Ttdenske novice. Božičoa številka ,,Go3podarja" izide z božično prilojro Naročiikom »Glasnika najsv. Src" se naznanja, da 88 zaradi neke tehniike ovire k 12. števillri položnics miso priložile, «ia pa pridejo goioro s 1. šterilko prihodnjega l«ta. Upravni- itro nGiasBika(<. Depntftoija žHjiiuioT obdrarskih obcm je bila -^rattMi Wm rm ¦«r«iN»ih' »Maslpil x Cjutjtjami, da posreduje v zaddvi posester oft Dra-ri in poprave obrežnih obrabnih naprar. 2«pani so dobili povsod poTOljna zagotovila, da se bodo želje in zabteve njihovib občanoT uvaževale. Deputaoijo županov y jLjubiiano je spremljal dosedanji narodni poslanec proi. 1» tfesenjafc, ¦.,». >gŁ flimeo. V frančiSkanski cerkvi r Ma.riborn ae je poročii g. Martui Cvilak, trgovec in gostilniSar iz Jdrenine z g. Josipino Wresoer, roj. Lilek, veleposestnico iz Srečine. Bilo srečno! Poročil se je dne 20. novembra g-ospod Anton Brenčič, trgorec z železnino v Ptnju s trgovčevo hčerko gospodično Ivanko Riegelbaaar. Cestitamo! Liberaloi minister dr. Knkorec se je izrazil po končanib rolitvah rpričo ministrskega sreta t Beograda, da je Samostojna samo krilo demokratov (liberalcer) in bo podpirala centralističae težnje in zahteve demokraiov. To dr. Knkovečevo izjavo zanikajo sedaj Samostojneži v STOJem gla8tia in v ,,Jugoslaviji", češ, da dr. Knkovec ni bil pooblaščea podati v imean Samostojae tozadevne izjave o skapnem parlamentaričnem nastopu demokratov in samostojnežev. StaroliberaJao gtasiio ^Slov. Narod" priaaša z ozirom na preklic samostojaih o njihovi zvezi z demokrati gledeče: Z ožirom na to izjavo (Samostojoih) ugotavljamo, da je tadi »Beograjski Dnevnik" dne 1" t. m. poročal, da je Samostojna službeno obvestila viado, da sprejema kot svoj program damokratske zajednice in da tudi glede državne organizacije aprejema točke iz programa demokratske zajednice. Tako ,,Narod" in sedaj naj presodi vsak sam, ako niso samostojni prvaki in poslanci: Ur^k, Mrmolja in Drofenik rea centralistž ia največji kmetski škodljivci? Kvorum za ustavotvorni parlament bo znašal potom poslovnika za konstitnaato enega poslanca več nego polovico. Konstitnanta bo šteia začasno 417 poslancev in k tem še jih pride po izpraznenjn po Italijanih zasedeaega dalmatinakega ozemlja 10 ia bo v tem slučaja dosežen kvorum z 215 poslanci. »s -..$M Voditelji samosfojnežev so^imeli pretekli teden v Ljubljani veliko posvetovanje: Na katero stranko bi se naj naslonfli v ustavodajni skapščini. Vseai Slovencea dobro znana Postojaa na Kranjskem, katero so nam agrabili Lahi po mirovni pogodbi z Italijo, postane takozvana mednarodna postaja na progi Trat-Ljubljana. Mariborska porota prične v pondeljek, 13/1. m. in je za to zasedanje razpisano že nad 20 razprav, katerim jih bo pa sledilo še več. Tečaj za gospodarske zadruge v Celju v Kotela ,,Beli vol" od 13. do 17. t. m. Začetek dne 13. decembra ob 8. uri zjutraj. V, tečaju se bo praktično pou Če\alo o knjigovodstvii gospodarskih zadrug ter se bode sestavil računski zakljueek. Razun tega se bo predavalo o vprašanjih, katera so važna za gospod. zadruge. Prvi dan predpoldne o ustroju in delovanju gospodarskih' zadrug, popoldan o najvažnejšib dolo?,bah pravil in zadružnega zakona. Drugi dan dopoldan o skupnem nakupu potrebščin, popoldan o skupni prodaji tržnih pridelkov. Tretji dan o delovanju in se.