yu issn 0040-1978 LETO XXXI., ŠT. 46 Ptuj, 23. novembra 1978 cena 3 dinarje glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE V ponedeljek referendum (stran 3) Trdni na braniku svobode (stran 5) Zimska prehrana govedi (stran 5) Štipendiranje za potrebe JLA (stran 9) Zima - šport 78 (stran 13) DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR - HEF0RMIN78 V obratovanje za praznik republike Delavci Dravskih eleilavija stopila na zgodovinski oder. Zrasla je iz svojih lastnih sil, sredi najhujših bojev s fašističnimi okupatorji in z domačimi nazad- njaškimi silami ter s tem dala do- končni odgovor domači in svetovni javnosti, da bo sama odločala o svoji usodi. Vse to je bil del skupnega, celo- vitega boja delavskega razreda, de- janje — enakovredno boju komu- nardov na barikadah, veličastnernu pohodu oktobrske revolucije, veli- kemu maršu nove Kitajske in se nadaljuje v drugih zmagovitih re- volucijah mednarodnega proleta- riata. Zgodovinski sklepi drugega za- sedanja AVNOJ so bili plod boja prolctariata jugoslovanskih naro- dov, ki seje organiziral pred 60 leti z ustanovitvijo KPJ, plod revolu- cionarne poti, ki jo je začrtal to- variš Tito s prihodom na čelo KPJ. Prav ta KPJ je bila potem organi- zator prvih uporniških jurišev in prvih ljudskih odborov iz katerih je rasla in se oblikovala socialistična skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ko se danes po 35 letih spomi- njamo teh zgodovinskih dogodkov, nas navdaja ponos še predvsem /ato, ker ,,smo ostali zvesti naši re- voluciji in njenim velikim humani- stičnim smotrom" kot je rekel predsednik Tito na nedavnem veli- častnem ljudskem zborovanju v Jablanici na osrednji proslavi bitke na Neretvi, ene najhumanejših bitk v zgodovini vojn. Iz mnogih izkušenj v svetu vemo, da je marsikje zmagala revolucio- narna miselnost, toda ni se znala obdržati . . . Naša revolucija pa je ves ta čas počasi, temeljito in v/trajno nadaljevala svojo pot ne- nehno navzgor, tudi takrat, ko je zastala, da bi vzela zalet še za večji korak naprej. Tudi boj, ki smo ga pred 30 leti odločno začeli za ena- kopravne odnose med socialistični- mi državami in komunističnimi partijami, je doživel popolno uve- ljavitev. Socialistična in neuvrščena Jugoslavija s svojo ZKJ je dala in daje h graditvi novih odnosov v svetu ogromen prispevek, ki ga po- vsod tudi visoko cenijo. Politika neuvrščenosti tudi najceloviteje izraža naša socialistična prepriča- nja in opredelitve, saj so vanjo vtkani najplemenitejši ideali člo- veštva. Z nenehnim razvijanjem revolu- cije smo že uresničili številne njene naloge in cilje. Čakajo pa nas še mnoge naloge pri uresničevanju zakona o združenem delu in organi- ziranju novega političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kar je tudi začrtano v dokumentih kongresov zveze komunistov, sin- dikatov in mladine. Tudi uresničevanje teh nalog po- meni boj za revolucijo, zahteva he- roizem, sicer drugačen od onega, ki so ga pokazali in nenehno potrjeva- li borci v jeku vojnih strahot. He- roizem današnjega delovnega člo- veka je v tem, da nadvse ljubi ust- varjalno delo, vse telesne in moral- ne napore, ki jih življenje v tako obilni meri zahteva od nas. Hrab- rost je v tem, da bomo s čutom glo- boke dolžnosti varovali in razvijali vrednote naše revolucije, bogatili kulturno dediščino našiti predni- kov. Hrabrost je tudi v tem, da brezkompromisno iščemo resnico. jo odkrito povemo in se, če je treba zanjo tudi odkrito borimo. Se veliko je teh hrabrosti, ki jih od nas zahteva vsakodnevno življe- nje pri naporih za zgraditev nove socialistične družbe. Ta se mora kazati predvsem pri uveljavljanju novega političnega sistema, katere- ga bistvo je delegatsko načelo odlo- čanja na vseh ravneh in na vseh po- dročjih družbenega življenja. To pomeni tudi materialno in družbe- no podlago človekove svobode, ki ni samo v njegovi pravici, da svo- bodno izraža svoja mnenja in hote- nja, temveč