Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman Tcljti: Za eelo leto predplaJa 15 gld., zn, pol lota 8 gld., zauotrtleta 4 .sld., za en nieseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljti: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 "1. 30 kr., za en mesce 1 gl. 10 kr. V Ljuliljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež " na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulico st. 2. ^Kaznaiiiltt (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., že se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Bokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredulStvo jo v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja Tsali dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/26. uri popolndne. V Ljubljani, v petek 14. marca 1884. Letnili XII. Pri čem smo/ z Dunaja, 13. marca. Iz spodnje Štajarske dopisnik I. D. v „Slov. Narodu" pod omenjenim naslovom poprašuje, kako je to, da je šla le Stajarska trojica Vošnjak-Godel-Raič k ministru Conradu, dasi iz gotovega vira ve, da se je odbor „Slovenskega društva" v Mariboru obrnil d o vseh slovenskih poslancev z nujno prošnjo, naj skrbijo, da nastanejo med nami in vlado „clara paeta". Odgovoriti mu imamo, daje „Narodov" dopisnik več vedel, kakor pa neštajarski slovenski poslanci, ki te nujne prošnje „Slovenskega društva" niso prejeli in so o njej zvedeli še le iz „Narodo-vega" dopisa. Kdo je tega kriv, ne vem, poročam samo reč. Tudi o avdijenci štajarskih poslancev pri baronu Conradu in o izročitvi spomenice „Slovenskega društva" so naši poslanci menda še le zvedeli, ko je bila že dovršena. Namesto da dopisnik prijema slovenske poslance sploh, naj bi se raje doma nekoliko okoli sebe ozrl in popraševal po pravih vzrokih, ker prepričani smo, da bi se bili vsi slovenski poslanci potegnili za omenjeno zadevo, ko bi bili le vedili za njo. Dobro voljo in odločno vedenje smete zahtevati, vsegavednosti pa nikakor ne morete od njih tirjati. Naj o tej priliki še poročam, koliko veselost je zbudila pri g. Viteziču samem in pri drugih po-■slancih novica „Slovanova", da je dr. Vitezič za Istro že kaj dosegel; vsakdo mora pripoznati, in dr. Vitezič sam vedno tarna, da razmere v Istri so veliko žalostneje, kakor v kteri koli drugi slovanski deželi, in da ima lahonstvo tam čedalje večo moč. Toda tega niso krivi poslanci, ki se jim no more očitati nemarnost, ampak vse druge razmere, ki se ne morejo, kakor prah pobrisati in popihati. Sicer pa ne moremo zaraolčati, da se za Primorsko najbolj briga in najmarljivejši poteguje poslanec dr. Tonkli, ki ga pa „Narodov" dopisnik popolnoma prezira, dasiravno je dr. Tonkli najkrepkejše tudi v budgetnem odseku podpiral resolucijo o gimnazijah v Gorici, Mariboru, Celji in Pazinu. In da bo to pojasnilo popolnoma, naj še omenjam, da ta resolucija od državnega zbora še ni sprejeta, kakor piše „Narodov" dopisnik, ampak da pride v obravnavo še le po budgetni razpravi. Dozdaj jo je sprejel samo budgetni odsek, ni pa dvoma, da bode obveljala tudi v zbornici. Državni zbor. z Dunaja, 13. marca. Budgetna obravnava. (Peti dan.) Močno sem se zmotil, ko sem v zadnjem poročilu pisal, da bo včeraj glasovanje o državnem proračunu. Govorila sta za Gregrjem generalna govornika Herbst in Matuš, potem pa je bila seja ob 72 4. uri sklenjena, in poročevalec Clam-Martinic pride še le danes na vrsto. Toraj ne že drugi, ampak še le peti dan bode dovršena splošna budgetna razprava! Iz tega pa je razvidno, da so skoraj gotovo motijo tudi oni, ki mislijo, da bode posebne obravnave konec čez kakih osem dni. Ta razprava bode trpela skoraj prav gotovo do konca meseca in najbrže bo res še treba posebne postave, da bode smela vlada davke pobirati še meseca aprila. Gregr je v svojem govoru najprej zavračal nasprotne govornike, zlasti dr. Eusa, kteremu je rekel, da njegove misli o delitvi dežele češke niso tako napete, kakor so bili dotični prvi načrti. O njih seda vsaj govoriti, vendar pa svoje sodbe za zdaj še ne moro izreči, kakor tudi ne ve, je li Rus govoril v svojem, ali v imenu svoje stranke. Jako zbadljivo je ščipal štajarskega poslanca Carnerija, kteremu je očital, da v njegovem govoru ni najdel modrijanove treznosti in mirnosti, in da bi mu bil moral skoraj zaklicati: Človek nikar se ne jezi! Glede državnih stroškov je pripoznaval, kar se je zgodilo za zboljšanje prometa, ter pohvalno omenjal prizadevanja denarnega ministra, vendar pa je izrazil obžalovanje, da kapitalisti in bogataši dostikrat ne plačujejo davkov. Ko bi plačevali le polovico toliko, kakor posestniki hiš in zemljišč, bi kmalo ne bilo nobenega primanjkljeja več. Očitalo se je Cehom, da so že veliko dobili. Kaj pa smo dobili, praša Gregr? Jezikovni ukaz, zarad kterega se je pričel prepir, zgubljenega ministra-domačina, pa obljubo, da so se priprave za poprečno železnico že pričele. Nam Cehom se toraj ne godi prav dobro pod to vlado, ki nas je v posmeh izpostavila po izjavi nam najbolj bližnjega ministra v državnem češkem pravu. Molčali smo, pa motili bi se, ko bi trdili, da smo s tem molčanjem tudi pritrjevali. Kdo so Čehi v tem ministerstvu ? Pino, Ziemialkovski, Falkenhayn, in še le prenapeti Čeh, naučni minister! (Schonerer zakliče: Je Slovenec!) O pravnem ministru sami pravite, da je moravski Slovan, človek bi toraj mislil, da se Mo-ravcem bolje godi, kakor Cehom, pa godi se jim še veliko slabeje. Konečno je Gregr povdarjal, da pri takih razmerah, kakoršne so, državni zbor ne more vspešno delovati; državni zbor boleha; kriv pa je tega Schmerling, ki je dovršil najumetnejše delo sedanjega