OS I f naro ne v" í 9. « • - I EL? ^irM "3 1 í- • - IV-. 4 - - vX. - -i ■ . ■« Izhajajo vsako sredo po celi poli Veli aj v tiskar jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 old • » .V'l • z - «V •• jÇ jř 6 ïfc- , za četrt leta 1 gold., pošiljane po posti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr V Ij ubij ani 31. januarija 1883. Obseg: Otava rujavo posušena ganj e strup. Prešic Poland China. glavni odbor. Kmetijska družba kranjska in njen vzgojujte prav svoje otroke ! Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) » Iz zapisnika Slovenske Matice. leta 1881. (Dalje.) Kaši dopisi. Kmetski stariši Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim Novičar. Gospodarske stvari. Otava rujavo posušena. Preteklo leto so „N /7 omenile, da in kako se dajo spraviti različne zelenjave, da se ne končajo in da dajo dobro živinsko krmo. Kedar je pa med košnjo vreme tako, kakor je bilo na priliko preteklo jesen, ko je deževalo skoraj dva meseca neprenehoma, manji kmet ne vé kaj početi, uže celó ne, ako nima kozolca ali ne ga dosti, in nasledek je ta, da gre prav mnogo najboljše krme v nič. Učenjaki, posebno, ako so sami veliki po- Kedar je kup dosti visok, dene se na vrh še za dobro ped na debelo slame in se potem tlači še dobre pol ure. Na to se kup pusti. Uže tretji dan razgreje se kup tako, da ni moč roke notri držati, in zdaj se mora kup prav na miru pustiti. Vnetja se ni bati, ako se trava ni spravila presurova , česar se je vsikakor ogibati. Po šestih do osmih tednih zgubila se je vročina, in mrva je suha in gotova. Potem se ali koj na mestu odjemava, ali pa spravi pod streho k drugi mrvi in od tod porabi. Živina tako krmo prav tako rada jé kakor navadno sušeno. ? sestniki in jim tedaj pri tako odnem vremenu preti še veča škoda, pa modrujejo, kako braniti se takim ne- odvračljivim naravnim nezgodam. Posebno Angleži, Ame Žganje I)a je žganje pravi strup strup. \j\x t i c^^jja tihi uaiavuim ucAguuaiii. r USCUI1U iiLll'ieZJ, A11IC" ljo> J^ /jgctujc |Jiavi su up Za naša gv/opuutuoDTu rikanci, pa tudi naši domači véliki posestniki na Če- strup za družinsko življenje, pa tudi strup za zdravje ospodarstva skem Ogerskem, poskušajo vsakovrstna sredst\ toda nesrečnih žganjepivcev, o tem imamo žalibog tudi med za gorko solnčno vreme pri sušilu mrve se še do zdaj Slovenci preveč živih dokazov pri mnogih na boben pri ni našlo nadomestila. Razpisala so se velika darila za šlih pripomoček umetnega haniki vsakovrstnih stroj zemljiščih, v mnogih družinah , katerim je žganje sušenja mrve. Napravili so me- pravo prokletstvo, vničujoče mir, zakonsko življenje, iz eno napako, ako ne več; ali ni dosti sušil, ali pa sušil toda vsak je imel vsaj po rejo otrok in blagostanje, in vzrok prezgodne predra kupilo ti ne- pozabljivega žganjepivca. Nekatere druge dežele , po- tako da bi se bilo za stroške sušenja lahko sebno one, v katerih bivajo judje, pa so v tem oziru še ajboljše drugo seno in še več. Drugo sredstvo j ravno omenjeno 1 Pa tudi to ima nasprotnika. Eni trdijo, da žrv zgoraj nesrečne; tam so kmetj uže skoraj brez izjeme v j udo v tako vsi zadolženi in prav v vsakem ozii tla čani in si užni judov in vse to s pomočjo ž g kislino nerada ali celó ne mara jesti, to posebno oni Ako se v onih deželah nahaja še tu ali tam trezen in gospodarji, kateri so poskušali skisati samo na sebi ato premožnejši gospodar, zalezuje ga jud s prilizo\ kisle trave od močvirnih travnikov. Tudi ugovarjajo njem, postrežnostjo in hvalo tako dolgo, da ga privadi na drugi da gre pri kisanji preveč mrve v škodo ker jo žganje, in ako se mu to posreči ubij je on, zgub ob njegovo premoženje, vničena njegova družina po vrhu zmiraj nekaj zgnjije, nekaj splesnuj krajih se je precéj ponesnaži s prstjo, da se mora po tem zavreči; tako, trdijo, pokonča se kisane mrve deseti vestne sleparje, ki lové lahkomišlj del ali še nekaj eč na Poskušali so za to drugi zopet drug način : s u š • A 4» 'UJ V v-f A. xJ J 'J ^ Žalibog opazujemo tudi v naših deželah take brez sne gospodarje in go spodi oje na žganjarske limanice; ko jih pa imajo nava ) jene, goljufujejo in skubijo jih, dokler le še krajcar ču-pri katerem se pa, kar uže imé kaže, po- t i j o pri njih, ali pa dokler jih ne spravijo v prezgoden trebuje vsikakor nekoliko lepega vremena. Rujavo su šilo priporočajo strokovnjaki po svojih skušnjah tako-le Kedar je pok čenja šu grob Gosposka, duhovščina, družbe, bratovšine, časniki tra toliko h z a- in knji voljno na steblih r V^VUVUL U V/ A A XV V O U U U , VA Cb tu t* ^"J1»" * VJ""V ' " " ~ ~ ' 'J " iT-- meti, tedaj se, dokler je še perje in cvetje žganjepitja, toda dozdaj le tu in tam z nekolikim ojskovale so uže hudo vojsko zoper kugo vspe- zloži mere širok kop elike, vsaj 6 metrov poprečne h o m ečidel prav zastonj in tako, da jo prinašaj legah čez vso kopo segajočih, katere se ljudj po Pred nekaj leti sklenila je Gališka deželno postavo selej proti zoper pijančevanj sploh kar tam veljá v prv rsti dobro potlačijo. Tlačiti se mora zmiraj od srede proti žganju, ker se vina in piva tam skoraj nič ne pije i kraj m paziti je, da ne ostane nič nepotlačenega ker ampak drži se gospoda čaja, ljudstvo pa sploh žganja pri najmanjšem pogrešku mrva začne plesnovati in tudi v judovskih krčmah gnjiti. postava pozdravljala se je veseljem, ker žuga posebno ojstre kazni v denarjih in zapora krčmarjem, kateri čez mero prodajo pijače go- ki je v žganji; sme se pa trditi, da so v prvi vrsti stom in so tako v pri vrsti krivi pijanosti. Vidi se tudi, škodljivi zdravju omenjeni strupi (Propyl-, Isobutvi da ta deželna postava nekoliko pomaga. Pijancev ve da ne bo preobrnila nobena postava, ampak doseže IG. Amyl-Àlkohol) Onih strupov je v žganji tem več , čem manj je se toliko, da se pijančevanje ne širi in da bo morebiti očiščeno onih oljnatih delov, ki se sploh imenujejo drug rod one dežele trezneji, premožnejši, da se bodo „Fusel stran^preseljevale pijavke judovske, vse to v srečo deželi. Kemi Žalibog. ta postava za zdaj velja samo za s kat skušuj nam pa danes sredstva pa upamo, da si bodo enako postavo sklenile tudi druge dokazat t se more s poseb i dežele, ako se bode kuga žganja še dalje tako širila. J O'iMlO tančnostj Tudi v državnem zboru preteklo leto sklenjena postava, katera naklada žganjetočnikom prav visok davek, bo morebiti imela nekoliko dobrega vpliva, ker gotovo