Alenka Šivic-Dular
Filozofska fakulteta v Ljubljani j
SLOVENSKE DELOVNE VELELNICE ZA ŽIVINO     j
Izrazje, s pomočjo katerega se je človek sporazumeval z domačimi delovnimi živalmi (predvsem voli, kravami in konji) in tako usmerjal njihovo gibanje in obnašanje, za slovenščino še ni v celoti etimološko pojasnjeno, čeprav je v glavnem upoštevano v večjih slovarskih delih, predvsem v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju, zbrano pa je ' tudi v Slovenskem knjižnem jeziku 4, 1970, str. 117, in Slovenski slovnici, 1976, str. J 399-400, J. Toporišiča. To izrazje je zaradi spremenjenega načina življenja in modernejše tehnologije vse bolj odrinjeno na obrobje (jezikovne) zavesti, s tem pa tudi vse bliže pozabi.
Med temi izrazi-velelnicami (ljudsko tudi komandami) najdemo še stare indoevropske in praslovanske medmete, nekaj je medmetiziranih, a še izluščljivih besednih zvez in oblik, nekaj je zanesljivo izposojenih, saj jih najdemo v več jezikih, in jih moramo prišteti k kulturnim besedam, manjši del pa je takšnih velelnic, ki bi lahko nastale v vsakem jeziku posebej. Medmeti, ki so se terminologizirali v velelnice, imajo zelo pogosto še druge pomene, homonimnost se preprečuje z nadsegmentnimi sredstvi, z razUčno stavo in števi- i lom ponovitev, npr. sin. hi, konjiček, hil proti hihil^i 'medmet smeha'. Za jezikoslovca je to j besedje zanimivo, ker kaže take lastnosti, ki so nenavadne za občna imena, npr. visoka ' pogostnost nekaterih soglasnikov (h, j, v, s), izrazite samoglasniške dolžine, pogosto nenavadna sintagmatika glasov, številne podvojitve iste jezikovne prvine ah dveh sopo-menskih, okrepitev osnovnega medmeta/velelnice (najpogosteje z-g-/-y-/-h-,-s-, -j-), npr. di+jo, gi+jo, hi+ja, ve^ha, ve+ga, hej+s ipd., maloštevilni besedotvorni vzorci tvorjenk iz medmetov, npr. večina glagolov je tvorjena s pripono -kati,^ redkeje s pripono -cali. Poudarim naj tudi, da so redukcije in odpadi samoglasnikov igrali pomembno vlogo pri med-metizaciji besednih zvez in oblik. j
' Če je res, da se ponovljenih enklitik ne da izpustiti, se ponuja naslednja možna razlaga dejstva, da se v slovenščini uveljavlja težnja po spreminjanju enklitik v proklitike: proklitike so boljši jezikovni znaki kot enklitike. Prednost proklitik je v tem, da so skladenjsko gibčnejše od enklitik (saj ponovljene lahko včasih izpustimo). - Spreminjanje enklitik v proklitike poznamo tudi iz drugih jezikov, npr. iz makedonščine. ' A. Vaillant, Grammaire comparee des langues slaves III, 1966, str. 335.
147
Pri pregledu zbranega gradiva,^ ki verjetno ni popolno niti za slovenščino - še manj seveda za druge slovanske in neslovanske jezike - postane zelo opazno, da se sin. velelnice, j ki se nanašajo na vole/govedo, ločijo od tistih za konje in da je med slednjimi več nemških I izposojenk; morda tiči vzrok v tem, da smo sorazmerno pozno začeU uporabljati konja kot i delovno žival. V nekaterih slovanskih jezikih je prekrivanje obeh vrst izrazja večje.