stoletja, da je namreč v nenemški državi napravil nemški državni zbor. Jako nepolitično je bilo od Gregrja pozivati se na vstavno državo Ogersko in jo proslavljati za Tzgledno, ker tam so ravno Madjari to dosegli, kar Nemci takraj Litave doseči ne morejo, to je: nadvlado nad vse druge narode in podjarmljenje vsih drugih narodov čeških bratov, Slovakov, Serbov iu Eumunov. Eavno to namerajo ustavoverni Nemci takraj Litave, ki nameravajo ravno Čehe in Slovence popolnoma podjarmiti, in raje Dalmatince iu Poljake od sebe odločiti. Ogerska država toraj nam nikdar v zgled na biti ne more. Za Gregrjem govoril je dr. Herbst, po svoji stari zabavljivi navadi. Vendar se je včeraj nekoliko premagoval. Očital je pa Cehom, da je večina govornikov iz njihovega kluba, ter ni pomislil, da tudi nasprotni govorniki so večidel zastopniki dežele češke, kakor Plener, Rus in Herbst. Dr. Herbst ni tajil, ako se je denarno stanje države zboljšalo, vendar pa je vladi odrekal vse zasluge. Glede političnih razmer očital je večini nestrpljivost v odsekih ter jo rekel, da izstop in ostanek levičarjev v državnem zboruje le taktikčno vprašanje. Matuš govoril je zmerno in stvarno; zavračal LISTEK. Dijaška pisma iz „St. iohns College" v Minesoti v Ameriki. Tretje pismo. V Ameriki, 21. dec. 1883. Predragi mi stariši! Kakor mi pišete, ste z veseljem sprejeli moje pismo, a še z večim veseljem sem jaz Vaše. Že jeden teden poprej sem imel vse pripravljeno, da ko prejmem Vaše pismo. Vam koj odgovorim ia mislim, da ste Vi že prejeli moje drugo pismo, ko sem jaz še le dobil prvega. To Vas prosim, da mi zmirom tako pišete, da boto pismo v nedeljo dali na pošto, potlej ravno do srede pride do morja, ker v sredo gre barka v Ameriko, drugače pa mora pisnao čakati in se tudi zato lahko zgubi, kar se večkrat zgodi. Pa pustimo to, imam Vam dosti druzcga pi,sati. Najprej se Vara lepo zulivalim za vse lepe nauke, ki ste mi jih dali v svojem pismu, obljubim Vam, da jih bodem si globoko vtisnil v svoje srce iu so vedno po njih ravnal. Prosim Vas, da mi kaj več pišite, saj ne poznamo večjega veselja, kakor novice iz mile nepozabljene domovine. — Tuje strašansk mraz! Ko smo sira došli, srao šli štirje kakih deset minut daleč od saraostana, kar nas je strahovita burja vjela; mislili smo že, da ne pridemo več nazaj, kar sapo je nam jemala. Vendar pa tak mraz ne trpi več, kakor kaka dva dni, potom je pa zopet tako gorko, kakor pri Vas poletu. Dragi stariši! Mislim, da ste veseli, da se mi tako dobro godi; žalostni bi bili, ko bi se mi doma slabo vedlo. Samo to mi je hudo, da so Vam tako slabo godi, meni pa tako dobro. V samostanu nas je sedaj sto petdeset dijakov, pet in štirdeset duhovnov, jeden in štirdeset bratov, 10 bogoslovcev, toraj vsih skup 24(5 ljudi. Zdaj Vam nimam druzega sporočiti, zdrav sem tudi hvala Bogu. Vseh Vas predragih se vsaki dan pri sv. maši spominjam. Prosim, da mi kmalu odpišite! Vso Vas predrage prav presrčno pozdravljam ter ostanem Vaš Vam vedno hvaležni sin L. četrto pismo. Mihvaukee, 18. okt. 1883. Dragi prijatelj! Cenjeno Vaše pišmo sem prejel danes. Lepo se Vam zahvaljujem, da se me še spominjate. Jako me veseli, da tako dobro napredujete! Le prav pridni vedno ostanite! Sosebno pazite natanko, s kora bote občevali — bežite' pred pokvarjenimi mladenči! Jaz vem, kaj je to — ako me boto ubogali, gotovo mi bote jedenkrat hvaležni! Ako bote še imeli veselje iti misijonarit v Ameriko, bi morda tudi jaz mogel kaj za Vas storiti, ker bodem prihodnjega junija že posvečen v mašnika. Najbolje je, ako semkaj pridete po dokončani peti šoli. Potem imate že tu še semenišče, in sicer 1 leto umoslovja in 3 leta bogoslovja se učiti. Ko bi res mislili iti sem, bilo bi jako dobro, ko bi se učili češčini. časa imate dovelj. To bi Vara jako dobro prišlo tu, ker manjka Čehom duhovnov. Ostanite pridni, pobožni iu vrl Slovenec! Z liogoni! Pozdravljeni! je očitanje Herbstovo glede nestrpljivosti večine, ter opominjal levičarje, kako nestrpljivo so se oni obnašali v raznih zadevah; kako hudo so oporekali celo pri rečeh, ki jih iz srca žele vsi prebivalci brez razločka narodnosti. Govoril je tudi o političnih razmerah in rekel, da češko državno pravo ima svoj temelj v sedaj veljavni vstavi, ki obsega vse prejšnje vstave, in kteri se je le zarad tega oporekalo, ker je bila preveč centralistična. Kdor želi mogočno Avstrijo, mora odpraviti jezikovni in narodni prepir, kar se pa ne bode zgodilo z delitvijo, ampak z edinjenjem in spravo. Poročevalec grof Clam-Martinic pričel je danes ob uri svoj govor, in najprej pobijal trditve poslanca Carnerija, potem pa zavračal napačnosti drugih nasprotnikov. Kazal je silne težave, da bi se zamogel državni primanjkljej takoj odpraviti, in ki imajo svoje vire v jako obširni in zasukani državni upravi, dostikrat pa tudi v postavodajalstvu. Prva skrb pa mora biti, da se odpravi upravni primanjkljej, kar se je dozdaj skoraj že doseglo, ter se bode gotovo doseglo. Mojsterski je pobijal poslanca Plenerja, ki se je pri svojem govoru skliceval na veljavno pričo, ki je Čehom svetovala, naj ne zahtevajo višjih učilnic. Pozabil je pa povedati, da se je to godilo 1. 