žganjem. Ako teže onega strupa med tedaj pri 9999 težnih delih en onega oljnatega strupa vmes, kemija ga najde m del dokazov tmo marsikaterega zapeljala je prilika, da je postal pijanec, nost poseb ker je vsled nove postave mnogo manj žganjarij, bo tudi manj prilike, tedaj upajmo, da tudi manj pijancev. da je tako Prav velike važnosti pa je napredek v ugovarjal na sebi sicer nima za sploš- poinena, tako malo kakor dokazovanje, ikotin", strup v tabaku, hud strup, in da tudi "ena kava ni brez strupa, in marsikdo bo kemiji, katerega objavlja prof. E. Winkelhofer. Najnovejše iznajdbe v analistični kemiji podajajo nam sredstva, s katerimi se popolnem zanesljivo do- je največ strupa v apotekah nam ga zdravniki podajajo vsak dan j in iar Pri žganji je druga. njem za človeštvo pogubne nasledke, in stvo idimo vsi grozne _ v .. . ... vsi ljudoljubi b o rij c kaze hud strup v žganji,^ razun druzih posebno se zoper to kugo. Zdaj pa nam je kemija podala sred žganji dokazati celó mali del zeló hudega strupa prilika vrst< a h a j ž S. 71. » hud strup z imenom „Amylalkohol" , čegar vžitek po- » ^auJt v,c±u man uci zeio vzroči pečenje v ustih, vročino glave, bljuvanje, bolečino in v tem je ljudskim zastopom in vladi d glave in dušenje Prav malo tega strupa napravi pija- prepovedati in zabraniti prod nost. Ni še skušenj do zdaj, koliko one nih nasledkov ima vzrok v žganji in koliko v strupu, got splošnih zdravstve- naj škodlivé jših žganj, v katerih se imenovanega strupa Poland China. To za pitanje posebno priporočano pleme prešičev vpeljal je iz Amerike prvi tekind v Borstel Akoravno se Wit Slesvik-Holsteinskem. nam to pleme zdaj le z neprimerno velikimi stroški moglo dobiti, vendar je zanimivo tudi to novost poznati, in, kedar je prilika, poskusiti, ker slovenski gospodar poleg govedi skupi za prešiče še največ denarja. Leta 1879. dobil je Wittekini prvi par, mrjasca in svinjo tega plemena iz Ame- rike Dr or & par od druzega tamošnj očil si je leta 1880 pa i živinorejca, da bi ne imel sorodnih žival. Leta 1881. naročil si je štirikrat skupaj 3 mrjasce in 5 svinj. Leta 1882. pa je nakupil dva mrjasca in svinj, ki so bili vpeljani iz Amerike, in eno doma izre- jeno svinjo istega plen z oliko idiči pleme prešičev je , kakor podoba kaže crne barve z nekaj belimi lisami, ima tanka viseča ušesa, ____ kratko, široko glavo, je šibkih kosti, ki so pa vendar prile dosti krepke nositi mnogokrat velikansk život. Odliku prešičev lahko spita v vsaki starosti in se s prav tisto pičo več priredi pri njem, kakor pri druzih plemenskih, in to enako gledé masti in mesa. To pleme je zeló mirno in ubogljivo in se mu tudi mrzlo podnebje dobro Kakor zdaj strokovnjaki trdijo , bo to pleme prešičev spodrinilo vsa druga plemena enako, kakor se jejo se ti prešiči posebno po nenavadno šibkik nogah, je to zgodilo v zapadnih deželah severnih'združenih pa so vkljub temu urni in lahko hodijo Po skušnjah imenovanega gospodarja se to pleme držav, kakor hitro se bode moglo pri nas zarediti r U Kmetijska družba odbor in njen glavni nekatere po vsem neopravičene, čisto neutemelj sodbe tega delov ob Cesar človek ne vé, te učen hoče govoriti o neznani mu takim ljudem latinec svetuj Nob< nj ni, in ako nepod- pomanjkl delo človekov sicer ni popolno, vsako ima m motil ako eči 5 se bo večidel « bil molčal, ostal Enako so si mislili oni bil moder r si tacuisses u tudi tudi rihodnje; jriti s člo\ toda ke, tako je bilo in tako bode mora klican in katerim je bolj ali manj pristi s o d znano dosedanje delovanje kmetijske družbe kranjske, ne gluha za želje kmeto njenega glavnega odbora in v njem v prvi vrsti clruž benega tajnika, nedosegljivega dr. Bleiweisa, ko so čuli na korist kdor sodi človeška del mero in s to mero v roki bo poda družba kmetijska ni rok križem držala, da ni bila slepa za potrebe. alcev, temveč da je storila udom družbe. spoz mnogo etijstv emu, ne samo Oglejmo družbo po njenih delih malo preteklost sodimo kmetijsko odprtij Ker najviša voda ne more odteči skozi spodnja Je družba storila tijstvu ? Odgo za pod v kme Zalok a) „Umno Dala je na svitlo sledeče poduč odprtja, zato bode polagoma rastla kviško in sicer tako visoko, da bode nastalo ravnotežje med pritokom in iztokom ; vsled tega pa se bode nabralo in zastalo mnogo kmetovanj gospodarstvo spise: vode in iztok proti močvirju se bode zmanjšal SR.1 J Rft yg (J^ K^ xT rl^K«; ~ X------___ spisal bode v dolini s časom pokrilo dno 5 pro Lapaj b) „Nauk o umni živinoreji", spisal dr. Bleiweis c) „Kmetijska kemija", spisal ti. Vertovec; Glavna vodila umnega kmetovanja", spisal Iv n dovjem, da se bodo morebiti odprtja v vodni zapornici včasih zamašila z velikimi hlodi; takrat pa bode prišel čas, da se bode morala cela zgradba povikšati. Ko bode med tem pogozdovanje dovršeno, se bodo )5 n J Kranjski vertuar",- spisal ř Kn již Gutmannsthal za kmeta. I. Sadjereja a j spisal f) „Zboljšanje gospodarstva na planinah" po T tudi prodovje bolj počasi dalje pomikalo in zajezilna priprava bode pač zadostila tirjatvam. Ko bi se to ne zgodilo v toliki meri, kakor se sme z gotovostjo priča- naredila druga vodna zapornica nad kovati se lahko tel-u; g) „Navod za pridelovanje lanú in prediva giškem načinu", spisal A. Pisk ar; tem objektom po bel 57 Šteli i U gnoj" po Trientel-u; moralo sredstvom Tudi tem delom stoji na poti plavljenje lesa in se pomagati temu zadržku s kakim drugim » Por ent Novi kranjski panj po Dzirzonovi osnovi j spisal « Haberlandt Kratki navod k izreji domačih sviloprejk po k) „Potni poduk o Krasu in o pogozdevanju Krasa u spisal D i m i t ? Schey m) 1) „Kako se seje seme gozdnih dreves" , spisal M T V _ ' J X VIL Zidarjev kanal. Ta 3810 metrov dolgi potok nastane iz dveh stu dencev pri Brestu, ki gonita združena mlin. Kakor pri večini teh mlinov na močvirji, ne zado stujejo tudi tukaj vodotoči za neškodljivo odpeljavo naj više vode. jav da in ravno tako nima profil potoka dovolj najviša voda brez zastajanja se odtekala ?? J Poduk, kako najboljšo živo mejo dala Kmetijska družba aditi", iz » inskih družbah ? tovalcev štajarskih po govoru pri shodu kme vali kmetijstvu Schleich o ozdarstvu koristne u » po Ako se izkoplje po predlogu nov profil za odtok izsušilo se bode vse zemljišče, a spodnja zemlja dosegla se bode samo na kake % dolgosti. Poglobočeuje dna struge pod mlinom bode izdatni pad vode pomnožilo za