Zbrano izrazje lahko razdelimo na več pomenskih skupin:^ j
A. - velelnice za začetek gibanja ali za priganjanje k hitrejšemu gibanju; j
B. - velelnice za prenehanje gibanja; j
C. - velelnice za smer gibanja 1) levo, 2) desno, 3) ritensko.
Ad A. - T. omenja za konja naslednje velelnice i/ hi/ dije/ g(i)e/ dja/ iha, za vole/govedo pa hajd in hej. Velelnice za konje lahko dopolnimo še z naslednjimi (različicami): dii (Am-brus), dijo (Lenart v Sloven, goricah), gijo (Vavta vas), hija (Banja Loka pri Kočevju), hij (Moščenice pri Bilčovsu), džija ajd (Bizeljsko), jii (Bohinj), gii, bja (Trst), bja (Vnanje Gorice), i
Večina velelnic počiva na medmetih gi/hi/i - morda pramedmet i z mehkonebniško protezo - podaljšanih s členico (?) ja/jo/j , ki jo srečamo tudi v drugih jezikih: č. hi/hija/hijo/hyja/hyje* p. nareč. hy/hyj,^, kaš. hij/hija/hije/hij-hop,'' dl. hi,' verjetno sodi sem tudi r. nareč. gi 'klic kozakov pri napadu in gonjačev na lovu',* čeprav pomensko odstopa i od zgornjih; od neslovanskih jezikov naj omenim n. hü/hü-ho in romun. hi/hie.^ ^'^'=<^he] \ naj omenim sin. dii/dijo/dije z ustreznicami: mak. di'" (za osla/mulo/konja), big. dij/dii (za 1 konje/vole) poleg dij-hej/dij, hajde, dj)'," in verjetno tudi sh. di/diha/dija (odtod tudi dijot-ka/dijotalka 'velik bič' in vzporedno duvitaljka 'isto') poleg i in gijo (Žumberak).'^ Za to ve- i lelnico pravijo etimologi, da je etimološko nejasna," ni pa nemogoče, da gre za stari ve- \ lelnik idi glagola iti, ki se je popolnoma naslonil na ostale medmete. i
Sin. velelnica džija ajd je sestavljena iz dveh sopomenk priganjanja, ki sta znani tudi iz sh. Iz glasovnih razlogov gre morda celo za srbokroatizem.
Brez vzporednic je sin. bje/bja in tudi brez etimološke razlage. I
' Na tem mestu naj se zahvalim vsem, ki so ml pri zbiranju gradiva kakor koli pomagali: Janezu in Jožetu Dularju (Vavta vas, Podgorje), Milici Cvetek-Russi (Bohinj, Trst), Mimici Demikovič (Bizeljsko), Miheli Hace (Ambrus), Mi-losavi Jenko (Cma gora), E. Magdič (Lenart v Slovenskih goricah), Desanki Mladenović (Glogovica, obč. Zaječar), Anki Sollner-Perdih (Brezovica), Ivanu in Vladu Nartniku (Vnanje Gorice), A. Schellandru (Moščenice pri Bilčovsu), Franju Sivicu (Dobro Polje na Gorenjskem), Petru Weissu (Kraše) in kolegoma Albinci Lipovec ter Antonu Janku.
' Poleg teh temeljnih ukazov obstajajo sicer še drugi, npr. za stopaj počasi!, stopaj enakomerno!, steci!, dvigni nogo!, prestopi se!, ki pa jih zaradi težav pri zbiranju gradiva tokrat nisem upoštevala. ' Cešsko-russkij slovar I, 1976, str. 203.
' Vse poljske narečne besede so citirane po delu J. Karlowicza, Slownik gwar polskich, I-VI, 1900-1911, na ustreznem mestu.
»Kašubsko besedje je tu in drugod citirano po delu B. Sychta, Slownik gwar kaszubsklch na tie kultury ludowej, 1- , 1967- , na ustreznem mestu.
' E. Muka, Slownik dolnoserbskeje rečy a jeje narecow 1, 1921, str. 355
' V. Dal', Tolkovyj slovar živogo velikorusskogo jazyka 1, 1978-repr., str. 349.
' Dictionarul limbu romSne 11/1, 1934, str. 389 in 390.
1° Makedonske besede so zmeraj citirane po delu Rečnik na makedonskiot jazik, l-lll, 1961-1966, na ustreznem mestu.