1849, in da je dotična priča Oehom samo svetovala, naj višjih šol ne zahtevajo prej, dokler gimnazije ne bodo primerno vravnane. To se sedaj zgodilo, toraj odpadejo navedeni pomisliki. Plener bi bil pa iz omenjene knjige prav lahko tudi za svoje tovariše posnel nekaj dobrih naukov, zlasti o ravnopravnosti narodov in jezikov. Govoreč o razdelitvi dežele Češke, ki jo liberalci zahtevajo, povdar-jal je govornik, da Češka je enotna dežela po svoji zgodovini, po svoji upravi, po svojem gospodarstvu, po svojih vladarjih. Ako bi šlo po volji levičarjev, morale bi se zbrisati meje dežel, in napravile bi se nove mape, toda temu se bodo krepko ustavljali pravi možje po vseh deželah. Ob '/4 na 1 uro sklenil je Ciam svoj govor živahno pohvaljen ob desnici. Potem pa so se pričele dejanske poprave. Sta-jarski poslanec Kraus je češkega poslanca Adameka hotel podučiti, da bolje pozna češke razmere ko on, pa jo je dobil od Adameka tako po nosu, da smo si mishli: Ubogi liberalni Štajarci, ki nimajo ne enega domačega moža, da bi ga volili za poslanca, ampak so si morali izposoditi nekega Dunajskega profesorja, rojenega na češkem, ki se pa briga samo za nemško-česke zadeve, ne pa za deželo Stajarsko. Plener je popravljal govor denarnega ministra, češ, da mu je po krivici očital napačno šte-viljenje, pa minister mu ni dolžan ostal odgovora. Potem bilo je glasovanje in zbornica je z veliko večino sklenila pričeti posebno obravnavo. Sprejeto je bilo za cesarski dvor 4,650.000 gold. za kabinetno kancelijo 72.272 gold.; liberalna stranka je glasovala zoper obe svoti, ki ste bile druge leta sprejeti soglasno. Za gosposko zbornico 52.498 gold., za poslaniško zbornico 637.184 gold. •— Schiinerer stavil je pri tej priliki predlog, da naj se dijete vnanjih poslancev znižajo na 8 gold., na Dunaji in v predmestjih stanujočih na 4 gold., ministri pa da naj ne dobivajo nobenih dijet. Predlog bil je zado.stno podpiran in pride pozneje v razpravo. Dalje se je sprejelo: za delegacije 14.000 gld., za kontrolno komisijo državnega dolga 12.500 gold., za poslaniško palačo 257.500 gold., za državno sodišče 24.000 gold., za niinistersko predsedništvo 140.899 gold. Govorila sta pri tej priliki Seho-uerer in Vitezič, ki je omenjal, da se je zagrebškemu „Pozoru" odvzela prp.viea, da bi se smel pošiljati po pošti. Izreka željo, da se bo ta prepoved preklicala. Minister Taaffe odgovarja, da je list takov, da bi mu moral to pravico odvzeti vsaki dan, ako bi se mu zopet dovolila. — Pri dispozicijskem zakladu je bila navadno druga splošnja obravnava letos se ni vpisal noben govornik, in je bilo sprejetih 50.000 gold., samo gled^ uradnih listov pričel je Heilsberg govoriti ko to pišem. Stroški za uradne liste znašajo 599.200 gold., za telegrafični urad 94.000 goldinarjev, za upravno sodnijo pa 126.310 goldinarjev. Na koncu današnje seje, ki se je sklenila ob pol treh,' prebrala se je interpelacija slovenskega poslanca Pfeiferja in tovarišev do vlade, je 11 pripravljena pomagati revežem na Dolenjskem, in bi v ta namen li ne hotela predelati ceste čez Gorjance, da bi imeli ljudje kaj zaslužka. Ozir po svetli. (Dalje.) Odpadlo je mnogo kristijanov na zapadu, ki so v svojem srcu že zdavno odpadli ali je bilo golju-fanih za vero. Kakor v pozni jeseni hud vihar z drevja listje odnaša, tako je verska prenaredba cele narode odtrgala z drevesajkatoliške matere — cerkve. Odpadniki so se vravnali zunaj cerkve, kakor je že šlo. Ali kako so se varali! Namesto očetovske, papeževe vlade, dobili so železni jarem deželnih knezov. Odmrle so krasne cvetlice, ktere je poganjalo versko in duhovno življenje v naročji katoliške cerkve, delavna krščanska ljubezen, resnična pobož-nost, požrtvovalnost za vse lepo in vzvišeno, je prenehala, namesto veselega življenja v starih dobrih časih, je nastopil leden mraz, žalostna osojnost in morilna jednoternost. Zoper strasti spačene narave ni bilo več krepkih brzd, pomanjkljiv verouk v zvezi z rahlo nravo in slabi izgledi, ki so se prikazovali po protestantov-skih deželah, ugonobili so versko-nravno življenje po protestantovskih krajih. Hudobije in zločinstva so se množile, kakor da bi se bližali časom vesoljnega potopa in žvepljenega ognja. (Lutrove lastne besede). Od nobene strani ni bilo rešenika. Prepad, ki je ločil zahodne kristijane v dva nasprotna taborja, razširjal se je na vsako stran. Odpad od Kristusove cerkve je segal čezdalje bolj okrog sebe, in podrti so bili vsi jezovi, ki so varovali še poplavenje po nejeveri. Ko so zavrgli in tajili cerkveno veljavo, omajali so zadnji steber, na kterega se je naslanjala še protestantovska vera. Sedaj so odpravili to, sedaj uno svetopisemsko knjigo, izpustili te ali une besede iz bukev, ktere so obdržali in kar je še ostalo, zavijali in obračali so po svoje. Potem je vsakdo Peto pismo. Mihvaukee, 12. febr. 1883. Predragi prijatelj! Vaš cenjeni list prejel sem z veseljem, dokaz, da me še vendar niste popolnoma pozabili. Srčna hvala! Naj Vam toraj odgovorim na mnoga Vaša vprašanja. Kar se tiče Vašega prihoda v Ameriko, bi jaz mislil, da to pač ne bode za Vas. Pri nas mora misijonar mnogo pretrpeti, in Vi bi bili kolikor sem jaz Vas poznal v Evropi, pač premehki za to. Se ve, da trdna volja in močen duh vse premaga. Premislite n. pr. tu ste na prairiji kakih 20 angl. milj, okolu Vas se razteza Vaša župa, kader koli Vas kdo pokliče Vam je biti pripravljenim iti tako daljavo. In to čestokrat ponoči, v snegu in najhujšem prairijskem viharju. In ko potem domu pridete. Vas že čaka drugi ali pa Se dva za obhajilo. Vsako nedeljo morate peti dve sv. maši, jedno doma, drugo pa zopet v drugi daljni misijonski cerkvi. Zraven pa morate izpovedovati in otroke učiti (kjer nimajo šol, morate vse to Vi v nedeljo storiti) tako čestokrat še le popoludne ob petih zajutrikujete. Tako je v Ameriki misijonsko življenje. Trpljenja mnogo, bode pa venec jedenkrat tem lepši! Šole so pri nas vse drugače uredjene, ko v I]vropi. Katoličanje imamo samo kolegija. Dijaki in bogoslovci