blizo ? ? Navod, kako naj se napravljajo vodnjaki ťJ 77 , Licvj ov i- kapnice" z risanimi načrti, spisal Kosi 5? Razst .ulja u » » leta 1847 1863 meter, tedaj bode tudi izdatno poskočila vrednost mlina. Ker imamo tu enak slučaj, kakor pri žagi Prtiska na Ljubiji, zato naj bi se najprej počakalo, kak vspeh bode imelo znižanje spodnje vode, — če bodo namreč potem sedanje tri za- tvornice v stanu znižati najvišo vodo nad mlinom Sporočilo slovenskim vinorednikom V ertovec » spisal 7 ------— —' 11U1UV1U ^ ako se to ne bode zgodilo v zadostni meri, treba bode î © lavni prag tem zatvornicam znižati ali nove zidati deluj t) „Kaj naj bi storili zdaj No t ran j ci, ko se iz- u) železnica" (nemško) ; „Zgodovina c. kr. družbe kmetijske v Mostovi, držeči čez ta kanal, stojé izvzemši onega rni vasi, samo na poljskih potih; zadnji most pa ima u (slovensko m nemško) dovolj svetlobe in zato lahko ostane (Dalje prihodnjič.) » Stoletnica družbe kmetijske z) „Bukve za kmeta", spisal dr. Bleiweis, ne go voriti o „Naznanilih družbenih ne ovoriti dalj o Foduene stvari. kmetijskih in živinozdravniških znanih knjigah, katere je pokojni dr. Bleiweis spisal, pa sam založil; nadalje ne glede na bogato zalogo poduka, spravljenega v 40 starisi prav 7 svoje otroke! letnikih ledarji" Novic", v véiiki „Pratiki v nemškem „ko Prva odgoja je glavna podlaga srečni prihodnosti otrok, kakor tudi zadovoljnemu in mirnemu življenju Tudi ne omenjamo tukaj podučevanja preteklih več štarišev na stare dni. To mi je povod, da slovenskim kot treh desetletij na podkovski in živinozdravniški kmetskim starišem dotični sestavek, kakor ga je bil v v Ljubljani, ne popotnega podučevanja o pride- Prvil1 dveh številkah letošnji „Učiteljski Tovariš" pri- šoli ■■■■■■■■■■■■(■H lovanji lanú in izdelovanji prediva, o mlekarstvu rarstvu itd si- i........—* ' *....." „ v_ nesel, še enkrat tudi v „Novicah" podajam. Glasi se tako-le : Tukaj našteto bo morebiti zadostovalo v dokaz, da 77 Resnično, presrečni so stariši, katerim je Bog dal je kmetijska družba za poduk v kmetijstvu tudi pred dobre, nepokvarjene in pokorno-poslušne otroke; a še letom 1822. marsikaj storila. veliko srečnejši so pa otroci, kateri imajo v resnici dobre ? Tehnično poročilo , pobožne, skrbne in poštene krščanske stariše koji vestno izpolnujejo svoj prevzvišeni poklic, da lepo vzgojajo svoje otroke. Srečna je hiša med priprostimi k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja, kmeti na cleželi » v kateri s0 božJe zapovedi glavno vo- To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil dll° vse§a domačega družinskega življenja. Le tam kra- Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. X VI. Curnov kanal. (Dalje.) ljuje in vlada pravi, nekaljeni mir, ljubezen, neomejena pokorščina, miljena tihota in sloga, udanost, neprisiljena marljivost in delavnost. Otroci, če se spridijo, spridijo in razbrzdajo se Za odpeljavo najviše vode naj se pusti v stavbi 15 največ le pozneje po napačni vzgoji in slabih izgledih lukenj za iztOK, pozneje naj se pa naredi še 10 tacih odraščenih, med kakoršne nežna mladina sosebuo v ob- * ljudenih krajih večih vaséh po nepazljivosti neskrb- Očetova povelja in materini zaukazi so vsakemu posa nih starišev lahko zaide in zahaja. Iz lastne skušnje meznemu in vsem vkup sveta zapoved, katero ^ _ . ^ -mm « • > . _ _ m v. » . « « ■ .».V vem in trdim da eče ko so vasi in bolj ko so oblj deni kraji, tembolj izpridena, pokvarj nepokor je tudi mladina Gotovo prežalostna, tužna istina Prava in prva naloga vsemu poduku vsaki rado| voljno in točno izvršiti med seboj v zavesti tekmujejo, da se s tem svojim milim, skrbnim in dobrim starišem prikupijo, za kar vse je dobrim otrokom zavest, da so pri- vzgoji je gotovo ta, da se mladina v vsakem obziru za njeni prihodnji javni poklic in stan pošteno pripravlja božjo voljo izpolnili, združena z mirno vestjo jetno — nadzemeljsko plačilo. in oja Kolikor bolj je kdo v mladosti za to iši, kjer domuje taka poštena družina, dogovarja in posvetuje se modri in krščanski oče s svojimi berižil olikal in pripravil, toliko lože bode potem kot odraslimi otroci o vsem, kar se dela in kako koristno, samostalni mož in samostoj žena se s svojo osodo varčno in napredno je treba gospodariti, da jih tako boril in jej ne tako lahko podlegel, kot se to nevedne- tudi v tem obziru pripravlja na njihov prhodnji poklic, žem kaj rado prigodi. Svarilnih izgledov za to imamo Pri tem on rad posluša mnenja in nasvete svojih bolj povsod več, nego dovolj. — Ogromna večina starišev odraščenih sinov, jih modro razsoja in jim svoje lastne na deželi je kmetskega stanu, kar so pozneje največ izkušnje in koristne opazke dostavlja, ter pomanjklji- tudi njihovi otroci. Naravna posledica je tedaj neovrg- vostim ljubeznjivo vse potrebno s pravimi in koristno- Ijiva, da prav pogostoma čujemo kmetske stariše iskreno veljavnimi nasveti dodaja. Tu sinovi svojo milo mater Želju JZ/lCiVati. ,, , VACU UUIIU 1'« ^ v- ^J —----------- --<> - O "J ~J ~ 7 -------7 --------\-------J------ - - — - krepko dorastli, potem bi se s svojimi domačimi močmi jimi stariši ljubeznjive, a z brati pa prizanesljive; one izrekati: „Oj da bi nam pač skoraj domači otroci njegujejo, a hčere, oziroma (bratom) sestre so sè svo lože delalo in posle bi ne bilo toliko stroškov tuj delavce skrbé pred vsem za to po materi podučene - da Resnično, velika dobrota za pravi napre- imajo stariši, bratje in tudi one same vedno čedno dek^ vsake kmetske hiše je to, da v njej domuje ljubez- snažno, oprano in lepo pozašito staro in novo obleko, njiva domača, pošten uvj ' "J ---J - -J----------7 1---------L - t-------- ------------- # » krščanska družina, kateri za- sosebno belo perilo in posteljno opravo, kar vse veliko mila domača mati Le zdravju, zadovoljnosti in veselemu srcu pripomore povedujeta dobri, skrbni oče tam je dandanes mogoče kaj prihraniti, ter za dneve Kedar ob nedeljah in drugih prilikah taka poštena dru-potrebe in pomanjkanja nekoliko na stran dejati, kjer žina v domačo cerkev k božji službi v svojih čednih, na malih kmetijah vsa kmetska dela s svojo domačo snažnih, a priprostih oblačilih hodi, občudujejo jo sre se družinico, s svojimi lastnimi otroci izvršuj oprav čevalci, ter nekako zavidljivo rekajo: „To so sicer pri ljajo , Ker SU U U 111 il ^ i lil U.U U l \J , puùwuv aw. «vumvu^ ^ *J ^ V. J ~ , ------- , —— vzgojeni otroci gledé hrane, obleke in drugih posebnosti seboj živé; taki bi vsi morali biti; le škoda je _ __mm 1 1 f ^ _____* __« A- _ « <« « ^ 1 W m ^ ^ /-v 1 1 A ^ m /*1 «A « « rC l M /\ tr^ 1 1 I ^ ker so domači dobro pošteno in krščansko prosti, resnično srečni ljudje, kateri v lepi slogi med , da je veliko z manjim zadovoljni, nego bili bi tuji delavci posli Domači, dobro vzgojeni otroci delajo pa tudi vse veliko zvestejše in so pri vsem bolj pridni, ker tako malo enacih družin in srečnih hiš ! (Dalje prihodnjič.) vsod prava zavest le v svojo prLhodnj enkrat toliko bolj mladosti prepričanj vodi poda delajo edino korist godilo srečo, ter da se jim bode kolikor pridnejši da so bili v zapisnika Na tak način more in mora brez posebne nesreče o svojem času ta ali drugi izmed njih doma a drugi morejo se pa tudi z Slovenske Matice. postati srečen gospodar vsem potrebnim preskrbeti, ter se slednjič k poštenemu in dobremu kruhu dovêsti _ In — njihovim dobrim skrbnim starišem se na stare dni življenje po trudapol-nem delu spremeni v pravi, prijetni in mirni počitek, kar jim gotovo tudi njihove dneve pričujočega življenja izdatno podaljšati more šteno hišo družino pra\ Ali ni to za vso tako po in očitni blagoslov božji 58. odborová seja 10. januarja 1883. Prvosednik: g. P. Grasselli; odborniki: gg. dr. A. Jarc, K. Klun, A. Kržic, Fr. Leveč, J. Marn, M. Pleteršnik, A. Praprotnik, L. Kobic, A. Senekovic, Fr. Sadje, J. Tomšič, J. Vávrů, M. Vodušek, Fr. Wiesthaler, V. Zupančič, dr. J. Zupanec; tajnik: g. Fr. Grešeč. . Zapisnik 57. odborové seje odobri se z malimi popravki. Resnico trdim, ako rečem, da neka nadzemeljska radost napolni človeku srcé, kedar pride v kmetsko hišo, v kateri biva lepa krščanska sloga med stariši in . Tajnik poroča : Prevzvišeni škof Jožef Jurij Strossmayer zahvaljuje se prisrčno za častitanje g. prvosednika Slovenske Ma- njihovimi odraščenimi otroci ? kjer kraljujeta mir in tiče o posvečevanji djakovske stolne cerkve. prava ljubezen se ves teden Bogu v čast slavo > Sprovoda slavnega učenjaka dr. Dj. Daničiča v Za sebi pa v časni in večni prid z veseljem, brez godr- grebu udeležil se je v imenu Slovenske Matice njen od-niania in kislih obrazov pridno dela, kjer se nikoli ne bornik g. prof. M. Vodušek. J J ......' ' * Za 1882. leto odločile so se v 57. odborovi seji 21. oktobra 1882. 1., kakor je bil književni odsek na-svetoval 8. julija 1882. L, te knjige: sliši grdega, opravljivega in pohujšljivega govorjenja m besedovanja, kj je vse domače J6 VSO UU111UXO guopuuuiou» v skupaj nadkriljuje strah božji se o kletvi in rotenji nič ne čuj ospodarstvo v lepem redu ) vse Taka družina ne trpi Spomenik Macun J., Književna zgodovina pomanjkanja je Siran UUZ-Ji. - taiva, U1 u^ma i/1- «7 u^umuuia , uj ^^ 1KUJl£JU ' '--- nadlog, pod kakoršnimi dandanes toliko štajerskih Slovencev, če bi g. pisatelj tiskano polo dal za nesrečnih družin zdihuje zaradi svoje lastne neumnosti, 30 gold, in privoli, da se pisava popravil, kakor se od ona boru zdi potrebno, c) Turgenjev J. S. ker jo povsod spremlja blagoslov in pomoč božja se pa tudi resnično Gospodovega dneva veseli, ob ka- Lovčevi zapiski, I. del, č) Letopis za 1882. 1. Fr. J. Remec > terem se od svojega tedenskega dela in truda blagodejno Za spisovanje Spomenika oglasili so se na novo oddahne in odpočije, za zveličanje svoje duše bolj skrbi štirje gg. pisatelji. Določiti je papir, format, tisk in in dá Bogu, kar je njegovega » ter se za prihodnjega število. tedna delo in trpljenje iz nova poživi in okrepča Kako Odbor veli gg. pisateljem odgovoriti, da naj spise prijetno dé tudi taki pošteni kmetski družini od časa pošljejo književnemu odseku. Spomenika naj se krasno do časa tuja pohvala, katera je vsakemu posebej in ----- - — vsem skupaj v zasluženi delež takih družinah papir. izmed teh 150 na krasen Narodna tiskarna ne imela ali ne naro- natisne 2000 knjig v četverki rad vsak drug drugemu pri težavnem delu pomaga, ter mu trud in znoj s svojo pomočjo izdatno olajšuje. čila pravih črk, izroči se delo tistemu tiskarju, ki Spomenic po odborovém naročilu natisne najceneje. Naj se naprosi mestni inženir g. Duffe, da načrta« kako naj se knjiga veže in kakšen naj bode kovčeg, v kterem Matica pokloni Spomenik presvetlemu cesarju. b) Gospod pisatelj Književne zgodovine štajerskih Slovencev dal je tiskano polo r.o 30 gold., o jeziku pa piše: „Glede jezika stoji posebna pogodba" (ne s tajnikom). Odbor sklene po predlogu g. prvomestnika književnega odseka, da se ta rokopis ne natisne, dokler g. pisatelj ne privoli, da se jezik tako popravi, kakor odbor sam za dobro spozna. c) Gosp. J. Cimpermanu dovoli se za korrekturo rokopisa in tiska Lovčevih zapiskov po 4 gold. 50 kr. za vsako tiskano polo, s tem pogojem, da rokopisne pogreške popravi v rokopisu, ne pa v tisku. — Biblioteka imperatorskago universiteta sv. Vladimira v Kijevu želi svoja Universitetskija Izvêstija zamenjavati za Letopis Slovenske Matice, kar odbor dovoli. Več prošenj za knjige izroči se književnemu odseku. Ker nekteri neljubljanski knjigarji večletnih dolgov €eló na večkratno opominjanje nêso plačali, sklene odbor: Matica daje svoje knjige na račun samo družtveni knjigarni: gg. Ig. pi. Kleinmayra & Fed. Bamberga v Ljubljani, drugim knjigarjem in kupcem prodaje pa je samo za gotovi denar. Novi poverjeniki Slovenske Matice so: g. Mikuš Franc, nadžupnik v Konjicah, za dekanijo Konjice; g. Navratil Ivan, ravnateljski pristav najviše sodnije na Dunaji, za Dunaj; g. Strupi Jakob, kaplan v Trnovem, za Trnovo in okolico. Od 22. oktobra lanskega do 10. januarja tekočega leta pristopilo je 43 novih udov, med temi 3 ustanov-niki g. Dovnik France, kaplan pri sv. Benediktu v Slovenskih goricah ; g. Ferk Feliks, zdravnik in posestnik v Mariboru; Gomilšek Jak., železniški uradnik v Vidmu. Imenik plačujočih udov Slovenske Matice 1882. leta sklene se 28. februarja t. 1. Kdor ne plača ustanovnine ali letnine, izgubi pravice Matičinega uda, in, če je poverjenik, tudi pravice Matičinega poverjenika. 