64. Številka.
Ljubljana, soboto 18. marca.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja \s;ik dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogersk e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta S gld., sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja n;i <l<»m za culo leto 13 glu., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 1») kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje do četiristopne petit-vrste *5 kr., če bc oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Popisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2f>—J<; poleg gledališča v „zvezdi".
0 pravništvo, na katero naj bc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Kaj bode na slovanskem jugu?
Jako zanimivo in pomenljivo ae nam zdi, da glasilo Črnegore, nGlas Crnogorca" v zadnjih dveh številkah namestil uvodnega članka prinaša izvrstno preučen spis o „strategičnem in taktičnem postopanji vojne na Balkanu," ki nij še dovršen. Na tanko razlaga črnogorskim Sokolom, kako bi se mogla in morala Hercegovina in Bosna zasesti. Da bi cel članek priobčili nam manjka prostora, pa bil bi našim bralcem tudi nekoliko preslabo razumljiv, ker pri nas vsaj sploh nemarno tako natančnih zemljevidov in iz praktičnega poto-vauja ter življenja ne moremo zemljišča niti iz daleka tako poznati, kakor ga poznajo tamošnji ljudje vojnici.
Mej tem uže sama vladna „Pol. Corr." poroča, da je v Belgradn jako vojevit duh, da je vojska pripravljena, da je bilo 13. t. m. pri knezu Milanu posvetovanje o vojni. — Torej Srbija in Črnagora bosta udarili na Turka.   Kaj potem t
Potem avstrijska vojska sigurno jeden del Bosne in Hercegovine posede. Zato se one dve kneževini ne bodo mogli zmeniti. One bosta morali najprej turško vojsko zmrviti, staro Srbijo, Bolgarijo vzdigniti. Potem pride še Rusija . . . dalje se ugibati no daje.
Hrvatski „Obzor" veruje v avstrijsko intervencijo v Bosni, ter se mu v zadnjem članku jako znameuito zdi, da uže nV. L.u, ki je bil jako protiven vsacemu vmešavanju od strani naše monarhije v turške razmere, da ta jrgan o intervenciji misel izproža, videč da ki.ubu vsem reformam nij bilo mogoče vstanek pomiriti in begunce nazaj v Bosno spraviti, kateri se branijo „za živo glavo" vrniti se drugače, nego s spremstvom avstrijskih bajonetov. To se ve da še „P. L." meni, da bi stroške te okupacije nosilo vso evrop-
ske oblasti a ne le Avstro-Ogerska. Pa to je ravno tako iluzija, kakor so bile reformsko nade. Nobena druga država nema v Bosni interesov tacih, nego Avstrija. Če pa bode jedenkrat plaćala, veliko stroške imela, morala bode tudi hoteti obdržati to plodovito zemljo, Če se Nemcem in Magjarom to ukrep čanje slovanskega elementa še tako gabi.
Hrvatski minister Koloman Bede-ković.
Jz Zagreba 10. marca [Izv. dop.J — a— Najvažnejši politični dogodjaj na Hrvatskem je denes imenovanje Kolomana Bedekovića hrvatskim ministrom. Bedekovići obogatili so se, ravno tako kakor tudi drugi zagorski plemiči Kegleviči, Oršiči, Vojkoviri (Vojkftv) po padu celjskih grofov, razdelivši mej sohoj njihova velika posestva na Hrvatskem. Bedekoviei so samo enostalni plemiči in razmerno z druzimi zagorskimi velikimi posestniki samo srednje bogati.
Minister Bedeković je v svojem kretanji žive gestikulacije, sicer pa slab govornik, da no rečem nikakšen. Diploniatična graviteta mu celo manjka. V tem je Ma/uranie pravi uzor. Leta 1848. nijso Bedekoviči nobene posebne role igrali. Bili so, kakor vsi drugi plemiči, magjaroni. Po uvedenji duvalizma, postal je Bedeković prvi hrvatski minister, llauch pa prvi civilni hrvatski ban. V koliko je bil Be deković sokrivec Kaucliovega vladuhovanja, je teško reči, gotovo jc, da jo k vsemu molčal. Gluhega in slepega se je delal za vso. Mej tem je pa narod cvilil pod Ilauchovemi brez-postavnostmi, pod njegovim nasiljem in preganjanjem vsega, kar je bilo narodno, kar je bilo hrvatsko.
To padu Ilaucbom je postal Bedeković drugi civilni ban hrvatski. Njegovo banovanje
je bilo kratko. Pod njim je narodna stranka neko malo zmagice priborila, kar so mu v Budim-Pešti strašno za zlo vzeli. Vedno so v njega silili, naj vladino vojske bolje strmo nategne, — pa Bedeković nij bil mož za to. Ker mu nijso nikakor mira dali, odpovedal se jo banstva, ter šel v Zagorje na imanje, /a njim je prišel, kakor znano Vokanovič, ki nij bil sicer, llauch, — pa Kauchić
Odstopivši minister Petar Pejačević je bil vse druzega, samo hrvatski minister ne. O politiki nij imel nobenega pojma. Doka^, da more ogerska vlada prav dobro shajati, čo na stolici hrvatskega ministerstva tudi kak tatennan sedi. Narodna stranka je vedno Pejačeviča zbadala, za kar se pa niti zmenil nij. Narodna stranka Je ^računala, (da Će Pejačević odstopi, bo kdo iz njenih vrst listnico sprejel. In kaj ne bi, saj je narodna stranka zmirom ubogljiva bila nasproti Budim-Pešti, in to bi vendar zaslužilo, kako recompenso od strani Ma^jarov! Kandidatov za ministersko stolico v vrsteh narodne stranke nij nikoli manjkalo! — Narodna stranka je snovala, Budim-Pešta pa kovala: minister se nij vzel iz njenih vrst! Imenovanje Bedekovića je prišlo dosta nenadano. Cela dežela povprašuje: kaj to imenovanje pomeni? Sodrug Rauchov je denes sodrug Mažuranićev! Ali, nij to ironija ? Ali bodeta mogla ta dva moža razne politične kovi složno delovati? in če ne bodeta? Gotovo je, da bo v slučajih neporazumljenja Tisza nad Bedekovičem roko držal ne nad Mažuranićem. Tako zahteva magjarska politika. Daljno konsekvenco iz tega si more vsak misliti.