imajo šolo in stanovanje vsi skup v jednem poslopji. Knjige se rabijo v našem zavodu angleške in nemške. Bogoslovci pa imajo večinoma vse latinske. Seminišče „St. Frances" stoji kako uro od največjega mesta države \Viskonsin na obalih jezera Michiganskega. Lep razgled imamo po velikanskem jezeru. Vedno jadra vse polno parabrodov po njem poletu — no sedaj pozimi je pa zamrznjeno. V seminišči je vso prav v redu, elegantno. Učiti se je sicer precej, ali prihodnje leto bodem pa že posvečen, ako IJog da. „Indianer-Geschichten" pa nič nikar ne čitajte, to je vse neumnost, le raje latinsko slovnico. K nam v seminišče pridejo včasih prosit Indijani. V Vabashi, kjer je preč. gosp. dekan Trobec, jih je več. Ko sem bil lansko leto tam, sem videl več hiš, ko sem šel na sprehod za reko Missisippi. Rodite mi srčno pozdravljeni! Vaš Vam udani N., bogoslovec. v svetem pismu bral svoje sanjanje. Vsaka razlaga je bila dobra ali vsaj privoljena, le razlaga svetih očetov ta je bila grajana. Se ve, da je moglo razpasti vse v največem razredu. Ustmovanje, tvari-narstvo, brezboštvo se je prepiralo s svetohlinstvom ali z državniško-cerkveno vlado. Novi babilonski stolp je dospel do one visočine, ko drug druzega ni več razumel in se je vso ločilo v brezštevilne atome. Odpadniki od katoliške cerkve pri tem niso ostali. Razkpl se je začel, razvijati na zgodovinskem in dušeslovnem polji. Poglejmo sedaj na poslednje polje. Brezobzirnosti in samovoljnosti odprli so duri in okna, svobode pri protestantih ni nihče oviral. No, kaj se sedaj zgodi?! Mnogo njih, ki so bili blage misli, povrnili so se zopet k zapuščeni cerkvi nazaj. Izpovedanje mnogih odličnih spreobrnjencev nam neovrgljivo spričuje, da katoliška cerkev še zmironi skrivnostno vabi protestante. Čutijo nekako, da tam mora^biti prava cerkev, vpirajo se takemu čuvstvu, ker so izzrejeni v predsodkih. Protestan-tovski učenjaki v najnovejših časih pred vsem radi preiskujejo srednji vek, gotovo je, da se mnogo njih korak za korakom bliža katoliški cerkvi. Gledajo se ve, le na vnajnost, le na lupino, jedra ne razumo. Protestantje vidijo, da preganjana katohška cerkev stoji kakor skala v sredi viharnega morja, a pri odpadnikih razvaline in razpadnine pokrivajo površje vodil. Dejansko se kaže, da so marsikteri protestantje prijaznejši postali do katoliške cerkve; bodisi da občujejo z izobraženimi in vernimi katoliki, ali da bero katoliške spise in liste in da poslušajo cerkveno-politiške boje, ki se bijejo po zborih in ljudskih zastopih; gane jih tudi velika požrtovalnost in pogum katoliškega ljudstva, redovnikov, duhovnov in neduhovnov, tudi druge okoliščine, ki so prikrite našim očem, mnogo v to pripomorejo, da zginjajo ukoreninjeni predsodki zoper mater-cerkev, nje nauke in naprave. Eazum vpliva tudi na srce. A približujejo se le polagoma, sedaj pregledajo v ti sedaj v drugi stvari, osupnjeni so gledali, da katoliki niso taki bedaki, a tudi ne taki zločinci, kakor so dosihmal mislih o njih; na zadnje se vendar le morajo prepričati, da je v katoliški cerkvi veliko svetega, lepega, pametnega, kar se zlaga se svetim pismom. Vzemimo še dvetisočletno zgodovino katoliške cerkve ter nje čvrsto življenje toliko število izglednih oseb obojega spola, ki so bile od časa apostolov do današnjih časov kinč sveti cerkvi, potem se nam ni čuditi, ako se v duši poštenih in pravičnih protestantov zbuja spoštovanje in občudovanje do cerkve, ktero morajo hote ali nehote spoznati za mater-cerkev. Saj so bili njih pradedje v katoliški cerkvi, in kar ima protestantovska cerkev dobrega na sebi, to vse so verski ^prenarejalci" vzeli s sabo iz stare cerkve. Ako še pridenemo, da milost Božja pomore tem, ki iščejo resnice, zbuditi se more pri marsi-kteremu vernemu protestantu skrivno hrepenjenje, o zakaj nisem jaz tudi ud ti častitljivi in obilo obdarovani cerkvi. Človek je tak, da si želi tega, kar kar mu pamet predstavlja za kaj boljšega in imenit-nejšega. Potem morajo pota, po kterih Bog vodi svojo cerkev, vendar vsakemu, tudi najbolj pripro-prostemu, oči odpreti, da je Bog prav posebno ž njo. Brez števila je bilo sovražnikov, ki so sveto cerkev preganjali, začenši pri sinagogi in pri rimskih nevernih cesarjih. Vsakteri njih je mislil, da prekosi po modrosti in previdnosti vse, kolikor jih je bilo pred njim. To velja posebno o tako zvanem ^kulturnem boji" na Pruskem, in o zatiranji katoliške cerkve na Francoskem in Belgiji. In kaj je bil poslednjič izid tega silnega butanja ob skalo sv. Petra. Sovražniki so mogli vselej spoznati svojo onemoglost in neumnost, cerkev je pa doživela novih zmag. Komu so vendar, ako to pazljivo pregleduje, oči ne odpro, da vse to ni človeško delo in da je Božja roka vmes. Na čelu ima katoliška cerkev zapisano, daje hči Božja, da je v nebesih doma. Notranji dušni boj, kojega smo poprej opisali, jo v stvari sami, in se vrši v človeku in tudi v cerkvi. Smemo toraj misliti, da bode Božja previdnost po svoji modrosti in usmiljenosti osodo cerkve, narodov in posameznih ljudi tako vodila in vravnala, da se ta zveličavna sprememba vrši v srcu mnogih protestantov. Toda oglejmo sedaj še enkrat skupnost protestantov. Sploh vidijo, da so zapustili očetovsko hišo, in občutijo kako prazno, zapuščeno jo zunaj te hiše. Tega nam ne gre prezirati, kedar v misel jemljemo dejanski položaj in medsebojno razmerje med katoliki in protestanti. Protestantje bi ne čutili po človeško, ko bi jih v srcu ne zbodla razlika, ktera se nahaja med njimi in katoliki. Tu je mir in veselje, a doma vidijo prepir in sovraštvo. V katoliški cerkvi je obilo dušnih darov