predvsem v tem, da sa- mostojno odloča o vseh vprašanjih svojega življenja. Vse to je bilo začrtano v revolu- cionarnih odločitvah II. zasedanja AVNOJ A, zato ostaja za nas rojst- ni dan republike poglavitni vir nav- dihov za nadaljnji razvoj naše re- volucije, ki jo organizirata in us- merjata ZKJ in tovariš Tito! Franc Fideršek STALIŠČA m SKLEPI PREDSEDSTVA OK SZDL PTUJ Odgovorne naloge na področju gospodarstva Na seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki je bila v sredo, 15. novembra 1978, so raz- pravljali predvsem o družbenoeko- nomskih gibanjih v občini Ptuj v devetih mesecih letošnjega leta in o osnutku resolucije o politiki uresni- čevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—80 v letu 1979 ter o programih dela in dopol- nilih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejav- nosti prav tako za obdobje 1976— 80 v letu 1979. Predsedstvo je spre- jelo konkretne sklepe in stališča, ki jih objavljamo v celoti. Vodstva družbenopolitičnih or- ganizacij v občini naj skličejo po- svetovanja z vodstvi osnovnih or- ganizacij sindikata, ZKS in ZSMS v organizacijah združenega dela na katerih morajo obravnavati: 1. Gospodarska gibanja v občini Ptuj za obdobje januar—septem- ber 1978, pri tem pa zlasti izposta- viti: — nedoseganje načrtovane rasti proizvodnje, produktivnosti, mo- dernizacije proizvodnje, investicij- skih naložb, akomulacije itd.; — preseganje osebne porabe nad določili samoupravnih sporazumov in resolucije na škodo reproduk- cijske sposobnosti OZD. 2. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v letu 1979 s poudarkom na real- nost planskih prizadevanj, to je rast družbenega proizvoda, zaposlovanja, storilnosti, rast proizvodnje itd. 3. Potek razprave in sprejemanja programov dela in dopolnil k sa- moupravnim sporazumom o teme- ljih planov samoupravnih interes- nih skupnosti za leto 1979. V zvezi z dokumenti, ki bodo predmet obravnave v družbeno-po- litičnih organizacijah, je predsed- stvo OK SZDL Ptuj sprejelo naslednja stališča: 1) V vseh organizacijah združe- nega dela, kjer ne dosegajo začrta- nega srednjeročnega ali letošnjega gospodarskega načrta morajo spre- jeti najodločnejše ukrepe za odpra- vo oziroma zmanjšanje nastalega zaostanka. 2) Osebno porabo, ki prekoraču- je rast dohodka, dogovorjeno viši- no po samoupravnih sporazumih, je potrebno do konca leta uskladiti z dogovorjenim oziroma spraviti v dovoljene okvire; Služba družbene- ga knjigovodstva naj pripravi pre- gled OZD, ki so v letih 1976, 1977 in 1978 presegle dogovorjeno oseb- no porabo, ki bo osnova za sprejem ukrepov proti odgovornim poslo- vodnim in drugim organom v tistih OZD, kjer so v smislu zakona o združenem delu bistveno porušena delitvena razmerja. 3) Izvršni svet skupščine občine Ptuj naj pripravi rebalans družbe- nega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980, če bo ugotovljeni za- ostanek rasti družbenega proizvoda po zaključnih računih za leto 1978 še nadalje zaostajal v dosedanji višini. 4) Skupno porabo v letih 1979 in 1980 je treba uskladiti z dejansko doseženo rastjo družbenega proiz- voda, ki bo ugotovljen po zaključ- nih računih za leto 1978. Glede na zaostajanje rasti družbenega proiz- voda za planskimi predvidevanji morajo delavci v OZD s področja družbenih dejavnosti čimbolj racio- nalno koristiti sredstva za njihovo dejavnost, poudarek zlasti dati or- ganizaciji dela, izkoriščenosti delovnega časa in podobno. Vse družbeno-politične organiza- cije v občini so že s polno angažira- nostjo pristopile k uresničevanju navedenih sklepov in stališč in o tem redno obveščajo predsedstvo OK SZDL Ptuj. Bralcem in poslušalcem čestitamo za praznik republike: Našim zvestim bralcem sporočamo, da bo na- slednja številka Tednika izšla v četrtek, /. de- cembra IS/8 Uredništvo in uprava Radio-Tednika 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 23. november 1978- TEDNIK Ponovni ,^relostni izpit" Samoupravni