Naravno je, da so se vsled imenovanja Bedekovičevega v narodu porodile pomisli na najskrajnejše slučaje. „Obzor" kalm u je nemirno javno mnenje s tem, da sta se Bedeković in Mažuranie prijateljski pozdravila. Bog
Novljansko kolo.
Mudeč se v l"*vatskem Primori, prisostvoval sem tudi glasovitomu kolu v Novem. Čul sem uže poprej mnogo o njemu, in vsak iui je rekel: „gospodine, dok sto kod nas v Primorji ne propustite novljansko kolo viditi, urno vam neče žal biti." Slučaj je res tako nanesel, da sem se cele četiri dni v Novem zadržaval, in v teh četirih dneh so je kolo trikrat igralo, naime na pustno nedeljo, na pustni ponedeljek in na pustni vtorek. Sicer se pa samo ob nedeljah in praznikih.
Bože moj to novljansko kolo! Kdor ga nij videl, no ve kaj je kolo. Človek se misli prenesenoga v tiste davne čase, ko slovanski narodi še nijso toliko izvanjskih sovražnikov imeli, nego jih denes imajo v tiste čase, ko
so naši pradedi idilično živeči, črede pasli, polja obdelavali, mesta zidali, kupčevali v zadrugah živeli, Peruna in Svaroga molili, in so devojke kolo igrale.
Bože moj to novljanski kolo! Kdor ga nij videl, ne ve kakšen biser jugoslovanskih narodnih običajev je to. Jedini kolo zaslužuje, da človek v Novi potuje. — Bože moj to novljanski kolo! Kdo bi ga mogel tako opisati, da bi čitatelj, bravši opis, tisto sliko pred soboj videl, ki jo gledalec pred soboj ima. To je nemožno. Ni jeden jezik nema pravih izrazov za to.
V Novem jo već narodnjakov nego kdor koli drugod v Primorji, vplivnih, bogatih inteligentnih narodnjakov, kaj se ne bi mogel fotograf iz Keke pozvati, da kolo fotografuje. Svet bi se čudil divnoj sliki. Novljansko kolo je uprav „unicum." Kolikor je meni znano, hrvatskih pisateljev še nobeden uovljanskega
kola opisal nij. Hrvati pač ne vedo kaj v nov-ljanskem kolu imajo.
Pa da začnem z opisom.
Moj vredni prijatelj Srečko Sriča, kateremu tukaj svojo hvalo in pod jednem svoje poštovanjo izrekam, priskrbel mi je mesto na balkonu hiše, pred katero se na javnem trgu kolo igra. Gledajoča svetina se je začela po malem okolo četrt ure po polu dne zbirati, ter obstopila precej veliki prostor. Najprej je prišlo osem pevcev in pod jednini vodjev kola. Bili so članovi pevskega društva „kola".. Za roke se drže, začno takoj peti in po taktu pesni korake kola stopati. Ne traje dolgo in uže je jedna plesačica tu, primši pevca za roke, takoj ž njim pleše. Sedaj pridejo tri, četiri, pet in še več njih, so sprunejo v vrsto in plešejo kolo, če je dozvoljeno reči plesati mesto igrati. Po malem prihaja rajda dolžeša* Plesalke se ne drže za dlaue, nego roke izpod
*
moj, nego kako bi se mogla ali morala, inače pozdraviti?! Iz prijateljskega kourtoisnega pozdrava poroštvo tudi za prihodnje politično prijateljstvo sklepati, to je za čitajoče hrvatsko občinstvo malo odveč naivno.
Razna znamenja ka/ejo na to, da se bli/a leto 1877.
Politični razgled.
V Ljubljani 17. marca. S'< upnm   ni»9H.ttf»'st,rf* sestavlja proračun,  ki se delegacijam predloži. Vojni minister bode zahteval dva milijona več za poboljšanje živeža vojakom.
V čvšuvin deželnem zboru so usta-vaki ometali volitov Staročelia Mildeja. Pri tej priliki je Nemec Ileinrich rekel: „Vlada pri volitvah sama slab izgled daje, ker politični uradniki njeni proti-postavno agitiraj o." Zavračal ga je sicer namestnik in trdil, da je vlada objektivna.. .
V G<$iictft so bili pri zadnjih dopolnilnih volitvah v deželni zbor samo c. kr. uradniki voljeni. Žalostno znamenje za neodvisnost prebivalstva.
V u u .r.f«h divavc. Mtitftjtitt.rhif ministerska kriza, ki se pripravlja, bode za Avstrijo jako neugodna, kakor zatrjuje glasilo grofa Andrassv-ja. Železniška vprašanja, konvencija s Francosko, odkup italijanske črte južne železnice, — vse je začeto s tem ministerstvom in ne ve se, kaj bode z novim. — Iz Rima se poroča „N. Fr. Pr.*: Položaj ministerstva je vedno težji. Kralj je pozval Dopretisa na dogovor o stanji.
jVentštca vlada v Perlinu je od kitajskega cesarstva zahtevala zadostenja za oro-panje nemške pomorske ladij e „Ana", katero so kitajski pomorski roparji oplenili. Pripo-magajo jej vlade: ruska, angličanska in se-verno-ameriška.
