Opcija, oziroma subskribcija se izvrši pri blagajnah: Zadružne gospodarske banke, d, d. v Ljubljani; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Djakovo; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Maribor; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Sarajevo; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Split; Zadružne gospodarske banke, d, d. podr. Sombor; Zadružne gospodarske banke, d. d. podr. Šibenik; Zadružne gospodarske banke, d. d. ekspoziture Bled; Sveopče zanatlijske banke, d. d. v Zagrebu;
Sveopče zanatlijske banke, d. d, podr. Karlovac; Gospodarske banke, d. d. Novi Sad.
5. Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskribciji.
Ljubljana, IS. maj. IM.	UpraVIH SWt.