3. O Letopisu poroča g. odbornik Leveč, da mu je g. profesor Wiesthaler zanj izročil slovenski pastirski list škofa Rajnalda Scarlichija (1630—1640) in g. profesor Glaser spis o eranskih narodih in jezikih. Prvi vzprejme se že v Letopis za 1882, drugi izroči se poprej književnemu odseku na oceno. Pričakuje se od g. prof. Erjavca spis: Iz potne torbe. Gosp. prof. J. Macun naznanja nekoliko Vrazovih pisem in Prešernov še natisnen sonet, kar naj se izroči književnemu odseku. Odbor pooblasti g. prvosednika, da za Letopis naroči na Dunaji podobo g. dr. Fr. Miklošiča, kakor jo je svetoval g. prof. Franke. Gosp. odbornik Šuklje pravi, da razun že imenovanih gg. pisateljev pišejo za Spomenik gg. dr. Kos, Lavrenčič iz Logatca, Leveč, Rutar, dr. Tavčar, Vrhovec in on sam. Za znanstveni del bilo bi tedaj gradiva dovolj ; želeti bi bilo, da bi se tudi slovenski pesniki in pripovedniki oglasili. Odbor izreče željo, da bi g. pr-vosednik naprosil pesnika gg. Gregorčiča in Stritarja. 4. Gospodu prvosedniku podá odbor oblast, da na Dunaji o kamenih ploščah slovenskega zemljovida potrebno izve in opravi. Od 1883. leta naprej pisati je Vložni zapisnik in, kakor sta svetovala gg. preglednika J. Hribar in Drag. Žagar, tudi Knjižni mesečni zapisnik. Poročilo imenovanih gospodov preglednikov naznanile so „Novice" 8. novembra 1882, št. 45. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levic ni k. (Dalje.) Ko smo po skončani božji službi prišli iz bazilike, čakalo je ondi mnogo prelepih in zeló elegantnih kočij, kar nam je pričalo, kako imenitne osebe izmed romarjev , pa tudi izmed v Rimu stanujočih Slovanov so se vdeleževale svetega obreda. Videti tu v gosti gnječi zbrane množice raznih stanov, narodnost in opráv silila se nam je nehoté v spomin nekaka enakost besedi lista iz djanja aposteljnov, ki se bere binkoštno nedeljo. Ker je bilo uže blizo poldneva , podalo se nas je več znancev v eno izmed bližnjih bolj priprostih gostil-nic, da se nekoliko okrepčamo. Odkazan nam je bil prostor na dvorišči, kjer je stalo mnogo miz v odprtih lopah pod gosto zaraščenim vinskim trsjem, ki je dajalo prijetno senco in delalo ob enem streho. V potopisih o Italiji se pogostno bere o tacih gostilničnih prostorih. Ponujalo se nam je mnogo jedil; pa vsa so bila napravljena po italijanskih okusih, kar se ljudem iz severnih krajev navadno ne prilega posebno. Ker smo bili sami in nas ni nihče motil, ponujali smo si drug drugemu v pokušnjo svoje naročene jedi; posebnega apetita pa ni imel nihče. Najbolje še bilo je vino. Za popoldan smo imeli razne programe. Cast. g. Peterlina in mene povabil je bil gosp. rojak P. Be-nedičič k sebi v svoj samostan, in da sva oba hrepenela videti prostore njegovega bivanja (bolnišnico in samostan usmiljenih bratov na Tiberškem otoku, zvanim „Ponte quatuor cápi"), je več kot gotovo. Po posebno dobrem načrtu rimskega mesta, katerega smo si bili kupili do malega vsi slovenski romarji, postala nam je bila hoja po Rimu uže čisto lahka. Vdarila sva jo z gosp. tovarišem po raznih ulicah naravnost proti Tiberškem otoku. Pot peljal naju je med drugim skoz znani „Ghetto", to je, skoz stari mestni oddelek, kjer se je naselil zarod Abrahamov, po domače rečeno: judje. Ozke ulice, neprijeten duli, in le predobro znano nadlegovanje judovskih barantačev s kupčijskimi ponudbami preganja človeka le-tod, naj hiti urno naprej. Tudi midva z gosp. tovarišem storila sva tako, in kmalu dospela do mostu „Ponte Fabricio". Koj prva zgradba ob desni roki na Tiberškem otoku je bolnišnica in samostan usmiljenih bratov, in ko sva z gosp. tovarišem precéj krepko potegnila za zvonec (kakor nama je bilo ukazano), stal je uže močno ove-seljeni gosp. rojak P. Benedičič pred nama in vpeljal naju v notranje prostore, kjer bi bil imel jaz (kakor sem o svojem času omenil) za čas svojega bivanja v Rimu prav za prav stanovati. Memogredé naj omenim splošne rimske navade, da si zarad silne vročine prve popoldanske ure ondotno prebivalstvo v obče privošči 2 do 3 ure počitka. Ta navada velja tudi po samostanih, in ker naju je gosp. P. Benedičič opozoril na to, podali smo se, da bi z glasno hojo nikogar ne motili, prav natihoma v njegovo prijetno sobico. Tu nama je postregel najprej z izvrstno pijačo (vino, ki se imenuje, če še prav vem: „lacrimae Christi", t. j. solz i ce Kristusove). Posebno prijetnega okusa je to vino, ter ima ob enem tudi dobro lastnost, da ne sili prerad v lasé. Po kratki pomudbi šli smo si ogledat samostansko cerkev, ki pač ni velika, a mična in lepa pa je posebno. Posvečena je sv. Janezu Kalibita (Calibita). Samostan in cerkev stojita na mestu, kjer je bil dom tega svetnika. Življenje njegovo ima veliko enakost z onim »v. Aleša. Tudi on (sv. Janez Kalibita) bival je nepoznan na dvorišči domače hiše in še le o smrti so ga stariši spoznali po evangeljskih bukvah, ki jih je imel pri sebi in katere mu je bila mati podarila na dan njegovega prvega sv. obhajila. V tej cerkvi počivajo trupla sv. Mar i usa, sv. Marije, sv. Habakuka in sv. Hipolita. Ker je bil gosp. P. Benedičič ta popoldan prost in nama je želel razkazati kaj rimskih znamenitost, podali smo se kmalu na jako prijetni in zabavni sprehod. Koj unstran samostana usmiljenih bratov je zmeren trg in konec njega cerkev sv. Jerneja (S. Bartoloraae). Prirojena vidoželjnost, še bolj pa to, da je starosta naše rodbine ter moj najstareji brat krščen na imé apostola, čegar telesne ostanke hrani ta cerkev, gnalo me je, ogledati si jo. Pozidati jo je dal okoli 1. 1ÛOO. nemški cesar Oton III. Tu stal je nekdaj baje paganski tempelj. Dve vrsti močnih marmeljnastih stebrov deli cerkev v tri ladije. Kmalu po prihodu v svetišče pridružil se nam je prijazen redovnik (frančiškan), postrežljivo vodil nas po cerkvi, ter razkazoval nam znamenitosti njene. V „menzi" (mizi) glavnega altarja hranijo se svetinje sv. apostola Jerneja. Položil sem na-njo molek, da bi ga poslal po svoji vrnitvi na ljubljeni dom svojemu zgor omenjenemu bratu v spomin ; ob enem pa sem ga priporočal tudi z vnetimi prošnjami milosti in predprošnji njegovega krstnega patrona. Dalje počiva v tej cerkvi tudi truplo sv. Adalberta, škofa češkega in apostola Prusov. Pred stopnicami, ki vodijo v svetišče, vidi se studenec, v katerem so nekdaj pagani vtopljali kristijane. Vseh življev so se res poslužili ti trinogi, da bi pomnožili število mu-čenikov. Kot učitelja zanimalo me je v tej cerkvi videti, kako se v Iiimu mladini (stari od kakih 10 do 12 let) deli poduk v veroznanstvu. Kmalu po našem prihodu v cerkev jelo je bilo zvoniti. Mladina obojega spola pričela je zdajci prihajati noter. Prvo je bilo, da so otroci pokleknili na tla in jeli s polnim glasom, ki je nekako