in milosti, a pri njih vsega primanjkuje, tam je sreča in zadovoljnost, tukaj le gorje in prepir, ali sami sebe v ošabnosti povzdigujejo, ali pa sebe in druge zaničujejo. (Konec prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 14. marca. Notranje dežele. Po programu soditi, kterega je dr. Eus 11. t. m. v državnem zboru gledd raskrojitve ieske kraljevine tako bolj na svojo roko razvijal, bi skoraj smeli zatrditi, da so se nemški pemei že nekoliko podajati začeli. Se ve, da dotični od Eusa razviti spored ni še olicijelno od njegove stranke sprejet in potrjen in da se on temveč za sedaj le za osebno medsebojno misel med Plenerjem, Eusom, Herbstom in drugovi smatrati zamore. „Nemški pemci hočejo se trdno držati jednote gledd opravništva, zahtevajo pa odločno za svojih 77 čisto nemških okrajev ravno tiste pravice, kterih so deležni Nemci po druzih avstrijskih čisto nemških deželah. Uradni jezik pri sodniji in pri opravništu v notranjih zadevah ostane nemški kot državni jezik. Po čisto nemških okrajih mora uradni jezik izključljivo nemški ostati, po mešanih naj se pa napravi popolnoma enakopravnost. Eazume se pa samo po sebi, da se Praga s predmestji vedno le za mešane okraje smatra, in tukaj zde se nam naša načela bolj pravična (?) nego ona Praškega magistrata, ki se povsod le češkega jezika poslužuje. Po čeških okrajih bode naj uradni jezik izključljivo češki, razun če bi kaka stranka nemški jezik zahtevala. Tudi javna naznanila naj se v češčini objavljajo. Pri c. kr. namestništvu v Pragi naj se napravita dva oddelka, kterih eden bo sprejemal češke, drugi nemške uloge iz rok prve instance. Po onih nemških okrajih, kjer primerno velika večina Cehov prebiva naj bi se nastavil pri sodniji, kakor pri opravništvu po jeden češčine popolnoma zmožen uradnik. Kaj bi pač Slovenci, posebno pa naši bratje in sosedje na do njem Štajarji dali, ko bi si toliko opomoči zamogli, kolikor nemški pemci Cehom ponujajo. Opozicija je neki izjemni stan proglasila za dete, ki se je iz strahu porodilo, in vendar bo vsak, kdor notranji položaj v Avstriji pozna, nepristransko pritrditi moral, da se je izjemni stan porodil iz silne in nujne potrebe in je toraj dete žive potrebe in dolžnosti, ne pa strahu! Narazumljivo pa mora biti vsakemu poštenjaku, komur je še kaj na javnem miru in redu ležeče, kako da ravno tisti gospodje, kojim so se pred nekako 15 leti lasje ježili zarad par nedolžnih uvodnih člankov po čeških časopisih, s kterimi so Čehi le svojih pravic, nikakor pa ne ptujega premoženja iskali, in kteri so odmah topove najtežjega kalibra izjemnih določil proti Čehom napeljati dali, danes veHko nevarnost hudobne in zlobne bande anarhistov tako hladnokrvno prezirati zamo-rejo; kako da da jim je mogoče doprinešene in še zažugane umore oseb, ki so postavljene za ohranenje javnega reda, smatrati za nekaj strašilnih poskusov. Ako morda fakcijozna gospoda vse tako ostentativno preziranje misli na račun opozicije staviti, ji moramo pač javno pripoznati, da je taka opozicija že več nego opozicija; to je že slepa strast, ki se v svoji kratkovidnosti javni blagor prezirajoč z morilci in pocestnimi roparji bratiti pričenja. Za tako postopanje pa poštena družba brez ozira vere, narodnosti in starosti ne more imeti nobenega sočutja in ga tudi nima. In tudi če bi se bil izjemni stan v resnici iz strahu porodil, zarad tega vendar še ni potreba s prstom za njim kazati, kajti kjer je strah opravičen, ondi pokaže se odmah živa potreba in take dandanes gledč anarhistov po celi Evropi menda ne bo nikdo zanikal. Vnanje države. Že dolgo časa, tako piše „Nord", nismo nem-ikeya cesarja slišali s tako izvestnostjo o stalnem evropejskem miru govoriti, kakor se je to na podlagi sporazuma treh najmogočnejih držav v Evropi, Avstrije, Eusije in Nemčije, pri berilu nemškega pre-stolnega govora ob priliki otvorjenja državnega zbora zgodilo. Svetovni mir je po tem blagodejnem sporazumu imenovanih treh velesil toliko podprt in vtrjen, da bi so sedaj-le brez škodo in brez premisleka lahko splošno razoroževanjo držav pričelo, kar bi bilo na neprecenljivo korist posamičnim davkoplačevalcem, kakor tudi narodnemu gospodarstvu sploh. Ce je bil kedaj in če bo kedaj kak trenutek za splošno razoroževanje Evrope sposoben, je tisti tu-lo trenutek, v kterem si Avstrija, Nemška in Bu- sija prijateljski roke stiskajo, in za kterimi tudi Italija, kakor „peto kolo" pri vozu — teka. Ko se je sklepala avstro - nemška zveza, bali so se marsikteri, da je svetovni mir v nevarnosti; in tiste bojazljivosti tudi še niso zgubili, ko je Italija, kot tretja v zvezi pristopila, kajti nihče ni zaupal veliki nevarnosti in tajnim spletkam, ki so se v Parizu proti Nemčiji pletle in to zaradi tega no, ker je bila Eu-sija s Francozi jako dobra in združenih obeh velesil so se politiki, ako ne več, vsaj ravno toliko bali, kakor Bismark sam, ki je v trenutku, ko so Francozi onostran Eena lansko leto nekaj ropotati jeli, skoraj celo Evropo okoli avstro-nemške zveze zbob-nal. H krati so se tedaj oglasile Srbija, Eumunija in Spanjska in svet je bil zopet zadovoljen, zaupal pa svetovnemu miru še vendar-le ni. Še le sedaj, ko se je v ruski diplomaciji napravil preobrat in je knez Orlov Pariz zapustil, ter se preselil v Berolin in je vsled tega nastala že po Giersovem popotovanji po Evropi precejšna prijaznost naravnost velika med tremi najveljavnišimi velevlastmi v Evropi, povrnila se je vera v stalen in vstrajen mir, in ta trenutek naj bi se porabil za to, da bi evropejske države svoje vojne sile na najmanjše za javno varnost po notranjih deželah