(ah načelstva, popoldan o delovanju in sejah nadzorstva. Cetrti dan o občnih zborih, popoldan o naj važnejših trgovskih in tarifarifinih predpisih. Peti dan (naenjen za člane načelstva in nadzorsrva gos podarskih zadrug) se bo razpravljalo o blagovnih centralah ter natančno razložil rafiunski zakljufiek in pnnovilo vse, kar je potrebno Clanom načelstva in nadzorstva znati. Ta dan je namenjen medsebojnemu porazgovoru glede vseh skušenj, katere so gospodars ke zodruge dosedaj napravile. Tečaja se nai udeieži od vsake gospodarske zadruge vsaj poslovo<lia, ozir. ka.iigovodja, zadnji dan pa vsi oni 61ani na6elstva in nadzorstva, ki marljivo sodelujejo pri zadrugab. Tihotapstvo v Avstrijo. Tihotapstev iz Jugo slavije v Avstrijo na naši severni meji noče biti ne konca ne kraja. V noči od pretekle sobote na nedeljo jc neki Ferš iz Kamnice s pomoCjo dveb dmgih krepIvih raož nad Karanico ustavil dva tihotapca, katera sla nameravala spraviti 7 konj iz Jugoslavije v Avsfrijo. Tihotapca sta zbežala, zadevo pa javili oblasti. V isti noči star videli dve ženski, da so gnali Stiri tihotapci ve<5 kakor 10 konj po Kamniški grabi tje gori proti Sv. Kfižu in dalje v Avstrijo. Ker tihotapci Nemce v Avstriii tako pridno zalagajo z živili, se ni cuditi, ako raste Nemoem v Avstriji greben, pri nas pa se pojavija vedno več tistega malovrednega avstrijskega papirnatega denarja! MiUionske tatvino na ljnhljanski glavni poSti. liiubljarski policiji se je posrecilo spraviti pod kljuC sedmorico mlajSih poštnih uradnikov, ki so bili nameŁceni na glavni pošti v Ljubljani, Njih po&tna služba je obstojala že dalje 6asa v tem, da so prežali na pioma iz Amerike, v katerih so pošiljali amerikanski Slovenci dolarje svojcera v domovino. Ta pisma so od pirali in valuino visoko stoječi amerikanski dolarji so na stotine romali v tatinske žepe teh uradni kov, ki so zapravljali ukradeni denar s popivanjem t dmžbi lahkoSivih žensk, Ze zaprti poštni tatovi, sa¦i mlajši vrstdnifr, s« p« vtiai prt»ali STtja taHm- ska dejasja. Dosedanja preiskava jp <og«s*a, ia so p*»kradii dolgo rolci pravice prikriii uzm<m& d«lar ske vrednosti nad en milijou nagih kr©». Tftt«n Se niso obsojenl, pa če ttidi bodo, rendar jiai >a 1»« vzfr* tt kaj, ker so pokradeni denar že lalikožiTM« uapra- Ssirt vzornega Slovenca. V Borevljak na Koroškem so dne 16. t. m. izročili materi zemlji rzornega Slovenca, paškarja Aatooa Pečovnik, sina znanega rodoljnba Antona PeiovnLka is; Lačke rasi. Rajni, četadi dolgo vrsto let žireft t tajini, je ostal do svojega zadnjega zdihljeja zvest sio katoliške cerkve in storenskega naroda. Bil je izboren