" Rečnik na bilgarskija ezik IV, 1984, str. 59-60.
" P. Skok, Eümologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1,1971, str 480; Skerlj-Aleksić-Latković, Slovenačko-srpskohrvatski rečnik, 1964, str. 102.
" Georgiev-OiJ^v-Zaimov-Ilčev, Bagarski etimologičen rečnik I, 1971, str. 380.
148
Zgoraj omenjenim velelnicam za vole lahko dodam še različico e; (Vnanje Gorice), pod-vojenki ajde hej (Banja Loka pri Kočevju) in ajdžaja (Bizeljsko; prim, džija ajd v enakem pomenu za konja!) ter okrepljenko hejs (Dobro Polje na Gorenjskem; Moščenice pri Bil-čovsu).
Velelnico hajde, široko razširjeno v (ne-)slovanskih jezikih, npr. sh. hajde, mak. ajde, big. hä(i)de, arban. haide, cincar. (h)aide, romun. aide, r. ajda, štejejo etimološki slovarji za izposojenko iz turščine ali tatarščine.'* Morda je vendarle treba prišteti sem tudi p. hajda in č. hejda, ki pa naj bi bili izposojenki iz n. heida/heidi/heda,'' kot je tudi za sin. hajdi menil F. Bezlaj.'*
Velelnicama hej in hejs ustrezajo sh. ej (Črna gora), äjs/äjs (Žumberak), big. esta (verjetno iz ejs/es drugega pomena, okrepljenim s -taj," ukr. hej/hejs, slš. hejsa/hajsa, p. nareč. ej sa. Ukrajinske besede štejejo za izposojene iz romun. hais levo (za vola)' ali madž. (haisz/hoisz/heisz/hism 'velelnica za priganjanje živine','* kar pa nikakor ni nujno, saj so lahko nastale iz (spodbujajočega) klica he;/ha/ z dodanim (pomensko in besedotvorno težko določljivim) s-jem, ki je v slovanskih jezikih zelo pogost, a tudi izven njih, npr. n. hopsa.
Ad B. - Za prenehanje gibanja/stoj našteva T. naslednje velelnice za konja: e/ ega/ ve/ vö/eha/veha, za govedo pa o/oga/veha/oha/vo/voga. Poleg tega se za konja uporabljajo še tele: oha (Prlekija),/ega, jee (Trst),/eha (Bohinj), ö (Vavta vas), uei/^eya (Moščenice pri Bilčovsu), ve./ (Kraše), veja (Vnanje Gorice). Večina teh velelnic je tvorjena iz e-jevskega samoglasnika z i- ah u- protezo ah tudi brez nje, včasih pa so podaljšane s členkom(?) | ga/ha/ya, prim. p. nareč. sto cha 'kUc, s katerim ustavljamo kravo', stoha ksi ksi ksi 'khc j za ustavljanje volov', kaš. ho ha 'klic za ustavljanje (ne-)zapreženega goveda'. Drugih vzporednic v slovanskih jezikih nimam na razpolago.
K velehiicam za vole naj dodam le še hej (Dobro Polje na Gorenjskem), ki mu v enakem pomenu ustrezata dluž. e/a in gluž. e/ha,- slednji ima podaljšavo +ga.
Ad C. - Najbolj zanimivo pa je izrazje, s katerim spreminjamo smer gibanja živaU, saj se prav v njih skrivajo ugotovljive besedne oblike in zveze.
1) Kot velelnica s pomenom 'levo!' omenja T. bista in bistahor, za vole/govedo pa le ajs. Za konje najdemo naslednje glasovne različice že omenjenih velelnic: bistahar/ bist-hoi/bistahaie/bistayai; vse izvirajo iz n. bav. v/iste her/wist 'levo'" in lepo dokazujejo, da premena mehkonebnikov ni nič nenavadnega niti v izposojenkah. Iz Lenarta v Slovenskih goricah je znana še velelnica hii 'levo', prim, še n. bav. hi 'levo!', ki pa glasovno ne ustreza povsem.