Severno - an*e**ikanmk<* zbornica je zavrgla nasvet republikancev, da imajo zjedi njenje države samo jeden narod (nation) v sebi. Namestu tega je bil sprejet demokra-tovski nasvet, ki pravi, da je vlada le federativna unija z omejeno, po ustavi lokalnih vlad posameznih držav določeno oblastjo. Torej centralistično poželenje je zavrženo bilo zopet letos.
V si»šti>ri!si se trudijo spacenje urad nikov odpraviti. V državi Mississipi je governer postavljen v obtožni stan. Tudi druzih državnih uradnikov več jo prijetih. Republika je brezobzirna in to je v jednacih slučajih prav in dobro.
Dop
LSI.
Iz Npljeta v Dalmaciji 13. marca [Izv. dop.] Ravno sem izvedel sledeče data o
ujetji Ljubibratiea: O jutranjej zori 10. marca je prišel Ljubibratić s svojo vojsko iz Posjušja v turško selo Vinjane, kjer je s svojo četo počival. Mej tem, ko je četa jedla, dojd« iz Imoskega okrajni glavar Dauche (rodom Čeh) z 1 kompanijo vojakov od peš polka Jelačič pod poveljništvom stotnika Filoussa (rodom Celi), Po pozdravu pravi c. kr. okr. glavar Dauche Ljubibratiću, da je avstrijsko mejo prestopil. Ljubi bratić se temu upre na temelju karte kojo je stotnik od avstrijskega generalnega štaba Roškiewiez vsled naredbe c. kr. avstrijskega generalnega štaba službeno izdelal in narisal in koja karta je izdana od C. kr. vojaškega geografičnega zavoda.
Vendar je pa Ljubibratić četo svojo poslal nazaj. — Njega samega pak ter pl. Te-troviča, gospodičino Markus, Conte Faella, Cesaria in še 4 drugove pozove stotnik Fi-louss, naj poobedovajo na mestu kdor so, kar je Ljubibratić zahvalivši se sprejel. Po končanem obedu se je hotel se svojimi drugovi podati k svojej četi. — Stotnik Filouss mu je dal po nekem* častniku reči, naj slobodno pride v Imoski ter naj tam prenoči. Ljubibratić se zahvali za ponudbo ter jej odreče in v tem trenotku obstopili so njega in drugove avstrijski vojaki, ter se mu je reklo da je zajet, akoravno je proti temu pro-tcstoval. Po noči so zajete eskortirali v Imoski, kjer so jih vse zaprli v žandarmerijskej kasarni in 12. t. in. so je gnali pod komando jednega častnika in GO vojakov proti Sinju, kamor so denes o polu dno ob 1. uri dospeli. Poroča se iz Sinja, da se take demonstracije v Sinju še nij nikdar videlo.
Ix <nia»fl<*:!». 14. marca. (Izv. dop.] Malo pozno uže — pa vendar vam hočem poročati, kor nobeden drug nij tega hotel storiti, kako je bilo v soboto 11. t. m. pri „venčku," kojega je „ slovansko pevsko društvo" napravilo. — Prej smo se bali, da pride premalo gospic in gospoj, pa jo bilo baš nasprotno. — Lepo število dam se je nabralo bilo, kakor še morebiti pri nobenem slovenskem „venčku" tukaj v Gradci, ker plesalo je četvorko 50 parov. —
Prvi del programa se je naglo vršil, samo da so je prej do plesa prišlo, kar so gospice uže komaj pričakovale. Pelo se je izborno, posebno druga pesen: „Kdo je mar," katero je g. dr. Ipavic na glasoviru spremljal. Gosp Schuler je na citre tako vrlo dobro igral, da je moral ponoviti. Le-to so da vsemu opore kati, da je bilo vse pretiho peto,  kakor tudi
igrano, a zagovarjati se da to s tem, da je dvorana prevelika in se glasovi razkropevajo. Gg. pevcem bi le to priporočal, da dmgokrat z občutkom pojejo, da to, kar poj o, tudi v srcu občutijo, inači nema petje nobene prave veljave. Nemec je rekel našim pevcem : sie haben keinen vortrag! in to je najvažnejši. Sploh pa se mora pevcem priznati, da so se prav marljivo vsega naučili in vse zadovoljili.
Ples se je bil začel uže ob desetih in je trajal do pol šestih v jutro, dok nas je morala godba zapustiti. Vsi, posebno gospice, so rekli, da so se prav dobro zabavali in da žele, da bi zopet kmalu še kak „venček" napravili, da gotovo vsi pridejo, koji so nas ta večer počastili bili.
Z vsem drugim zadovoljni, samo s tem ne, da je tako malo gospodov prišlo. Slovencev dijakov skoro druzih nij bilo, kot pevci, in od Srbov in Hrvatov le po trije ali štirje. Tako se je lehko zgodilo, da imamo namesto dobička — le izgubo, akoprem no veliko. Tukaj se je tudi nekoliko pokazalo, koliko je Slovanom na blazem namenu ležeče, da bi uboge revno slovanske dijake podpirali.
Naj še omenim, da jo od vseh poslancev (bili so vsi povabljeni) jedini g, ŽnidaršiČ prišel bil. To je lepo od g. Žnidaršiča in upamo, da bode popolnem na našo slovensko stran pristopil.