pevec ter tudi v lovskik krogih zelo čislaa. Njegov sijajni pogreb, katerega se je od blizu in daleč, še celo iz daljnega Dbnaja vdeležilo ogromno število njegOTih iskreaih prijateljev ia znancev, je pričal v priljubljenosti katero je rajni vžival. Vzorneosn možm svetila večna luč! Koiiko naših Sloveace? je odtrganih od Jagoslavije? Pod tujedržavnim robstvom se nahaja 809.000 Jugoslovanov. Na Štajerskam fn Koroškem smo morali prepustiti sožno3ti Nemške Avstrije 130.000 Slovencev, Madžari še tlaSj« v od njih zasedenem deiu Prekmarja ia v Zaloški žapaniji 20.000 Siovencev. Lahi pa so nam odtrgali 659.000 bratov ter sester in sicer: v Ileziji in Furlaniji 56.000, na Goriškem 154.000, na Kranjskem 83.000, na Koroškera 2000, v Trsta 70.000, v Iatri 260.000, v Zadru 7000, na otoka Lastova 1500, na Reki 25.000. Dobra tretjioa vseh Sloveacev, katerih je vseh koraaj poldragi milijon, še čaka odrešenja izpod tojčeve pete. ^***4$0 Nova trgivina v Celja. Bivšo Matičevo trgovino s špecerijo ia kolonijalnim blagont sta prevzela ia novo aredila narodna trgovca gg. Alojz Frece in Jernej Piahata. Tako je prešla zopet ena nemška trgovina v narodne roke. Naše čitatslje opozarjamo na današnji oglas. Godba invaiidov. Iavalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrb v Ljobljani namerava osnorati v nekem invalidskem zavoda godbo, za začetek na pihala. Kakor je znano, je ravno inyalidom po zavodih slično razvedrilo nad vse potrebno; poleg tega bi pa to tadi njihor g-motni položaj mnogo izboljšalo. Tndi se vedao priglašajo invalidi, ki bi se radi učili godbe. Zato bi bil nnjno potreben invalid, ki je v godbi teoretično in praktičnoj tolikofizvežban, da bi bO sposoben voditi tak orkester. Nagrada mn je zagotovljena. Tozadevne prošnje je nasloviti na Poverjeništvo za socijalno skrb, Invalidski oddelek v Ljubljani, Št. Peter3ka vojašnica. Novo bolezen, ki ima znake azijatske knge so zanesli iz azijskih krajev na Francosko. Tej novi kažni bolezni so nadjali ime: Bolezen št. 9. Mednarodna železniška konferenca se bo rršila prihodnji mesec t Bernn (Šriea). Našo državo bota zastopala tam A. Panič, načalnik v ministarstvu saobračaja in J. JovanoTič, prometni referent. V glavnem bo konferenca razpravljala o ureditvi mednarodnega železniškega prometa, posebno pajptireditvjrpoletnega voznega reda. Wranglova~vojska v^Jugoslaviii7*Ruski""gene~ral Wrangl je doživel v zadnjih bojih težke poraze; nlegova armada se je razkropila. 22.000 vojakov 1» armade je na potu v Jugoslavijo, kler bodo ostali kot ubežniki in se jih bo prehranjjevalo na račun angleške vlade Italijanom pa to ni ljubo; zato je zahtevaŁ zunanji minister grof Slorza razorožitev ruske armade, ki pride v Jugoslavijo. LIoyd George je odgovorii, da je razorožitev Wranglove vojske stvar Jugo slavije. Za Kmetsko zvezo so darovali: J. Mnsi, žnpnik, Vitanje 100 K; Jožet Fidler, Hotunje, Ponikva ob juž. žel. 40 K; Karol Arlič, mestni kaplan, Brežice 400 K; Franc