potrebno število vojakov zniža e. Koliko bi si pridobili davkoplačevalci, koliko pa sploh produktivna moč vsake države. Ituska cesarica je opozorila ministra notranjih zadev grofa Tolstoja na živo potrebo, da bi se pregnani v Sibiriji učili kakega koristnega rokodelstva, kar bi' jim žalostno in dostikrat obupno osodo polajsalo. — Ker so se v poslednjem času neke vrste deželni odbori in mestni zastopi na Eu-skem jeli preveč pečati z vprašanji, ki živo spominjajo na ustavo, kakoršne ruska država še nima, je minister Tolstoj vsem deželnim guvernerjem naročil, da naj dotičnim predsednikom za vsak tak slučaj nalože osobne odgovornosti. Upornikov okoli Chartuma je vedno več in so že, kakor „ Standard" poroča menda na 5000 do 6000 mož narastli. Angleži so se pripravljali 12. t. m. na boj, da jih napadejo. Dela jim ta napad ne bo ravno kdo ve kohko provzročil, ker divjaki niso nič vtrjeni. 11. t. m. zvečer so se pripravljali, da bi bili Angležem odvzeli živež, pa jim je napad spodletel in so morali bežati. Izvirni dopisi. z Gorenjskega, 12. marca. (Vprašanje.) V „Kresu" št. 3, str. 166, nahaja se kritika treh zgodovinskih razprav v spomeniku o lanski šeststoletnici. Govoreč o Lavrenčičevem spisu „Habsburžani vsta-novniki Ljubljanske škofije in zaščitniki katoliške vere na Kranjskem", pravi dr. Fr. Kos, da se morajo izmed tistih 7 škofov, podružnih oglejskemu patrijarhu, ki jih Lavrenčič na str. 128 (Spominka) navaja, še trije odstraniti, „kajti čedadskih, škader-skih in placentinskih škofov ne nahajamo pod oglejskimi patrijarhi". Mesto „čedadski" da bi imelo stati „cenedski" od mesta Cenede in namesto „placentin-ski" bi moralo biti „vicentinski" od mesta Vicenze. V Čedadu da ni bilo škofov, v Placentiji ali Piacenzi poleg reke Pada so bili škofle, a ne oglejskim patrijarhom podložni, Škaderski škofje pa da so vteg-nili biti identični s panonskimi škofi v mestu Scara-bantium. Ko je pred par meseci prof. Konrad v Taboru na Češkem prevajal ta spis Lavrenčičev v češki jezik (in je zdaj res prišel prevod na svitlo v bogoslovnem listu „Časopis katolickeho duchovenstva" št. 1 pa 2 1. 1884) so mu ravno ta imena preglavico delala, zato se je obrnil do nekega prijatelja svojega v Ljubljano (ker za adreso pisateljevo itak ni vedel), naj mu to stvar pojasni. Kako se je to zgodilo in kako si je prof. Konrad v prevodu pomagal, 'mi ni znano. Prej omenjena kritika mi dA povod to zadevo zopet spraviti na dan s prošnjo, naj bi ali gosp. Lavrenčič, ali g. dr. Kos ali pa kdo drugi stvar do dobrega pojasnil in nam tudi vire navedel, na kaj se opira. V nekoliko pojasnilo pristavim pa to-le, kar Proprium Labacense sub 27. novbr. pg. 329 v drugem nokturnu in festo S. Valeriani Epp. Conf — bil je patrijarh oglejski — navaja: „Ad Arianam perfidiam conterendam . . Valerianus . . Concilio Aquilejae . . praefuit, ad quod episcopi convenerant. . Insigniores erant: Eusebius Bononiensis, Sabinus Placenti-nus, Philaster Brixiensis, Bassianus Laudenzis . . . —Ž.— Z Notranjskega, 11. marca. Mnogo je že bilo brati v »Slovencu", kako bi se dalo pomagati kmetijskemu stanu. Po mojih mislih bi veliko pomagalo to, če bi se spolnovalo, kar govori 35 postave dne 28. avgusta 1883. 1., dež. zakonika št. 17, namreč: „Občinski zastop mora, kolikor je mogoče, delati proti ubožanju, mora posebno one osebe, v kterih se je zarad njih zapravljivosti ali drugačnega slabega gospodarjenja bati, da bodo ubožale, tako da bi morala zanje in njih obitelj občina skrbeti, naznaniti sodniji, da jim ta postavi oskrbnika." To bi bilo gotovo dobro in koristno in bi veliko pomagalo, če bi bil občinski zastop vesten o tej reči, in bi storil svoje dolžnosti. Koliko nesreče bi se s tem odvrnilo, da se stavijo takim zapravljivcem meje še o pravem času, dokler se še pomagati dii, ne pa potem ko je že vse šlo, kar je kaj vrednega in je že prepozno. Tudi bi bilo po mojih mislih prav, da se žandarmeriji izroči policija in sploh da se ji dii, veči oblast. Zandarmu nobeden nič ne more storiti, je toraj neodvisen, danes tu, jutri tam, vse drugače je, če kmet kmeta obdeluje, pride v zamero, ali celo v škodo, ker se mu žuga in žuga-nje tudi mnogokrat spolni. Z Dunaja, 12. marca. (Kmečlce zadeve pa nemški liberalci.) Poslanec Lienbacher je osnoval poseben klub, ki bo imel pretresati samo kmetijske zadeve. Mislil je, da se vsi poslanci brez razločka enako marljivo brigajo za nje, zato je pa tudi vse poslance konservativne in liberalne, velike posestnike in kmete vabil k pristopu. Včeraj pa so je prepričal, da liberalci o kmetijskih rečeh vse drugače sodijo, kakor naši kmečki in konservativni poslanci, in da se tudi v tej zadevi drže svojih liberalnih načel, ki pa kmetijstvo tirajo v pogin. Včeraj imel je namreč kmetijski klub prvo sejo, da si pretresal postavo o novi dedinski postavi. Lienbacher je nasvetoval, da bi se pri tej priliki razgovarjali tudi o kmečkih domovih. Temu je večina pritrdila, toda liberalni poslanci Stiebitz, Steiner, in Streruwitz so odločno nasprotovali taki postavi in se poganjali za pravico, ki posestnikom dovoljuje slobodno razkosovanje zemljišč. Kmečki poslanci so pa priporočali in zagovarjali tako postavo, toda večina klubova odločila se je zoper njo. Liberalci čutijo, da trden in zaveden kmečki stan je njih naj odločnejši nasprotnik, zato vsa njih načela le na to merijo, da bi v prvi vrsti uničili in spodkopali ravno kmečki stan. Lienbacher pa se menda sedaj prepričal, da je zveza med liberalci in konservativci enako nemogoča, kakor zveza med ognjem in vodo. Z Dunaja, 13. marca. {Sodnvjsha obravnava soper