Že spredaj omenjeni ajs za vola je v etimološki zvezi s hajs (Porabje,^" Bela krajina), hajc (Gorenjska). Za pojem 'levo!' se uporabljajo še besedne zveze ajs k sebi (Pleteršnik s. v. ajs), pejt k sep (Bizeljsko), le sep (Borovnica), h sep/lejsep (Ambrus), leson ja/ simo (Banja Loka pri Kočevju), Ijas (Vnanje Gorice), čud, na levo (Trst), baran (Vavta vas).
Velelnici hajs ustreza sh. äis/äjis/äjs/häjs - iz njih še glagol äjskati/äjsnuti - in ö/s/ös (Kosmet),2' mak. ajs 'klic volom pri oranju'. Skok meni, da gre za tvorbo iz medmeta ae ena- <
'¦* M. Vasmer, Etimologičeskij slovar russkogo jazyka IV, 197, str. 216; P. Skok, gl. op. 12, str. 649. " E. Bemeker, Slavlsches etymologisches Wörterbuch, 1908-1913, str. 381-2. >' F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1, 1976, str. 190. "GL op. 13, str. 511.
" Etymolohitnyj slovnyk ukrainškoi movy, I, 1982, str. 491. "I. A. Schmeller, Beierisches Wörterbuch II, 1877, str. 1044. »F. MukičvM. Kozan, Slovensko Porabje, 1982, str. 123-126. Skok, gt op. 12, str. 15.
149
kega pomena. Pritegniti je treba še big. ejs 'klic za poganjanje levega vola na desno',^^ ukr. hejsa, slš. hejsa/hajsa, vlaško e;s (Glogovica). Morda je treba osnovi haj brez proteučnega h- pridružiti še p. nareč. a/wo sa 'levo' (poleg ajwo/ajw 'do tukaj/tod'). Menjavo hej-/haj-je opaziti tudi pri velelnicah pod A.
Besedne zveze z dajalnikom povratnega osebnega zaimka+k-b sebe/sobe kažejo na položaj goniča, ki hodi levo od voza ali pluga; zato je vse, kar je usmerjeno proti njemu, na levi strani, kar pa je usmerjeno stran od njega, je na desni. Ostanek te predložne zveze z velelnikom glagola obrniti je treba videti tudi v velelnici baran. Tako izražanje leve in desne strani poznamo tudi iz drugih slovanskih jezikov, npr. p. nareč. k sobie z različicami: ksob/ksob (za vola), kšuobie (za konja), ksopsa spet okrepitev s sa!), ocib-kseb, ksekse, kaš. ksobni prid. 'levi', ukr. sob/cob (slednji kaže fonetično nepravilni c-, analogen po cobe 'desno'. V velelnici lejsep, iz 'le (k-h) sebe, je še okrepljena s členkom le, prav tako tudi v velelnici leson, tj. le sem, in verjetno tudi v i/as. Velelnica sitno je etimološko sorodna s sh. sim/simo/sjemo/semo, ki ga Skok razlaga kot M. ed. se kazalnega zaimka sb (cslov. oblika je sembj z dodanim členkom za smer -mo," prim, tudi cslov. semo. Etimološko je z njim soroden kaš. icsim 'levo (za konja)' - gre za D. mn. "^k^isinn,, ki je najverjetneje razvil/imel pomen, kot ga poznamo iz sh. kajk. D. mn. sim 'ovima; ovamo';^* razloček je v tem, da je kajk. brezpredložni kot verjetno tudi sin. lejsep.
Velelnica čuo etimološko ni jasna, iz arealnih razlogov pa morda romanska.
2) Kot velelnice za 'desno!' navaja T. hol/ tibo/ tiba/ tibohot/ hovt za konje in stija za vola/govedo, velelnice za konje lahko dopolnimo še z nekaj glasovnimi različicami: tjebo (Bohinj), iyout (Vnanje Gorice), diboJdiho-.t (Kraše) ter diip (Slovenske gorice).