Povedal je uže „Slov. Narod," da so mariborski nemčurji vložili protest proti vo-litvi g. Radeja, pa vendar je deželni zbor soglasno njegovo volitev potrdil. To je najboljši dokaz, kako ničeva so bila sumničenja mariborskih nemškutarjev.
Kakor sem čul, namerava literarno-zahavno društvo „Triglav" napraviti v ponedeljek 20. t. m. besedo s potjom gospodom slovenskim poslancem na čast.
Iz MiiviiijMli«^ «l4»liift<k 16. marca [Izv. dop.] Denes smo dobili v roke: „Uech-nungs-Abschluss des Spar- und Vorschuss-Vereines Schonstein fUr das z\veite Geschafts-jahr 1875". Veseli nas prav, da šoštanjska posojilnica tako vrlo napreduje, posebno zarad tega, ker je narodni zavod osnovan od Šoštanjskega rojaka državnega poslanca g. dr. Vošnjaka. — A da so v uradovanji nemščini prednost daja nikakor no bode in tudi nij po volji slovenskemu prebivalstvu, še menj pa osnovatelju društva g. dr. Vošnjaku, kateri je gotovo jeden prvih horiteljev za narodnost na Slovenskem. Kako smo 'se pa čudom čudili, bravši podpise: „FUr den Aufsichtsrath: etc.M
rame sklopijo, tako, da jedna tik druge stoje. Pravi živi lanec. Zdaj začnejo plesalke od vseh strani vrveti. Rajda prihaja zmirorn dolžeša ili uže je prvi kolobar sklenjen, ki se pa ne priklopi na plesalko, ki je prva prišla ter se pevcem priklopila, nego za prvim kolobarjem raste drugi kolobar naprej, in sicer jako naglo, ker sedaj plesalke v celih tropicah na kolišče dohajajo. Okolo prvega kolobarja ustvari se naglo drugi, četrti in celo peti. Prostor v sredini je toliki, da bi mogli na njem lehko Četiri pari kvadriljo plesati. Iz česa more čitatelj soditi, koliki so kolobarji. Jaz sem sam pri sebi mislil, vseh plesačic skupaj je gotovo kakih 300. Da za to mojo cenitev potrjilo dobim, rečem mojemu prijatelju, čujete, jaz bi število plesalk na kake tri sto računal. Jih je več; mi prijatelj odvrne, računajte slobodno na vsak kolobar 80 plesalk in pet kolobarjev je, pa bodete našli pravi broj. — Pristopiti
ali izstopiti iz rajde more kdor hoče ali kedaj hoče, rajda ae zavoljo tega ne pretrga. Plesaje pomičejo se rajde na okoli. Takt je precej počasen, kar drugač tudi ne more biti, kajti kakor sem užo rekel, stoje plesalke ramo do rame, kar živojše kretanje brani. Zadnji kolobarji morajo se ve da živejše korakati, ker imajo večjo periferijo za premagati. Pleše so po taktu pesni. Mej plesalke se vrine tudi kak mladenič. Rekel bi, da na vsakih deset plesalk pride po jeden moški. — Kar se pesni tiče, po kateroj taktu se pleše se mi je dosta čudno videlo, da te pesni — poje se razne nijso nij malo erotične. O ljubezni, o mladosti o hrepenenji nij spomenka. Pesni so skozi junaško. Slave se junaki kraljevič Marko, Miloš Obilic, Aleksander Macodonski in drugi, nabrojajo se vsi jugoslovanski narodi, ter se izražujejo simpatije do njih. Čul sem naporne nuti Korušce,  „tako zvane" Kranjce in Šta
jerce. Celo Mažuraničevega Čengić Ago pojo če jim uže druzega gradiva zmanjka. Pevci izmenice pojo, da se jedni odahnejo, mej tom ko drugi pojo. Kolo se igra dve do tri ure. Proti koncu, „ko je uže polovica plesalk odšla, in je dovohjnejšega prostora, postane ples burnejši, in preide celo polni dir z vzklici veselja. Tudi pisec toga si nij mogel kaj, da jo dvakrat zakolobaril. Plesalke so samo Nov-ljanke. Jedna je krasnejša od druge, jedna mlajša od druge, in k temu še lepa narodna nošnja! Mnoge so bile v svilnej opravi. Nepotrebnih rokavic nij nobena imola. To so bali novljanski. Samo naj ostanejo Novljanke pri tej lepej naroduej zabavi, in naj puste na strani kulturne plesove, ki so navadno nemoralni in v svojih divjih kretanjih in skokih zdravju škodljivi. Meni pa bodo duevi, v Novem preživeni, vedno nepozabljivi ostali. —a—. V Novem 2'J. februarja.
Domače stvari.
— (O slovenskih prodavanjih) v čitalničnej dvorani moramo, občinstvo opozo-rovaje omeniti, da se ista, ker so odinenjena strogo za jedno uro, prično tudi točno ob jednajsti uri do polu dne. Obiskovalci naj torej na to ozir jemljo, da poznejše prihajanje moti govornika in poslušalce, in naj blagovoli doiti v gotovem Času.
— (Zdravniško kranjsko društvo) ima '22. marca t. 1., to je prihodnjo sredo ob C. uri na večer sejo. Na dnevnem redu so jako važui predmeti.
— („Laibacher Tagblatt") je bil te dni dr. Uadeja napadel s svojini obrekovanjem. Zarad tega se bode imel pred porotniki zagovarjati, ker g. dr. Radej bode ta list tožil zarad razža|}enja časti.
— (V mariborskej čitalnici) bode v nedeljo dne 11». t. m. ob 8. uri zvečor beseda s prav zanimivim programom, h katerej se vsi udje uljudno vabijo. Odbor.