Klemencič, Godenarci, Mala nedelja, povodom blagoslovljanja križa pri Jožefu va Ani Belak nabral 90 K; Lenartič, Maribor 20 K[; Janez Petan, Artiče 40 K: Krajevna organizaeija KZ, Sv. Lovrenc na Pohorju 150 K; Kmetska zveza v Moziriu 100 K; Matko Krevh, kaplan, Sv. Peter pri Mariboru 10 K; občani občine Litmerk zbrali po županu Jožefu Habjanič 240 K; dr. Alojzij Bratkavic, odvetnik Slovenjgradec 100 K; Hranilnioa in posoiilnica v Smartnem na Pohorju 100 K: .Tos. Debord. dekan Ljubno 668 K; dr. Jan6i6, župnik, Sv» Beter t Sav. dolini 480 K; Zličar Franc, Sent Juri ob juž. žel. nabral 180 K; Franc Hrastelj, kaplan, nobrna nabrano na gostiji Antona Podvršana in Tere7.vt> Višner 200 K; Franc Krajnc, Sv. Bolfenk y Slov gor. nabral 70 K; Franc Pe6nik, župnik, Podgorie pri Slovenjgradcu 34 K; .Tosip Rep, Logarovci pri Križevcih, nabral pri volilnem shodu pri Sv. Križa 200 K; Janko Pekl v Policah, Gornja Radgona 20 K; Malerž Deželak, Sv. Miklavž nad Laškim, nabrana na gosti.u Franca Knez in Amalije Dcželak t IjOžatt 135 K; Kmetska zveza v Gornli PonikTi p. Zntea 324 K; Franc B«zjak t Samožanih, St. Mar|8ta, p < M«Sk»ij«t »abral Mt-M Samožan«i 92 K; K«e*Sta zra s» ˇ Wj^u 118 K; na shodu KZ na Starieesti pri Ljutomeru nabral A. Kiinler 80 K: Janez Goričan, ž»paik, Spitalič 100 K: Fracc Schreiner, župnik , *t llj p« Velenju 228 K; Makso Glaser, Selnica ob »raTi 158 K; Peter Kuder, Griže pri Celju 50 K; !*>ncad Kag-er, pasar in zlatar v Celju 40 K; Ferd. Fšundec, žnpnik Sv. Bolfenk v Slov. gor., nabrano aa gosfrji Franca Krajnc in Lize SimoniC 140 K; Fra*oii:a, Moenik, Sv. Anton v Slov. gor., nabrala aa gostiji Markovič-Kegi 140 K 20 v; Fr» Bratušek, žup«ik, Svelinje 300 K; Alojzij Jerič, orožn. stražn. ˇ• p., Počehova pri Mariboru 20 K; Janez Svarc, Fv. Boifenk v Slov. gor. 59 K; Kmetska zveza, Nazarje 274 K; Dekliški odsek v St. Jurju ob Taboru 90 daroTale za volilni sklad spet 50 K. Prej so daro>ale 1096 K; Peklar Matija, Sv. Jakob v Slov. gor. 100 K; Karl Knuplež, Sv. Jakob v Slov. gor. 60 K; LjadeTit Mer.c, Sv. Andraž v Halozah 50 K; Sehu <5ani ob Muri 58 K: Janez Serbinek, posestnik, SveŁ-ina 80 K: Florijan Globovnik, Kebelj 20 K; Dekli šfci odsek v St Jurju ob Taboru 50 K; Kmetska zvesa Braslovče 140 K; kaplan Vesenjak v Ormožu naferal t&i K; župnik Matej Strakl, Sv. Peter pri Mariboru 8*9 K; Gospa Tischler, Sv. Peter pri Mariboru 29; aa shodu Kmetske zveze v Seli pri Ptuju naforaJi zborovalci 240 K; Na gostiji Orla Franca Ko ser ia Manje Mesarec pri Sv. Martinu p. cU Vurber@er nabrali 80 K. ffarodno gospodarsim Zveplesoapnena a!i kaiifornijska brozga/ •V Ameriki rabijo kmetovalci že več let žveploToapneno brozgo z velikira uspehoin proti raznim bofj&zaiai la škodljivcem sadnega drevja in vinske trte,. M narejšei-n času se porabi v ish namen in z dobrim •čankoifi mnogo tega sredstva tudi v Evropi. Posebno jniporočajo vinarski strokovnjaki mazanje trt predno }»ri6Ho odganjati, keručinkuje žveplovoapnena brozga profa