šel skoz ušesa, opravljati po taktu, bi djal: pesemsko molitev. Potem podajali so se na svoja, menda jim od-kazana mesta, ker so kmalu za njimi prišli tudi gg. duhovniki, vsedli se na male stoliče, okrog njih pa se je vstopilo po kakih 6 do 8 otročajev, in pričelo se je izpraševanje iz veroznanstva. Nekako prijetno je bilo gledati ta mala kardelica po cerkvi ; otroci pa so se obnašali tako izgledno mirno, ter tako pazljivo sledili ukom in odgovorom svojih tovarišev in tovaršic. da sem si nehote mislil: škoda, da moji učenci doma niso tako pokojni in mirni. Zapustivši cerkev sv. Jerneja podali smo se naprej po otoku, ki je precej velik, in se več ulic razkrižuje po njem. Na drugem koncu otoka pelje čez Tibero most „Ponte Častio". Pridši čéz-nj bili smo v mestnem oddelku , ki se zove „Trastevere", to je, unkraj Tibere. Lepe široke ceste in visoke stavbe videti so tudi tu. Najprej napotili smo se do sloveče cerkve sv. Cecilije. (Dalje prihodnjič ) Naši dopisi. Z Dunaja 29. januarija. - Preteklo soboto vrnila se je cesarica s princesinjo Valerijo z Ogerskega na Dunaj, in govorica, cla bi letos šla na Angleško, je zdaj popolnem potihnila. Sicer pa zdaj Dunaj poleg važnih opravil podnevi, pleše ponoči. Tudi na cesarskem dvoru je jutri večer dvorni ples, na katerem je pa plesa najmanj —- navadno samo toliko, da se veselica sme krstiti s tem imenom. Snidejo se tam udje cesarske hiše, državni, vojaški in duhovski dostojanstveniki, veliko število zastopnikov vseh unanjih državT občinstvo, bi rekel, pa je tam mnogo število viših uradnikov , častnikov, in konečno gosposka in poslaniška zbornica, katere po stanu dotičnikov množijo to ali uno vrsto gotovo. — Da pa svet po časnikih zve nadrob-nosti veselice, povabuje se redno tudi nekaj odličnejih časnikarjev. — Vélika tukajšnja politika vrtila se je pretekli teden po zasluženji krog tukaj bivajočega ruskega ministra Giers-a, kateri je bil središče gotova važnih razgovorov s Kalnoky-em in drugimi diplomati. — O čem so se razgovarjali in kaj se je dogovorilo, tega gospodje se ve da ne bodo obešali na véliki zvon; kdor pa politični položaj in izrekoma razmere med Rusko in našo državo pozna, brez težave ugane, krog česa so se vrtili razgovori. Po glasovih , ki se čujejo v javnosti, soditi, sta Giers in Kalnoky zadovoljna z vspehom razgovorov; mi želimo, da bi bilo to po vsem res, ker miru potrebni smo mi z vso Evropo vred, zato pa tudi upamo, da so se ali se še bodo poravnala vsa nasprotja med mogočnima, sosednima državama in da bi nikdar ne prišlo tako daleč, da bi kdaj morala druga proti drugi obravnavati z — mečem. V državnem zboru oddal se je pretekli petek socijalno-gospodarski predlog levice po nasvetu desnice deloma obrtnijskemu, deloma posebnemu odseku; spodletel je tedaj namen levičarjev, obrtnijskemu odseku izreči s tem hudo nezaupnico, da bi se mu odvzela tvarina, o kateri se je uže mnogo posvetoval, in ki ie z delom obrtnijske postave v zbornici sprejetim dokazal, da ima srce za naše obrtnike in tudi trdno voljo, jim pomagati. — Jutri pride v zbornici poslancev v gotovo viharno obravnavo predlog dr. Ma- tuš-ev, da se od trgovinskih zbornic odcepijo zbornice obrtnijske, kar ima posebno za Česko gledé volitev trgovinskih zbornic v državni in deželni zbor blizo tak pomen, kakoršnega ima razdelitev tamošnjega velikega posestva v kurije. — Budgetni odsek hitro dela in upa ta teden dokončati posvetovanje budgeta. — Zadnja javna seja zbornice pred pustom ima biti v četrtek, potem pa izostane ena seja, tako da bo prihodnja še le po pepelnici en dan. — V gosposki zbornici pride v javno obravnavo obrtnijska postava, v odseku pa se marljivo posvetuje šolska postava. Prem 24. jan. (Raznovrstno, staro in novo.) Nekoliko poročil o tukajšnjih dogodkih zadnjih tednov lanskega leta bil sem „Novicam" na dolgu ostal, kar naj mi bode s tem poravnati in nadomestiti dovoljeno. Navedeni čas bile so tukaj in v bližnji okolici sledeče tri volitve izvršene: a) občinska volitev za občino ua Ra-teževem brdu, kjer bili so: kot župan Martin Gril, kot drugi svetovalec Anton Maslo, oba iz Rateževega brda, a kot prvi svetovalec pa Miha Frank iz Bitinja (starega mosta) izvoljeni; b) nova volitev občinskega odbora za občino v Kilovčah, kjer je sedaj za župana Janez Avcin iz Kilovč, a kot svetovalca sta pa: Janez Valenčič iz Kilovč hiš. štev. 18, in Jožef Seles iz dolnjega Bitinja hiš. štev. IG; c) volitev novega krajnega šolskega sveta na Premu, v katerega so občinski odbori tukajšnje šolske občine bili volili kot nove ude sledeče gospode: Andreja Franka iz Prema hiš. štev. 16, Janeza Valen-čiča iz Kilcvč hiš. štev. 1, Janeza Cvetana iz Smerij hiš. štev. 7 in Jožefa Candeka iz Janeževega brda hiš. štev. 11. Novi udje izvolili bili so kot predsednika krajnému šolskemu svetu gosp. Andreja Franaa, kot njegovega namestnika pa čast. gosp. župnika Antona Žgura. Toliko o volitvah. Dné 6. decembra preteklega leta opazovali smo tudi tukaj prehod planeta „Venere" (večernice — zgodnjer danice) preko solnca; 15 minut čez 3. uro (po tukajšnji uri) pričela se je kazati na solnčni plošči tam, kjer se na številniku ure nahaja prostor za kazalo ur (časa) to prednost, da hitreje raste in ima tudi bolj gosto IX ure) 7,9. ure (na sredi med številkama VIII. in mala temna vrez, katera se je bila pa po nekoliko mi- perje od domače navadne detelj Toraj ne le po teoretičnem nauku v kmetijst nutah popolno v črno piko na solnčni plošči premenila. temuč tudi po spremembi in poskušuji različnih semen In ko je ob na 4. uro popoludne bilo solnce našim se zamore do dobrega vspeha v kmetijstvu priti ter očem za temni oblak se zakrilo , bila se je Venera uže kmetijstvo na boljšo stopinjo materijalnega stanja po- 28L dobra dva svoja premera preko solnca proti njegovi vzdigniti. Zatoraj bi po mojem mnenju jako potrebno sredini pomaknila. Opazovati to nébesno prikazen bilo jo moč le z daljnogledom , ker se na prosto oko nič razločiti moglo ni. Dne 10. decembra kmalu po 2. uri popoludne pri bilo da bi vsaka šola tolika vrta imela, da bi se na podlagi teoretičnega podučevanja v kmetijstvu tudi raz lične poskušnje v kmetijstvu ua tistem v korist in na predek kmetijstva izpeljavati zamogle Da se take po čelo bilo je prav pošteno grmeti tako, kot bil bi sveti skušnje lože z vspehom izpeljavajo , bi bilo želeti Elija celemu svetu s svojimi topovi