Sehenha) in njegova tovariša se danes pričenja in bode trajala tri dni. Že na vse zgodaj gnjetlo se je pred deželno sodnijo veliko ljudi, med njimi zlasti mnogo žensk, ki so se na vso moč prizadevale priti v dvorano, da bi poslušale zanimivo tožbo. Pa policija jih je odgovarjala, in le malo jih je bilo tako srečnih, da so se jim spolnile želje. „Morgen-post" in „Extrablatt" imata na prvi strani podobe morilcev in umorjenih deklet, „N. Weltblatt" pa svojim bralcem naznanja, da bode pričel izdajati roman o nekem človeku, ki je v prejšnjih časih enake hudobije uganjal kakor Hugo Schenk. Ali ni res žalostno, da se skušajo listi s takimi rečmi prikupiti svojim naročnikom? Domače novice. (Vabilo Jc občnemu zboru društva „Narodni dom.") Vsled sklepa upravnega odbora v seji dne 9. marcija t. 1. bode letošnji občni zbor društva „Narodni dom" dne 7. aprila 1884 ob 6. uri zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice z naslednim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pre-gledovalnega odseka. 5. Nasvet upravnega odbora, da se premenita §§. 2. in 4. društvenih pravil. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev upravnega odbora. 8. Volitev pregledovalnega odseka. 9. Posamični nasveti društvenikov. — Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se vdeleže tega občnega zbora v polnem številu. V Ljubljani, dne 12. marcija 1884. Za upravni odbor društva „Narodni dom". Iv. Hribar, Dr. Alf. Moscho, tajnik. predsednik. (V Marijanišče) na spodnjih Poljanah je prišel za hišnika vpokojeni učitelj v Moravčah g. Vrančič. (V Ljubljani se prične v kratkih dneh) do zdaj jako pogrešana naprava ali vstanova za ženske posle, ki pridejo h dežele službo iskati, ali kteri so sicer brez službe ter druge iščejo in čakajo. Vstanova bo T Dobravčevi hiši nasproti hiralnice. Za nekoliko oseb je že vse pripravljeno. Kaj več drugikrat. (Pm? porotno soilnljo) stal jo danes bivM deželni uradnik Kunibert Drenik, ki jo začasno opravljal posel oskrbnika v posilni delalniei v Ljubljani. Javil se je bil ob svojem časa sam sodniji zaradi uradnega izneverjenja nekaj več kot 'iOUO goldinarjev. Zagovornik uiu je bil dr. Sehrev. Porotniki spoznali so ga krivega in sodnija ga jo obsodila na eno leto hude jeee. Drenik je oče šestim nepreskrbljenim otročičem. {Četrti dan vojaškega nahora) je bil svojega prednika, včerajšnjega dneva popolnoma vreden. Nabirali so iz druzega in tretjega razreda in nabrali so 25 novakov. Štiri krokarje so zaprli; od teh so se trije pregrešili nad orožniško stražo iu '-;o jih vsled tega orožniki takoj poklonili iu s saboj vzeli. Četrti je pa prišel brez lista. Ko ga komisija vpraša, kako se piše, pravi: „Po papirji gor pa dol-'. Komisija še enkrat vpraša: „Kako se pišeš?" „Po papirji gor pa dol". Ker gospodje nikakor niso bili razpoloženi, da bi bili burke brili, izročili so ga orožniku, ki ga je spravil na hladno pod ključ. (Razstava v Toplicah.) Obrtno društvo v Toplicah na Češkem napravi letos obrtnijsko, industri-jelno in električno razstavo v zvezi z razstavo hišne obrtnije v Eudogorji (Erzgebirge). Začela se bode ta razstava 20. julija in končala 31. avgusta 1884 1. Kazstavna komisija je dala posebna izrecila natisniti in želi, da bi se ji na teh do 15. aprila 1884 naznanilo, kaj hoče kdo razstaviti. Konečna oglasila se ji pa morajo vsaj do 15. maja 1884 1. poslati. Razdeljena bo razstava v 19 oddelkov. Natančneja razjasnila daje trgovinska iu obrtna zbornica v Ljubljani. Razne reci. — Presvitli cesar so darovali za zvonove v Poličanah 300 gold., za cerkev sv. Jošta v Koz-jaku 300 goldinarjev in za Dolsko šolo (Štajarsko) 100 gold. — Okrajni šolski svet v Litiji je dovolil šolozasilovPodšentjurjem, Čemšeniške župnije, kjer otroke iz treh sosesk uči stari vpokojni župnik Franc .Jeršič. Z velikim veseljem hodi čez 50 otrok v šolo, ki se prav pridno uče, tako, da že jedni precej dobro bero. Otrok bi prišlo še veliko več, ko bi bil prostor za-nje, ali kaj, ker je šolska soba, ki je sedaj v farovži, pretesna za več otrok. Veliko otrok mora stati pri poduku, ker ni zadosti stolov, da bi vsi sedeli. — „Slovenskega Gospodarja" odgovorni vrednik, ravnatelj Leonove tiskarne, g. Kordež, ni bil le imenovrednik, ampak je tudi dopise čital, prečrtal iu popravljal, kar si ni upal zastopati. Da bil je še drugi glavni vrednik zraven, je bilo res; a kje ga pa ni ? — „N. Fr. Presse" podpisuje stavec J. Mitter, kot odgovorni vrednik; zraven njega je še mnogo druzih za razne oddelek: kot glavni vrednik je žid dr. Blecher. X. Fr. Presse" sme pri vsem tem izhajati brez spremembe odgovornega vrednika, a ,.81ov. Gosp." pa ne. — Xe bomo ukaza dež. sodnije presojevali, a misliti pa menda nam bo dovoljeno, kar hočemo. — Iz zasebnega lista zvemo iz ISanja-1 u k e v Bosni: Kad nam biskup dodje, još neznamo, nit se znade, gdje če stanovati. Za novu crku se takodjer ništ ne pripravlja, če se morat biskup sam pobriniti, kad dodjo. Milosrdnice čemo imeti po-četkom vesaču (febr.) izpit, Bože daj, da dobro izpade. L' L razredu je 75 orosa (petelinčkov) i ko-kica (putek). Ovdašnji narod se po nješta izobraziva ali što tiče čudo rednosti (nravnosti), se je več mnogo pokvario, pa i vjerskih stvarili ni je više tako točan, a krivna je najveea ta, da vide više zlih priniirah. nego dobrih od inostrancah. Lna sad ovdje naroda od svih stranah sveta, a više opaka, nego dobra, pa tako siju svoje zločesto sjeme po Bosni i truju priprosti taj narod sa zlim primeri. — Delavec Meloun, ki je Biochovega morilca prijel, je prišel ozdravljen iz bolnišnice. Na magistratu ga je čakalo 5000 