— (Umrl) je v Rimu nadepo'ni Ljubljančanom znani hrvatski umetnik Krežma.
— (Iv negi nj a Eleonora VVitldisch-griitz), mati knezov VViiidiseligrittzev, gospodarjev več graščin na Slovenskem je 10. t. m. umrla v Gradci 81 let stara.
— (Odlikovanje.) G. finančni direktor Benjamin p 1. P o s s a n e r - E h r e n t li a 1 prejel je naslov c. kr. dvornega svetovalca. Sedaj imamo v Ljubljani uže tri dvorne svetovalce, pa naj reče kdo, da ne napredujemo ka-li ?
— (Nemš ku tarski kandidati) za mestni zbor v 111. razredu so : železnični uradnik Habit, trgovec Poleggegg, ključar Albin Achtschin in A. Gwaiz. — Mi te imena razglašamo se svarilom, da jih nobeden naroden volilec ne podpiše na volilno listo, ker se priporočajo iz nemške kazine.
— (Cerkvena umetnost.) Iz Šentjurja ob južni železnici se piše „I)an." da je bila prvi petek sedanjega posta svečanost. Gospod superijor misijonarjev pri sv. Jožefu blizu Celja je vpričo gosp. dekana in več sosednjih župnikov blagoslovil križev pot, katerega je slikal nadepolni slikar Janoz Šubic v Rimu po načrtu slavnoga Fiiriha v Beču, okvire pa je napravil njegov strijc Ivan Šubic podobar v Loki.
— (Prazno fare.) „Danica" piše iz Kranjskega: „Petuajst uže delj časa izprazne-nih duhovnij jo na novo raspizanih, namreč ; Bohinjska Belo, št.-Gothard, Ambrus št.-Mihci, Mehovo, Dragatuš, Adlešičo, Preloka, Ban-jaloka, Polom, št.-Grcgorij, Studeno, št.-Jošt, pri Polhovem gradcu, Želimje, Vranja peč.—" Dokaz pomanjkanja duhovnikov.
— (Tepež.) Tredvčeranjeni o polu dne je neki ravno iz Žabjeka izpuščeni zločinec napal v krčmi v spodnjej Šiški domačega delavca in ga precej teško ranil pri tepeži, ki je mej njima nastal. — Tako se ujetniki po-boljšujejo v kaznilnicah. -
— (Zarad tepeža po^volitvah) v Mariboru je bil nemškutarski mesar in niestjan Lorber obsojen na 12 ur v ječo in krčmar in mestjan Repnigg na 24 ur v kajlio in na platež sodnijskih stroškov. To je zopet nekaj bridkega za naše nemškutarje pravi ,,Closp."
— (Pri sv. Lenartu) v slov. Goricah si je v Lesererjevej gof tilnici iz Maribora pri-šedši Anton Topolnik vrat prerezal iu je v lastni krvi umrl. Nesrečnež se jo dan poprej hotel v Dravi utopiti.
— (V mariborskej okolici) je žito večjidel slabo, le na solnčnih krajih, in sicer po hribih, kjer je solnce ledeno in sneženo odejo pregrelo, še je žito precej lepo videti. Na nekaterih krajih so uže začeli podoravati. Nepričakovana nezgoda je prišla tudi črez vinograde. Oke na trsovju so v nižjih vinogradih črne in odpadajo. Nek viničar v Kamri je rekel dopisovalcu: „Vi gospod, letos pa morate zajca v vinorejsko šolo poslati, naj ga naučijo trs obrezovati, ker še nič ne ve po mojej volji rezati." Veliko trsovja so zajci poškodovali, posebno v Kamci. Najbolj jim je dišal rizling in muškat. Pri debelejih trsih je samo oke po sunil. Tudi drevju nijso prizanesli zajci. Nekemu posestniku je zajec oglodal 98 dreves 15—20 let starih, ki so bodo posušila. Opomnimo tedaj posestnike, naj ovijajo jeseni tudi drevesa do 20 let, dokler še imajo gladko skorjo.
— (Iz Slovenskega Gradca) se ,,Gosp." piše: Pretočeni teden je pogorela hiša z vsem gospodarskim poslopjem vred Jezniku, kmetu v Golavibuki v Amartinskej fari pri Slovenjgradcu; 16 goved in .->0 ovac je v ognju konec storilo. Ljudje so še komaj zbežali na pol goli, ker požar jo bil po noči, ko so bili v prvem spanju. Slutijo, da jo bilo iz hudobije požgano, kar so užo iz tega da soditi, da je nekdo deklo dvakrat iz spanja klical, rekoč: vstani, gori. Ko pa je vstala, nij bilo nikogar več blizo. Zavarovan je bil posestnik.