plesnobi na trti prav dobro zlasti, če se spo polnjuje to delo s poletnim zatiranjem te bolezni. Zvepiovoapnena brozga se pripravlja s kuhanlem apna in žvepla na vodi. Ona ima rdefckasto do šemnorujavo barvo. Zveplove spojine so v zvezi z apsiom ueinkujoči del te brozge, Zveplovoapneno brozgo je shraniti v dobro zar prtib, Iončenih, steklenih, kositrastih, železnih ali letĄ6nih posodah, ker se na zraku rada pokvari. Ba irene posode pa razjeda. Zveplovoapneno brozgo rabimo lahko v času, ko miruje narava in so izkušnje dognale^ da }e poseŁmo umestno mazanje trt in drevja neposredno predho odžen« popje. V tem slucaju se meša ta brozga tik pred rabo & dva do trikratno množino vode. S čopičem ali oko'!i palioe ovito capo namažemo skrbno vse nadzemelj¦ske del« trte ali drevja. Kamor se ne doseže z roko, se laliko tudi škropi s škropilnico, vendar je to takoj po uporabi temelji o očistiti, ker žveplovoapnena bro2j?a razjeda bakreno posodo. Dobe se pa že tudi škro plinioe, ki so znotraj pocinjene ali iz take kovine, kaseri žveplovoapnena brozga ne Škoduje, ki so pa rabijiTe tudi za navadno škropljenje z bakreno galico. Ker pri nekaterih boleznih. in škodljivcih ne za dostuje, da jih zatiramo samo v času rasti, ampak tudi fcedaj, ko narava miruje, je mazanje z žveplovoapneno brozgo v zgoraj opisanem času zelo priporo-?!jivo. Kajti na ta način uničujerao zalego kiseljaka, ki razdeja spomladi trtni cvet in povzročuje poleti j*niti« jagod, zatirarao razne vrste trsnih pršic in li»tnifa uši, kaparje tor druge škodljivce iz vrst živalt»tva. Zve{)lovoapnena brozga pa ni samo izborno sre<s*v« proti raznim škodljivcem, arripak ona uničnje iHdl razne glivične botezni, posebno vse vrste ples :aob« (ali pepeia), predvsem trtno plesnobo aJi oidij, ]ia prezimuje svoje zimske trose in podgobje na enoietaih trtnih mladikah ter v trtnem očju. Poleg poletnega zatiranja oidija se priporoča Mazanje trt z žveplovoapneno brozgo po opisanem na <5«j}u posebno onim vinogradnikom, katerim Je oidij ^zlic žvepljanja in škropl.šen.ja z raznimi pripomočki «ni&i v pretečenih letih. velik del trgatve. Za mazanje enega orala vinograda se rabi o ;koli 100 litrov že za rabo prlpravljene, to je s tri kratno muožiao vode zredčene brozge. Zveplovoapnena brozga se pa rabi tudi v pole9»em 6asu kot zelo uspešno sredstvo profi raznim bo leznim in zajedavcem sadncga drevja. Skropi se dreTie pred in po cvetenju in ce treba 2 do 3 tedne pozneje še enkrat. Za škropljenje v poletnem 6asu pa je treba žveplovoapneno brozgo močno z vodo zredčiti in sioer za aporabo pri ije6kastom sadju s 25 do 30 kratno, pri košcjtčuicah s 30 do 50 kratiio množino vode. Ce se ,je kje škropilo polfti v vinogradih z žvefloroapneno brozgo proti oidiju in s kakim uspehom aaS ni znano: umestne bi pa hile tudi tozadevne po skušnje. Kor je pa trsno mla<lje precei obCutljivo, bo fireba pri takih poskušnjab /veplovoapneno brozgo z«ed6iti najmanj s 40 do 50 kratno množino vode. Slcropiti