'goldinarjev, ktere so Dunajčani zanj nabrali. — O potovanji cesarjeviča Rudolfa po Balkanu izdal se je naslednji spored. Na velikonočni ponedeljek, t. j. 14. aprila ob tričetrt na ono zjutraj, odpeljeta so cesarjovič Rudolf in Štefanija po državni železnici v Budapešt, kamor bosta zjutraj ob tričetrt na sedem dospela, četrt ure odpočila in se dalje odpeljala preko Szegedina, Orsove, Bukarešta, v Gjurgjevo. V Bukarešt dospela bo-deta IH. aprila ob fi zj\itraj toda so ne bodeta nič prej ustavila, kakor še le ob 8 zjutraj v Gjurgjcvu. Ondi jih bo pa že čakal parnik bolgarskega kneza Aleksandra, s kterini se bodeta ob pol devetih v Ruščuk peljala in ob enem na ladiji zajuterkovala. Ob polndesetih se popeljeta iz Rnščuka s posebnim vlakom v Varno, kamor bodeta ob polpetili popolu-dne rlospela, ter se naravnost na cesarsko ladijo „iliramare" podala, kjer ju bo že kosilo čakalo. Šo tisti večer bo „Miraiuare-' Varno zapustil, ter so po mogočnem veletoku Donavi proti Carigradu obrnil. 17. aprila zjutraj ob 7. uri popeljeta se skozi Bospor in ob 9 zjutraj dospela bodeta v Carigrad, kjer ostaneta do 32. aprila. Tega dne se popeljeta še zvečer v Mudonijo, od koder 23. zjutraj v liruso odrineta, ter se šo tistega dne v iludonijo povrneta. Iz Jludonije odplavala bodeta na sv. Jurja dan zgodaj zjutraj proti Varni, kamor še tisti večer pozno v noč dospeta. Iz Varno se odpeljeta na sv. Marka dan zjutraj ob poli osmih proti Ruščuku kamor bodeta ob poli treh popoludne prišla. Sedaj se bodo sešli z bolgarskim knezom na kneževi ladiji, ktera jih ob poli šestih zvečer v Gjurgjevo prenese. Ondi vsedla se bodeta ob poli sedmih na železnico in poseben vlak ponese ju v glavno mesto Rumunije v Bukarešt, kjer si bodeta že čez dve uri, to je, na sv. Marka dan ob 9. uri zvečer oddahnila, in jo ondi 26. april odmoru odločen. Še le zvečer ob 10. uri na 26. aprila izročila se bodeta zopet parnemu konji, kteri z njima proti Turn-Severinu poleti, kjer se bodeta brez odloga na parnik donavskega parobrodnega društva podala. V nedeljo 27. aprila peljala se bodeta skoži ^železne vrata" po Donavi gori proti Bolemgradu, kamor mislijo še le v ponedeljek proti devetim zjutraj doiti, kjer zopet celi dan do devetih zvečer ostaneta. Ob devetih zvečer prepeljeta se v Ze.uun, od koder se bodeta že ob 10. uri po ogerski državni želežnici v Budapešt podala, kamor bosta 29. aprila zjutraj ob tričetrt na sedem prišla, nekoliko si odadhnila in zopet proti Dunaji potovanje nadaljevala, kjer bo že opoludne cesarska kočija s konji vred na nju čakala. Teleg:rami. Dunaj, 14. marca. Včerajšna obravnava proti Seiiku in drugovem trajala je osem m*, (»bravnavali so ropne napade na Podbero, Baura in Josipino/Iimal-ovo. Tožba je vse skozi opravičena. Senk vse priznava. Ko jima je ropski napad na mlinarja Podbero spodletel, sklenila sta se Šlosarekom od slej na dalje vsakega, kdor jima v pest pride, mnoriti. Senk si je izmislil načine, Šlosarek je prevzel pa izpeljavo. Predsednik vpraša Šeiika če se ni sam imiorov vdeleževal, in ta pravi: „ Nisem hotel moriti". Budapešt, 13. marca. Minister Tisza je je odgovoril na interpelacijo Cotvosa, zakaj da anarhiste preganja. Tisza pravi da zavratni morilec vedno morilec ostane, če tudi svoje hudodelstvo obleče v politično suknjo; zaradi tega je on tako radikalno z anarhisti postopal. Berolin, 13. marca. Knez Bismark opravičeval je svoje postopanje v znani Lasker-jevi aferi. Petrograd, 13. marca. „Journal de St. Petersbourg" zanikuje „Standardovo" novico, da bi se za Afgajiistan v bližnji bodočnosti kak ruski poslanik imenoval. Pariz, 13. marca. Francozi so 12. marca Bakninh zasedli. Kitajci so pobegnili. Francozom je padlo 70 ranjenih. London, 13. marca. Angleži so pričeli zjutraj zarano boj z Osmanom Digmo, kte-]-ega so po vstrajnem boji pregnali. Zgubili so pri tem boji nekaj čez 70 mrtvih in okoli 100 ranjenih. Za zgubo ustašev se še ne zna. Novi Jorl(, 13. marca. V premogovih iii-dokopih pri Pokahontih vžgal se je premo-govi plin ter je okoli sto delavcev podsul. Zahvala. Slavna kranjska hranilnica je podelila v občnemu zboru dne 6. t. m. tukajšnjemu revnemu zavodu 2350 gld. in v podporo revnih ozdravljenih, ki za-puste civilno bolnico, 200 gold. V imenu zavoda za revne izreka mestni magistrat za te izdatne podpore slavni kranjski hranilnici najtoplej.šo zahvalo. Mestni magistrat Ljubljansluua|ska borza. 13. marca. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 75 kr Sreberna „ .........80 ° 85 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 101 „ 95 „ Papirna renta, davka prosta . . .9,5 „ 25 Ogerska zlata renta . . . . 122 „ 20 „ .,4% . . . . 91 „ 55 „ papirna renta 5% . . .88 „ 45 „ Kreditne akcije . . . .160 gld. 322 „ 40 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 116 „ 50 „ avstr.-ogerske banke . . . 845 „ — „ „ Liinderbanke.....111 „ 75 „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 606 „ — „ „ državne železnice .... 317 „ 75 „ Tram\vay-društTa veli. 170 gl. . . 23(i „ 25 4% državne srečko iz 1. 1854 . 250 gl. 123 „ 75 „ ........ 1860 . 500 „ 136 „ - „ Državne srečke iz 1. 1864 . , 100 „ 170 „ — ...... „ 1864 . . 50 „ 170 „ - „ Kreditne srečke . . . . 100 „ 174 „ — Ljubljanske srečke . . . . :;;0 " 23 — " Rudolfove srečke . . . . 10 „ 20 „ 50 " Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 106 „ 70 ,, „ Ferdinandove sev. ., . . 105 „ 25 „ 5% štajerske zemljišč, odvez', obligac. . . 104 „ 50 London.......121 „ 45 „ Srebro........._ Ces. cekini.......5 „ 70 „ Francoski napoleond......9 „ 61'/j „ Nemške marke......59 „ 20 „ GrOS»pO