— (Trgovinsko društvo.) V Trstu se snuje trgovski zavod in bode začel dne l.maja t. 1. svoje delovanje pod tirmo ,,Jos. Pipan & Comp.", v kateri bosta osobno in javno odgovorna gg. Josip Pipan iz Trsta in Viktor Dolence iz Gorico, mej tem, ko vsi drugi ude-ležniki bodo tihi družabniki. Delokrog tega društva bo obsegal po mogočnosti vso isto trgovino, katero zahtevajo narodne potrebo; trgovalo so bode torej z vsemi pridelki, katere nam naša zemlja daje, in s tistim južnim in prekomorskim blagom, katerega rabi narod, trgovalo se bode po okolnostih na svoj račun in prejemalo blago tudi v komisijo. Osnovale se bodo tudi poddružniec (filijalo) in takoj v začetku prva taka filijala v Gorici. — Daje se ob jednem deležnikom materijalno poroštvo s tem, da so ustanovitelji društva, katere je z menoj vred poleg prepričanja o dobrem vspeliu podvzetja samega na sebi, tudi v resnici rodoljuhje vodilo, — kajti našemu narodu je v hoji za svoj obstanek v književnem in političnem obziru materijalnoga in gmotnega napredka silno potreba^ in reči bi se smelo, da jo materijalno blagostanje pogoj in temelj književnemu razvitku in političnoj svobodi, — sami pristopili B6 zdatnem kapitalom, vsled česar so oni v prvej vrsti primorani, vse svoje volje napenjati, da bodo društvo vspešno delovalo. Imelo bode torej društvo za-se najboljšo in popolnem solidno podlago: narodno trgovino, osobno in dejanstveno odgovornost in positivno poslovanje, ker jo v principu izključen vsak velik risiko in vsaka borsna spekulacija. Da se pa postavi temu zavodu, kateri bo imel prelepo nalogo, pospe-šovati in povzdigniti narodno blagostanje, dober in trden tomelj, treba je ne samo dostojnih duševnih zmožnosti, ampak tudi večjih materijalnih moči. Ustanoviteljem je posebno glede duševnih močij in natančnega poznanja trgovine prav lehko mogoče, prevzeti toliko odgovornost, tudi njih materijalne moči zado
stujejo za mali začetek ; ampak ne popolnem, če bi se, kakor je namen, ozir jemalo na vse važnejše oddelke našo trgovine. Zatorej so podpisani, pooblaščen po uže onienjenej pogodbi, zaupljivo obrača do vsili premožnejih rodoljubov, da blagovolijo pristopiti s kako znatno svoto k temu društvu. Pri tej priliki mora podpisani posebno slovenske trgovce opozoriti na to, da bodo deležniki uživali pri druStvit, če so trgovci na deželi, vplačani svoti primerni kredit, kar bo močno pospeševalo njihovo trgovino.
Razne vesti.
" (Vihar.) V velikem oceanu in v zapadu Evrope so bili 15. t. m. veliki viharji.
* (Po vodenj.) Iz Pariza se brzojavlja, da je Seine izstopila iz strug in veliko škode naredila. — Tudi Rena je preplavila Mogun-cijo, na miljo daleč je vse pod vodo.
■ (G o 1 j u f i j e p r i A in e r i k a n c i h.) Povedali smo uže, da jo v sovernej Ameriki več višjih uradnikov zarad pod kupa v preiskavi. O tem se piše nemškemu listu: „Amerikanske vojske se pošlje po 500 do 2000 vojakov v oddaljeno tvrdnjavo v jug ali zapad v pustino. Z vojsko gre takozvani Post-trader, ki ima vso vojsko z živežem oskrbovati, pošto imeti itd. Pri tem poslu se obogati, ker je sam trgovec daleč na okolo in so vojaki prisiljeni vso plačo tacim podvzetnikom v roko dati. Za to jo ženi vojnega ministra nek mož 40.000 dolarjev plačal, da je dobil mesto tacega liferanta. In taki škandali so so dolgo godili. — Pa se gode v manjšej meri tudi baje drugod.
sem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
MMm k Barry
t) JKiOMtrfoMi«. 30 let uže j* Bij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravi iu ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i > -ocih brci medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v r.elodcu, na živcih, dalje prane, i na j ornih; ileze i naduho, bolečiue v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bivyenje, zaprtje, prchlajenje, neapanje, slabosti, zlato Ido, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, i tmenje v ušesih, slabosti in blevanjo pri nosečih,
0 užnost, diabet, trganje, shujšanje, bledicico in pre« ■ .jiMijo; posobno se priporoča za dojeneo in je bolje,
n igo dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-: zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi apri-.i ■■vala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, praga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, /. pravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, M'.Cauipbclla, prof. Dr. Dedč, Dr. Ure, grofinje Castle-s :art, Markize do Breban a mnogo druzih imenitnih js )b, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 s pri če valov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Bovalcscičre Dn Barry v mnogih alučaiih na-(*■■ udi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in trriftL dalje pri seBiilnih in obistuih boleznih a t. d. pri kamnju, pri prieadljivem a bolehnem draionji v i* salni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih
1 i mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in i i neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prstih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušenji v grlu. (i.. S.) Kud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učen'h družtev. •
VVinchester, Angleško, 3. decombra 1842. Vaša izvrstna Kovalesciere je ozdravila večletne t   u&varnogtne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bjlne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. Jame a Shoroland, ranocalnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega avčtovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry vb letranako, najbolje Bpričevalo.
Dr. Angel ste in, tajni aanit aveto valeč.
Spričevalo št 76.921.
Obe r g i m por n, (Hadeusko), 22. aprila 1872.
Moj patieut, ki je uže bolehal 8 tednov za strasniju bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabe Vaše Uevalescičre du Barry po-poluaiua zdrav.
Viljem Burk ar t, ranoeelnik. Spričevalo Št. 72.618. L a lioebe sur Ycn, 30. julija 1868. Vaša Kevalea "lero ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so me deset ict mučile.
(Gospa) Armanća 1'revoBt, posoBtnica.
Revalescičre je 4 krat tečnejša, nego meso, tor ■e pri edruščenih in otrocih prihrani 50krat već u>> ceni, ko pri zdravilih.