vojsko in pogin na- gg. , da učitelji, kateri imajo veselje do kmetijstva in za to povedal to pričelo je kot iz škafa liti, kar je sko- potrebne veduosti naj bi stopili v ožjo zvezo z gosp raj neprestano vse popoludne in vso noč trajalo Vsi Vodetom, oskrbnikom vrta kmetijske družbe, kateri hudourniki in drugi potoki naraščali so očividno tako, njim o priložnosti résultat skušuje na vrtu kmetijske i. • v. r>~i —a —i-*— — družbe naznanil, ter bi jih s °û,nûnftrn 70 ™oLr,l2ni'° da je bila še tisto noč voda „Reka splošno svojih poskušnje pre bregov stopila in drugi dan bila je vsa dolina ob vodi skrboval. Denar, katerega bi učitelji za seme za po slična. Ta poplav bila je le nekoliko skušnjo na šolskem vrtu izdali, naj se jim povrne pravemu jezeru manjša od one meseca septembra 1878. leta, katera bila je po tej dolini čuda škode napravila. Tudi sedaj ni Vidm bilo brez vseh škod : le to bilo je dobro, da so se ljudje zboleli Kranja Milostljivi gospod knezoškof Jernej ki so zdaj v 81 letu starosti, so nevarno na povodenj, katera bila se jim je uže podnevi napove Ljubljane. (Grof Karol Hohenwart), naš držav dala nenadej po moči pripravili; ko bi bila ob nočnem času poslanec, opozoril je preteklo soboto v budgetnem od prišla, ne bilo bi se tako gladko izteklo, seku ministra notranjih zadev na liko škod Sploh konec starega leta poslavljal se je od nas z jako t p r i z a d S tužnim, čmernim, temnim in objokauim obrazom ter Medvod do Zalog tako na Kranjskem, osobito od , da je v nevarnosti nekaj apustil brez števila nadlog, skrbi za prihodnost, vasi, da jih Sava ne odplavi, ako se ne bodo brego nam je težav jn pomanjkanja na vse strani Peter na Notranjskem 25 jan (Konec prih.) p (Gospodarske km dobro zavarovali. Ministerstva pred sednik grof Taaffe odgovoril je na to opazko, da se bod 1 skušnje.) Kakor vsaki učitelj želi videti sad svojega ti dopolnega delovanja na polji omike in izobraževanja, vsa potrebna pripravi j čene želj t dela tako čal se tako tudi c. kr kmetijsko družbo gotovo mika izve- v budget za prihodnje leto sprejme potreb deti vspeh njenega delovanja na širokem polji kmetij- veča stva. Zato prosim, da mi „Novice" blagovolijo o skušnji, breg ot za t tamošnjih h katero sem si v nekaterih poljskih pridelkih, deloma šolskem vrtu in deloma pa po mojem posredovauj zemljišču spoštovanega kmeta Dekleve iz Petelinj (Gospod Matij Kulavic) v Šentvidu pri na ka- Zatičini je po večkratnem bolehanji pretekli četrtek ne varno zbolel, ker pritisnil je njegovi večletni prsni teri se zamore Zraven gled kmetom staviti, pridobil, bolezni še druga vnetj oprsne mrenice. Nevarnost tega pa naj tudi prijatelji kmetijstva zvedó, bolezni je pojenjala in zopet ___« « • « « • * • ^ v 1 v T 7 7 astla. Brat bolnikov vodja Avguštinskeg; bratu v Šentvid. Poro gosp. Josipa Vodeta, oskrbnika vrta si. c. kr. kmetijske čilo od ponedeljka večer naznanja, da gospod župnik Kul Naročil sem si od prijaznega in spoštovanega zavoda na Dunaji, prihitel je da tudi Pivčani v raznih strokah kmetijstva napředu- preč. gosp. dr. J jemo družbe, seme deloma zá-se in deloma za napredovalnega živi. kmetovalca Deklevo, kateri vzdržuje v korist živinoreje ljublj bika čisto muricodolskega plemena, uže naslednja polj Bog povrni kmalu zopet ljubo zdravje obče mm župniku in odličnemu rodoljubu! ( Veliki ples) , ki je bil dne 24. t. m. pri dežel ska pridelka sicer: ruski lan, kateri se je posebno nem predsednik Win kl er j bil je prav zelo dobro obnesel ter je zarad velike prednosti tudi dober mnogobrojno obiskovan in gostje bili so navdušeni in peh pri kmetovalcu napravil. Omeniti pa moram tu židane volie. da seme ruskega lanu, ako se mlado seje, leto za bili vaMj kaj, letom pusti dve leti v dobri spravi ležati in se še ne dá tistega vspeha , kakor tisto seme Nekateri nemškutarji, ki menda niso skušali so sijajnost veselice kratiti s tem ki se da so v svoje vnanje časnike telegrafirali, da se je nji tretje hove stranke le malo vdeležilo plesa Nam se do leto zopet seje. — Zraven tega se je naročilo od ime- zdeva, da kujanje tistih par nemškutarjev sijajnosti plesa novanega oskrbnika kmetijskega vrta nekaj najnovejše ni prav čisto nič škodovalo, nasprotno: veselje in rado- vrste zgodnega plavega krompirja, kateri pa zaželenega vanje je bilo toliko srčnejše. Naj se le kujajo tudi še vspeha ni prinesel. Nadalje se je za poskušnjo naro- druga pota' čilo tudi : sibirska velikanska japonska ajda, svitla Gospod Ant Sam stari in spoštov pšenica in štajarska detelja. Sibirska rž, katera je ne- ljubljanski zvonar, je umrl pretekli teden 75 let star (Pobirki iz Časnikov.) Abendroth, oni pod vzetnik iz zasedanja Bosne in Herce je D po katerem toliko slovenskih voznikov zgubilo veči del svojega koliko bolj rodovitna od domače, se je dobro obnesla Svitla pšenica pa ima veliko prednost od domače, nji ne škoduje suša, ima veliko bolj debelo zrno in je tudi veliko bolj bogata od domače pšenice. Da je velik vspeh zaslužka, je zopet na_dnevnem redu vsled dveh spisov pri kmetovalcu ta pšenica napravila, je dokaz to se je lahko , kar je je bilo za seme da objavljenih v tržaški „Edinosti" od 20. dne t. m. V tem po do 5 gold, listu nahaj se med insera ti „Poziv nekega Hutterj mernik prodala. Ravno tako se sme japonska velika s katerim vabi vse one voznike, kateri svoje vožnine ajda priporočati, ker je jako rodovitna občuti niso dobili ali nič ali ne popol plačane, z ob ne mokrote tako, kakor domača. Rekel mi je imenovani ljubo, da jim hoče vso ono vožnino preskrbeti - . . • ^ w • y ^ . 