Velelnici hot/hovt sta izposojeni iz n. bav. hott 'desno' in znani tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. č. hot.
Velelnice tibo/tiba/tjebo/dibo so morda sorodne romun. tjba;^'' dalje nejasno. Velelnica diho:t je sestavljena iz hot 'desno!' in (morda) iz di; etimološko nejasna je diip.
Za gibanje vola v desno se poleg že omenjene uporabljajo še ča (Porabje, Bela Krajina, Banja Loka pri Kočevju), les, sebe, na desno (Trst), cabe (Vavta vas), ot safae (Podgorje), od sebe (Pleteršnik s. v. štijo). Pri velelnici stija/štijo, ki ima ustreznico v sh. stija/stijo (Baranja), moramo morda izhajati iz medmeta sti/šti in členka (?) -jo/-ja, gl. sp. šti-/sti-.
Velelnica ča ima od vseh iz te skupine najširši areal, pomeni pa (včasih) lahko še 'na-prej/priganjanje' in 'levo!': big. ča/čaa, vlaško ča (Glogovica), ukr. ča/čala, slš. ča, č. ča/hogča, p. nareč. cza, cabe: etimološko je morda povezana s členkom ča."
Velelnica cabe (kot prislov se glasi cabe, tj. s pravilnim naglasom) je nastala iz rodilniške predložne zveze +o(-bsebe, prim. sin. ot sabe,- najdemo jo še v drugih slovanskih jezikih, npr. p. od siebie z različicami ocib/odsib/kseb-ocib, južr. in ukr. cobe (medmet in prislov) z glasovno pravilno razvitim c- iz skupine -ts-. Tako razlago podaja po Gorjajevu in Pre-obraženskem tudi Vasmer. Zanimivo pa je, da praviloma nobeden teh izrazov ni prerasel v nezaznamovanega za pojem 'desni' in 'levi', ampak so še vedno izrazito situacijsko ome-
"GL op. 11, str. 484 in 511.
" P. Skok, gl. op. 12, III. 1973, str. 188; A. BeUč, Istorija srpskohrvatskog jezika II/l, 1965, str. 254. " P. Skok, gl. op. 23.
2' I. A. Schmeller, gl. op. 19,1, 1872, str. 1188-9. » Gl. op. 9.
" Slownik praslowianski II, 1976, str. 102.
150
jene na opravila z živalmi. Za velelnico bu/buke ne poznam nobene vzporednice; morda | gre za sin. tvorbo iz +bolj tje? t
3) Za ritensko premikanje T. ne omenja nobene velelnice. Za konja se uporablja nemška izposojenka zurück: cuiik (Trst), cmk (Moščenice pri Bilčovsu), crük/crükej (Vnanje Gorice), caiik/cuiuk (Vavta vas), ceiuk (Banja Loka pri Kočevju); za vola/govedo pa naslednje: hejk (Porabje), hep (Slovenske gorice), šti (Goriška Brda), štik (gorenj.), štič (gorenj., štaj.), sti, stič - sem spada še glagol stikali/štikniti 'pripraviti vola, da gre ritensko' - š(ec, nazaj (Trst), štukaj/štuč (Vavta vas), štufe (Banja Loka pri Kočevju), škrej (Vnanje Gorice).
Edino vzporednico velelnici hejk najdemo v r. medmetu gek in glagolu geknut' 'močno (koga) udariti',^* ki mu sicer ustreza sin. hekniti 'vola z bičem ustaviti ali pripraviti do ri- j tenske hoje'. Razloček v vzglasju se zdi, da je nastal zaradi razhčne mehkonebne proteze \ medmeta+ge/{-/+heA-, gl. hep, medtemkoza-/-v porabski besedi ni jasno, kakšnega izvira ; je (fonetični, analogni ipd.).