V plehsitih pnJioah po pol fonta 1 :,'o!d. :*0 kr , 1 ran* ti golcL 50 kr., 2 fanta 4 gold. BO k*., r> fau tov h oio'.. 19 funtov 20 t;old., ..4 (jntov 3fi gcAd — Be»S«oi<n> Fieeniten V paHeih in Kova! eaciere-Chocolatee v prahn '.as l gld. 50 kr.. 24 z*» 2 gi 6o kr, 4b tai * b-i. 50kr.t v prahn Ta 30 tU Pror.J.je: Vzi Btrry o Ooinp". na Dti *t W*j«' -fincbaasse ii,. , kakor v v«ch '.aasrih pri dobil. le kurji h ni BpoctrijškJli rgovcik: tudi ic.poiilja iu-najika bi i« na vre krrje po poStrdn iakazr» oah a!i povzetjih. V LJubljani Ed *'nhr, J. Svoboda lekar pri „zlatem orlu", v Kelti pri lekarjn J. Pro d h m n, v Celovca pri lekarjn Birnoacherju, t Kpljetu pri lekarju Aljinoviću, v Trstu pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogoristu P. Kocca in J. Iliru rim, v Zadru pri Androvieu. (.347;
•i
: j
!
i I i I 4 €
SamoMistirni aparat
(Clvsopnmpe, Irrigatćrje), Inhalacijne aparate,
klistirne, uretralne in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene
l»o lH.t~>i*iNl£(*j trezni.
Jedino le pri (,53—2)
ftatorlel Plccoll,
/. l.-mjii, HO <J)tiiitjxkvj centi r /Jtihljtini.
Slovenske
lepoznariske knjige.
V založbi „Narodne tiskarno" v Ljubljani so izšle in m' morejo ddliiri sledeče slovensko knjige:
-A—   :E2omsm.I in povesti:
1. Krn tem Tiiteuhali. Izvirna povest, Bpisal J. Jurčič, volja......50 kr.
'i. tJ«:.i MoJw< n Koinan, francoski spisal Viktor Vberbuliez, poslovenil Davorin Hostnik   BO kr.
3. KaiJiii « Romun s pogorske^a zakotja. Čoški spisalii Karlina Svit/a; poslovenil Franjo Totniič, velja........50 k r.
4. I*rt i |m>Ijiil». Novela, spisal J. Skalec. — \iirini zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. Kasen. Novela, francoski spisal JI. Riviere,
poslovenil Davorin Ilostnik. — Cerkev In država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulai/e, poslovenil Davorin Ilostnik, velja     ...       25 kr.
IB-  Xjistl^i v zvezkih:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribiča
— Zivetopisje, sp. Rajč Kož. — Presern, IVešerin ali l';-»'Mren, sp. Fr. I.emtik. — Telečja ločenka, novela, sp. J, Jurčič. — N. Machiavelli, sp. tir. Ribič. — Pisma' iz Rusije, sp. dr. ('rlentin. — Trštvo z grozdjem na liuskem, sp. dr. J. Voćnjak. — čđgftVt hode? Novelica, sp. J. Ogrinec.   Volja        ....       88 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lopi dnevi. Sp. Paulus.
— Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil" L. Gorenjec. — Nekidiko opazek o izdaji nh> venskih, narodnih pes n i j. Spisal prof. dr. Krek.   Volja 25 kr.
Kdor hočo katero xoli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup so dajo za znižano eeno 2 gold.
J 212 2» r QC t
Sffl S ^ M«
2 *„. 5" 3   S H-
& 2.2, 2. s a.
C/l
p? P s —• S g* F
U        Brata Arko
^< Vinska in drveninah trgovina
jQ pri dolnjih kapitolskih vratih štev. 1
2       imata na svojem skladišču mnogo najbolje sorte
£ Moravskoga i s. Ivaftskega vina.
^ Kdor hoče ceno in dobro vino kupiti, naj pride k ^
^ nama.   Gotovo bo zadovoljen v obojem obziru, glede cene TI in glede dobrote. (58—3) R
Vnjcii.
16. marca:
Kvropai pl. Meikl iz Dnnaia. — (Iregorec iz Cirknice. — pl. Lltslt Longe iz Dunaja.
Fn w,oii«: Breuor iz Dunaja. — Haler iz Št. Tetra. — \Volf iz Radovljice. — S\ etic iz Litije. — Borso od §t. Marjete.
Pri MmIIM: Franko iz Trebiža. — Urbančič iz Dvora. — Berta iz Dunaja.
_ Vestenek iz Litije. — Bucbheim iz
Dunaja. —Sam in Draždanj. — Pesinger iz Dunaja. — Uaring iz Gradca.
Pri Zamorci* Boris iz Zagreba.
B— s* S 2.
k— 9" < ~ 3
iS 2 * °
rt c H
8 a °
■S i«!
1H
«-8
.S"
CD
- P 2
lil
Sli
JT3 t*4 F1, H IS
tu D. tu C
o o o 3
-••'■*) os o
°' i s
i S «
o S 3c
^"cr* S. M p'
i i. e, i
£§ 15. r o,   a p
IF I S 2.
CD
-3 -o
2. °
r|
2.1 5. c
b S
•I a
< o
E.
to- t/4,
< £
' p
O tNl< CD
t«
r ]
r. <• cu m ». o
•J a
n»
is i * " <L
■ o* = -: »i
5 o.
b
? c *
& i s?
at a a b«
t* v C-
n 9 =r
ti
P
a.
O* O
o o
n
3'
o s."
g. - . p 5
o H«8 w     yi o» ^
S2»- Dobrodelni bazar! t»ne
J Dunaj, X ^ Kolnerliof- ♦
Pod tem naslovom
i
gasso 4. T ♦<><♦♦♦*♦♦
Srajca za dame namesto gl. 2, legi. 1.
13iiiiiiJ.