1 • v J -f^ 1 • A • // 1 _ _i___• ______1_______! kmetovalec, ki jo je od 2 litrov še nekaj čez 1 mernik ništvo „Edinosti" pa o tej zadevi med noticami vred tretj • + pridelal, da je za 5 gold, ne prodá. Toraj se japonska strani omenjenega lista od besede do besede piše tako : ajda za Pivčane jako priporoča. Štajarska detelja ima „Voznike, ki so bili v Bosni, opozorujemo na poziv na zadnji strani lista. Mnogo voznikov je prejelo kak majhen znesek, dotični mešetarji so jih pregovorili k pod pisu, bilo škodeželjno zasmehovanje. škega glavnega mesta Zagovorniki „nem 4 Dunaja, Kopp, Weitlof, Holier ia da so popolnem plačani. Ker pa so posredniki Raab, katere je nižeavstrijski deželni odbor zopet izvolil ker je mnogo denarja zá-se obdržali ostal denar, zato je mogoče, da toliko zgubili, zdaj vendar še veči del zgublj ubogi ljudj da M ki so a de- narja zopet dobé. Našim ljudem svetujemo, naj se v tej zadevi pred vsem obrnejo na naše vre tero si šteje v sveto dolžnost, da st\ potegne za interese našega naroda." d n i š t v1 preišče ka se v deželni šolski svet, so zopet odložili ta svoja posla zato, kakor sami pravijo: „ker se gledé češke ljudske šole na Dunaji še ni nič prenaredilo", Državni zbor zboroval je včeraj in na dnevnem redu je bilo utemeljevanje dr. Matuš-evega predloga, da se od trgovinskih zbornic odcepijo posebne obrtnijske zbornice. Govorila je poleg Matuša cela vrsta govor Mi bi si ne upali priobčiti zgoraj omenjenega po- nikov, zoper vso hišno navado, po kateri pri prvem živa brez svarila, ker se teri so en del voznine prejeli gledé onih voznikov » ka se odpovedali vsem daljnim tirjatvam, nam zdé one obljube neopravičene prazne. Ker Abendroth ? pravi podvzetnik R prišel je na boben in umrl v revščini, kdor izmed up nikov pa se je poravnal s kridatarjem in vzel za popolno plačilo ali pravici, še več zahtevati bodi pa samo iz lastnega nagiba branji sploh ni razgovora. Prihodnja zborova seja ima biti v soboto in druga v sredo, ne bo tedaj zborovanje prav nič pretrgano zarad pustnih dni. budgetnem odseku obravnaval se je ta ponede-del plačila 1 jek proračun naučnega ministerstva in sprejel je reso- vsled prigovarjanja ta se je odpovedal lucijo, da se prične zdravilniški oddelek češkega vseu- čilišča v Pragi s prihodnjim šolskim letom. — Poljaki in njim na čelu Hausner priganjali so ustanovitev zdra Pa tudi onim voznikom , kateri še prav nič niso vilniškega oddelka na vseučilišči lvovskem ; Lienbacher prejeli in nobene odpovedi podpisali, svetujemo, da so pa je opozoreval na resolucijo sprejeto pred dvemi leti dvakrat previdni, vsaj naj ne zaupajo ne krajcarja člo veku, ako niso o gledé kirurgičnih šol za hribovske dežele. Staj arci za čisti poštenosti popolnem pre- htevali so za gimnazijo v Gradcu novo zdravo poslopje poslanec dr. Ton kl i predlagal in utemeljeval je reso- pričani. Zavzeli pa smo se, v notici „Edinosti" beroč priporočilo onega poziva, še bolj pa smo se zavzeli, da vé r brati v slovenskem listu splošno obdolževanj Je so posredniki mnogo denarja obdržali lucijo (glej telegram od ponedeljka), v kateri se nauč- vpeljal gledé nemu ministru nalaga, vse ono, kar je slovenskega učnega jezika na Kranjskem, do prihod 5? Edinost", kdo so vsaj v javnosti znani posredniki, njega šolskega leta tudi vpeljati za Slovence vseh druzih na katere to obdolževanje leti pred vsemi druzimi? — sosednih dežel. — Na vprašanje o izvršitvi dotične predlanske resolucije odgovoril je minister Conrad, da jo je smatral veljavno samo za Kranjsko. Zoper resolucijo Tonkli-evo ni ugovarjal ničesar. — Edini Korošec Moro Ne vé li „Edinost" iz javnih listov cla sta bila davna in edina sploh posrednika Adolf Ob © clr Vitezič, katera sta s sploh občudovanim trudom in materijalnimi žrtvami s pomočjo vojnega ministra pri- skušal je dokazati, kako srečni so koroški Slovenci, ker borila voznikom, kar največ mogoče? — In to je zdaj se učé nemščine, ker jim je potem mogoče v nemških hvala lista, tiskanega v slovenščini! Ako to ni fužinah, rudokopih in nemških gozdih iskati si zaslužka, hudobnost no s t vredništv je M vsaj ne o dp ustij Edinosti mal Noviear iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja Giers, ruski minister, vrnil se je od tukaj na Rusko nazaj preteklo nedeljo. Cesar sprejemal je pretekli ponedeljek v avdijenci cele vrste viših tudi je trdil, da gorovje Karavankov , kateri koroške Slovence loči od kranjskih, na jezik tako vpliva, da ko-rošk Slovenec težko ume kranjskega, pismene slovenščine pa da ne ume celó ne, tako, da se laglje nauči sklepal je, da na gimnaziji v Celovcu nikakor ni treba slovenskih pa- nemščine kot slovenščine; iz vsega tega ralelk. res Njegovi jezikoslovni in naučni nazori bili so se ni mogel skriv- kratkočasni; celó „modri" Suess nega smeha zdržati. plemenitašev 5 tajnih etnikov dvornih komornikov Velik vriš gre po Dunaji zato, ker je cesarski namest nik Possing Tagblatt" preteklo nedeljo časnika „Neues Wiener in „Vorstadtzeitung" prepovedal prodajati po tobakarskih trafikah. Ravno teh listov se je med Dunajčani na drobno največ prodalo, zato jim je to ob čutljiv Telegram „Novicam". Z Dunaja 31. jan. ob 10. uri in 25 min. dop. Včerajšnji -ples na cesarskem dvoru je bil izborno si- vdarec. „Tagblatt sled tega naznanja, da se Državni zbor je sklenil galiŠka jpredlogu se ni nič razgovar more noročiti, uai tudi > j žiti lastne prodajalnice » pa ker od prodaj al nic plačevati mora poseben davek očnikov pa teden", ter da hoče pomno to vendar na- ker bolelo ga bode jajen, Čez 2500 gostov. transverzalno Železnico. jalo t tudi v tretjem branji ne. — Herbst je interpeliral zavoljo tega} kako se zdaj izvršuje njegova tiskovna postava. Francoski ministerski predsednik je v včerajšnji seji ebiti po tej naredbi dobi še več ljudj nem uže po svoji naravi še bolj tišče za prepoved Nemški časniki hudujejo se na te naredbe tožijo, da desnica državnega zbora ne prenaredi tiskovne postave, minjajo, kako n e konfisci to pa časniki desnice po pravici spo njim godilo pod prejšnjo vlado ko so časnike policijski organi raznaševal prišel ob zavest. 7i Dunaja 29. januarja. Danes je budgetni odsek sprejel resolucijo Tonklijevo1 da izvrši vlada zadnji ministerski ukaz zarad slovenskega uradnega jezika v srednjih Šolali za kranjsko po vseh deželah , kjer tudi Slovenci bivajo. Ugovarjal je samo Moro za Koroško. ceni po ulicah pobirali, konfiscirali dan dan, prodajo Listnica vredništva. Gosp. P. v G. : Hvala lepa ! Vaše po tobak; jev poobl prepovedali, za obsodbo čeških Časnikar- misli vjemajo se z našimi in z onimi podučenih krogov. Zadnji nemške porotnike, obsojevali vrednike dopis bo moral skoraj gotovo vsaj veči del čakati prihodnjega na veliko let ječe in založnike obsojevali na tisuče lista. Gosp. P. v P. : Pride prihodnjič, tisuče zgube kavcij in klicali so dvanajst let za Konec zanimivega dopisa morali smo izpustiti i Gosp. . . v . . ker bi si prišli stonj pomoči pri tako imenovani „liberalni" večini dr- sicer v protislovje. Upamo pa, da nam bode mogoče, pristo- žavnega zbora; in s kakošnim vspehom ! Odgovor jim je piti enkrat Vaši sodbi. Odgovorni vrednik: Aloizii Maier. Tisk in založba: Rlaznikovi nasledniki v Liubliani.