Velelnico hep - iz nje glagol hepniti 'hekniti' - lahko povežemo s p. nareč. šciaha hepšcia j 'stoj! (za vola)'. Etimološko je sorodno s sh. genuti 'udariti', ki je Skoku^** etimološko nejasen, ukr. hepaty 'udarjati; s treskom padati', hepa 'zadnjica; (pomenski most do sin. 'ritenski'), r. nareč. gepnut' 'udariti', č. nareč. hepelat' 'capljati', morav. hepat 'nespretno in ; preveč skočiti', gluž. hepać 'poskakovati (za zajca)' poleg sh. gepiti 'ukrasti', big. gepja, na- \ reč. gepem 'ukrasti' s spremenjenim pomenom, prim, še sin. pogov. suniti in rukniti 'ukrasti, izmakniti'. Vsa ta besedna skupina je tvorjena iz slov. medmeta -^gep-^V+hep-.
J
Za skupino velelnic na šti-/sti- najdemo ustreznice v sh. medmetu šti/štis in glagolu štik- \ nuti. Oblikovno v sin. štič/stič tiči velelnik+šWči/s(iči glagola š(i/caW, sed. *štičem (v Pleterš-,! niku je izpričan le sedanjik stikam). Očitno gre za (stari?) medmet. Morda lahko povežemo i s p. nareč. šciaha hepšcia?
Velelnici š(uAa//šfuč sta iz velelnikov+š(uAa/ in+šfuči glagola šfuAau, sed. č. štukam/štučem; j verjetno je tako treba razlagati tudi tržaški š(ec.
Vsh. najdemo podobne glagole v pomenu 'kolcati (se)', npr. štukati, 3. ed. štuče, štucati/šču-cati se/ štuktati se, ki jim glasovno in pomensko povsem ustrezajo sin. ščucati se, č. nareč. ščukat in št'ukat/št'uknut;" vsi so tvorjeni iz nekega medmeta z vzglasnim *sk-. Iz podobnega medmeta, a s sprednjim samoglasnikom, tj. +skt-, pa so tvorjeni č. stkati, stč. ščkati, > p. czkač - verjetno tudi č. skytati - ki tudi vsi pomenijo »kolcati se«." Tudi sicer se ta pomen rad tvori iz medmetov, npr. sin. kolcati se^" in r. ikät's'a;^^ slednji ima ustreznice v ukr. ikätysa/hYkätysä, big. ikam, mak. ika, sh. icati se, sin. ikati/hikati (prim, pijanski medmet hik), č. jikati, p. nareč. ikać, gluž. hikać/jukać, dluž. hykaš. Očitno gre za prvotni medmet, *gi/*hi/*i z mehkonebno protezo, ki se kot homonimen uporablja tudi za tvorbo velelnic pod A. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da je tudi štu- kot velelnica (kaže sh. fonetiko!) ho-, monimna medmetu, iz katerega je ustvarjen glagol s pomenom 'kolcati se'. /
Velelnici štuie in škiej etimološko nista jasni. i
Iz tega pregleda lahko jasno vidimo, da nove velelnice v jeziku nastanejo predvsem iz do- ,i ločenih skladenjskih zvez, ko se le-te obrusijo oziroma medmetizirajo; take lahko začnejo^
2« GL op. 8, str. 347. \
"P. Skok, gL op. 12, str. 559. J H. Schuster-Sewc, Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober- und niedersorbischen Sprache IV, 1979, str.;
275; gl. op. 18, Str. 496. 1
" F. Š. Kott, Dodatky k Bartovu dialektickemu slovniku moravskemu, 1910, str. 119. ,| " V. Machek, Etymologicky slovnik jazyka českeho, 1971, str. 615 in 628.
" F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika II, 1982, str. 55. j
M. Vasmer, Etimologičeskij slovar' russkogo jazyka II, 1967, str. 124-5. ^
j
151^
pot kulturne besede in se razširijo tudi v druge jezike. Pri velelnicah, nastalih iz starih medmetov, bi sicer lahko domnevali neodvisne tvorbe v posameznih jezikih, vendar pa bi v tem primeru pričakovali več razhajanj. Tako pa nas presenetljivo visoka stopnja ujemanj med jeziki naravnost sili v sklep, da je veliko teh besedic pravzaprav starih in podedovanih.