so ne sme v prevročem dnevnem 6asu, ker j« žveplovoapnena brozga precej jedka. Zato je {«di priporoftljivo si pri opravku z žveplovoapneno lk>rozgo namazati roke z vazelino ali kakim oljem. Z» naše kraj-a ie pa predvsem važno mazanje <rt proti plesnobi eden do dva tedna preje, kakor so pndM odje napenjati. Se bolje je mazati dvakrat in flioe«1 t*koj po režnji ter pred krstenjem; vendar 3o 1» ¦aenje pred brsteujem ražneiSi, ker je bolj udiBijirr flato 9« naj inTrši rsat to. Maže se celo tr•dc *d niis de tal. Da m d^o iZTrei temeljitej«, je pri režnii ostrgati vso slaro skorjo; odrezano rožja je pa znositi iz vinograda in sežgati. Ker dobi namaaani les svetlosivo barro, je delo lahko nadzirati. Pnpociniti je, da se je opazovalo, da odganjajo namazani trsi dosti poznefe, kakor nenamazani: raditega so tudi bojVj varni pred pomladno pozebo. Ze to dejstvo za se govori za mazanje. V inozemstvu se že bavi veo tovarn z izdelovanjem in prodajo žveplovoapnene brozge. Ker je pa do bava iz inozemstva polna ovir in pripravljanje brozge doma sitno, se je odiočila domača tvrdka z žveplovimi izdelki Anton Jurca v Ptuju, da bo izdelovala žveplovoapnono beozgo na veliko in jo bo oddajala v obliki goste tekofiinc, katero bo treba samo po zgo raj opisai^em naeinu pred rabo zredciti z vodo, 1 kilogram žveplovoapnene brozge bode stal J>rez posode od tovarne v Ptuju 4 K 50 v. Da si bo znaia tvrdka uravnati količino izdelka, ki naj bi bil kolikormogoče vcdno svež, sprejema naročila že se daj. Ssbi in tvrdki ugodi onl, ki pošlje obenem z naročilom tudi primemo posodo. Viaarski inštruktor Zupanc. S iNi)Ą premogovnik v Jngos!a*iji< ;V Bakinju pri Tuzli so cašli bogat premogovnik, v katerem se je našlo kvalitatimo izborni premog. Z eksploatacijo 86 je pričelo; ako bo obrat urejen, bo dajal ta radnik po mnenju strokovnjakov po 200 vagonov dnevno. Podre žer.je žeieznic v Avslriji, Avstrijska vlaj da je sklenila zvišati od 15. decembra napreželezaiški blagovni tarif za 50%. Jagoslovansko-italijaaska trgorska zbornica. Zastopniki največjib rimskih trgovskih in indastrijskih dražb so sklenili na svojem posvetovanju ustanovitev jagoslovansko italjanske trgov ske zboroice. Italija je povišala poštne tarife ia sicer pri aavadnib pismih za 50 centezimov, pri dopisnicah za 25, taksa za rekomandiranje piaem zuaša 150 centezimov. Pri zavojih zahteva italijanska pošta za 3 kg 5 lir, za 5 kg pa 8 lir. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu vlada glede hmeljske kupčije popolno mrtvilo. Popraševanja po hraelju ni skoraj nobenega in so bile cene za tuj hmelj, ki so se gibale med 4800-4900 K za 50 kilogramov, samo na papirju. Kot vzrok se navaja velika kurzna razlika in sprememba med valutami raz nih držav, Poll«delske sferoje raznih vrst, kot: vitle, mlatilnice, žitne cistiine mliae, saide in grozdne mliae. stiskalnice, plnge, reporezniee itd. una v zalogi Iv. Hajny, Maribor, Aleksandrova oesta 45, .Več o tem y inssratnem delu liata.