Kolnerhof-gasse 4.
za dobrodelne namene pred kratkem otvorjon bazar vzbudil je občudovanje v naj- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Srajca za gospode n:un-sto gl. 2, le gl. 1.
Prve dunajske fabrike za perilo
oddaljenejših krajih monarhije zaradi
v istini cene razprodaje
gotovo izvrstnega
perila za gospode, gospe in otroke,
platna in prtov za mize itd.;
zaradi večstranskih naročil, sklenila jo fabrika noko večjo prodano tkalnico pridobiti si po prav ugodnimi pogoji, ter jej mogoče, v prihodnjo sledečo cone KBB na polovico Izdolaliip cone ■■
nastaviti.
^Tamesto d_T7-a, samo jedeaa. golciHzisir!
gl. 2
12 ang. hatistnib robcev I barvaniiu robom
obrobljene . . t . . • 1 shirting-srajca za gospod« z gladkimi ali
nabranimi prsi       .      .      • , «   * 9,
1 Btanovitno barvana srajca s perkala, najnovejšo šege .      .      .      .      .   „ 2, 1 angl. trikot-jopica ali hlače bola in barvasta   „ 2, G elegantnih batistnih  robcev z barvanim
robom obrobljeno . . . . . „ 2, 6 trojnih zavratniknv, najnovejše oblike . „ 2, 1 prepletena srajca za dame z najboljšega
shirtinga...... n 2,
1 eleganti o hlače za dame z robnim lišpoui „ 2, 1 fini poročni komet najbojše biro s sbir-
ting-robeem    .      .      .      .      .      .   „ 2,
6 finih platnenih robeov, garantirane, da bo.
iz pravega platna .      .      .      .   „ S,
1 platneno spodnje hlače za gospode .   „ 2,
1 fina barvasta kreton-srajca, garantirana
za pravobarveno . . . . . „ 3, 1 bela srajca za gospode z gladkimi trojnimi
prei  '......-   „ 3,
1 bogato olišpana srajca za damo najboljšo
vrsto.......„3,
1 fino štikane hlače za damo prav eegantno
narejeno        .      .      .      .      . „ 3,
1 sbirting spodnja k i Ida za damo najboljše
naprave .      .      .      .      .       .   „ 3,
1 spodnjo hlače za gospodo iz pravega rum-
burgskega platna.....„3,
1 angl. ekstord-siajca najnovejše ši*ge, garantirana za pravo       .      .      . „ 4, 1 Brajca za gospode iz pravega rtimburg-
skega platna z lepo nabranimi prsi . „ 4, l fino stikaHia srajca za bal, ročna štikarija,
najnovejšo šege     .      .      .      .      .   „ 4,
Bcdaj
1,—
1.—
1.— 1.—
1.-1.—
1.— 1.-
L—
1. — 1—
1.50
1.50
1.50
1.50
1.50
1.50
2. — 2.— 8.-1
prej
6 parov finih angleških manšet modernejše
facono . . . , . . . gl. 4, 1 fino štikana srajca za damo z najlepšo upravo „ 4, 1 eleg. francoski korset z lepo štikarijo . „ 4, 1 fina spodnja kikla za damo z izvrstnim lišpoui „ 4.
sedaj gl. 2.—
n 2— n 2.—
.   q 2.—
hlače  za  dame  iz najboljšega vrvčastega barhenta, gladko in lepo okinčane gld. 1, 1.25, 1.50. 1 kikla iz najboljšega vrvčastoga barhenta, gladko in lepo
olišpana, gld. 1.H0, S in 2.50. 1 korset iz barhenta, najboljši vrvčasti barhent, gladek in
lopo olišpan, gid. 1,26, 1.50 in 2. 1 srajca za gospode rumburgskega platna, gladka ali gubana, najfinejša gld. 2.50, 3, 3.50 in 4. 1 srajca za gospodo ruuiburgskega platna, fantazijna in
štikana, najfinejša gld. b.50, 4, 4.50 in 5. 1 srajca za damo iz pravega platna, gladka in fantazijna,
najfinejši gld. 1 50, 2, 2.50 iu 3. 1 srajca za dame iz pravoga  platna, štikana, najfinejši
gld. ? 50. 3, 3.50 in 4. 1 kos 30 vatlov vrvčastega barhenta, najfinejši gld. 7.50, 8, 9, 10 in 11.
11 kosov *L sir. rjuho brez šiva gld. 9 in 10.
G kosov "U šir. rjuho broz šiva, pravo platno, najfinejša
gld 14.50, 15.50 in 1G.50. za 0 oaob prtico na mizo iz dvojtkanine in dainasta gld. 3,.
3.[0, 4, 4.50 in 5. za 12 osob prti o na mizo iz dvojtkanine  in damasta
gld. 8.50, 10, 11, 12 in 14. 1 kos 30 vatlov */« sir. domačega platna gl. U.50, 7.50 in 8. 1 kos 4G vatlov 5/, šir. kreas platna gl. IG, 17, 18 in 18.50. 1 kos 50 vatlov bj4 šir. irlendskega in holondskega platna
gld. 20, 22, 23, 25 in 2G. 1 kos 54 vatlov •/« šir. rumburgskega platna gld. 24, 25,
20, 28, 30, 32 in 3G.
12 komadov brisavk iz dvojtkanine in damasta gld. 3.25,. 4.50, "
Naslov:
3.75, 4.50, 5, 5.50 in H.
l*rva <liiii;ijsltit falirika za perilo, Du u sij. 14uliicrliof'g'a?ssc 1% Dunaj.
Naročila proti pošiljanji norcev ali pa proti pustnem podvsvtji. HI HI (16 —12)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina iu tisk „.Narodne tiskarue".
HZ