sporazum o delitvi dela in izhodiščih za samoupravno organiziranost zdravstva v SR Slo- veniji pomeni izboljšanje zdravst- venega varstva, doseganje usklaje- nega razvoja zxlravstvemh dejavno- sti, boljšo strokovno in dohodkovno povezanost med zdravstvenimi delovnimi organiza- cijami. Namen sporazuma je tudi uveljavitev učinkovitega, racional- nejšega zdravstvenega varstva, od- prava večtirnosti pri razvijanju zdravstvene dejavnosti pa tudi ne- skladja med posameznimi zdravst- venimi dejavnostmi. Omenjeni spo- razum, ki bo v veljavi prihodnje leto, je popolnoma identičen s samoupravnim sporazumom v ptujski občini. Dosežena je funkcionalna, stro- kovna in dohodkovna povezanost, ki jo je mogoče uresničevati z novo organiziranostjo TOZD v zdravst- venih organizacijah in povezano- stjo v eno delovno organizacijo, saj zdravstvene TOZD ne morejo delo- vati neodvisno druga od druge. Or- ganiziranost, ki jo morajo zdravst- veni delavci izglasovati z letošnjim referendumom, je identična bodoči organiziranosti zdravstva v SR Slo- veniji, dosegli pa jo bomo s Samo- upravnim sporazumom o delitvi dela in samoupravni organizira- nosti zdravstvenih delovnih organi- zacij ter z novo zdravstveno zako- nodajo. Zato bodo z uspešnim re- ferendumom v TOZD Služba splo- šne medicine dosežena prizadeva- nja za uresničitev potreb in zahtev uporabnikov in zdravstvenih delav- cev, ki so v večini že izglasovali tako zastavljeno samoupravno or- ganiziranost. Ob tem velja opozori- ti, da se je zdravstvo že na novo or- ganiziralo v celjski, pomurski, pri- morski in kranjski regiji, razprave o novi organiziranosti pa tečejo tudi v ostalih regijah oziroma obči- nah. Kljub sprejeti novi zakonodaji, zahteva naš sistem dogovarjanje in sporazumevanje med uporabniki in izvajalci. Novi zakon o menjavi dela daje mesto tudi uporabnikom da soodločajo pri organizaciji zdravstvenega varstva. Samouprav- ni sporazum predvideva sodelova- nje uporabnikov in izvajalcev ne samo pri planiranju, temveč pred- vsem vpliv uporabnikov na kvalite- tno in racionalno izvajanje zastav- ljenih nalog. Priprave na združitev so terjale veliko „izgubljenega" časa in sred- stev ter polno angažiranost vodil- nih in družbenopolitičnih zdravst- venih delavcev. Ker je večina zdravstvenih delavcev tako obliko samoupravne, strokovne in dohod- kovne povezanosti že sprejela, je pred delavci TOZD SLUŽBA SPLOŠNE MEDICINE toliko ve- čja odgovornost v času, ko se pri- pravljajo na ponovni referendum. Ostali zdravstveni delavci in upo- rabniki upravičeno pričakujejo, da bodo v TOZD 1 22. decembra gla- sovali z večino glasov ,,ZA" ome- njeno organiziranost, ki zagotavlja boljšo strokovno organiziranost, funkcionalno povezavo, racionali- zacijo — ki je zaradi vse večjih po- treb po zdravstvenem varstvu in za- radi uskladitve z možnostmi gospo- darstva v ptujski občini nujna — ter dohodkovno povezanost, ki je po zakonu o združenem delu obvezna tudi za zdravstvene delov- ne organizacije. Obenem zagotav- lja tudi večji ekonomski učinek in boljšo socialno varnost zdravstve- nih delavcev. Ker taka organiziranost, kot je dogovorjena v samoupravnem spo- razumu o združitvi, zajema vse omenjene prednosti, od le:te ne bo- mo odstopali. Tega se morajo zdravstveni delavci v TOZD I v polni meri zavedati v času, ko po- novno razpravljajo in se odločajo za združitev v Zdravstveni center Ptuj in Ormož. Bolje je, da v letu 1979 v zdru- ženi zdravstveni organizaciji delujejo po zastavljeni obliki, kot pa da izgubljajo čas s ponovnimi referendumi. Vse kar v samouprav- nem sporazumu ni določeno, bo pokazala praksa. S časom bo moč organiziranost izpeljati tako, kot bo najbolj ustrezalo vsem omenje- nim kvalitetam. V TOZD Služba splošne medicine so zastavili akcijski pro- gram. Komunisti so na svojem zad- njem sestanku prevzeli naloge, ki jih morajo izpeljati, v razpravo se aktivno vključujejo strokovni zdravstveni delavci, razprave pa bodo potekale na zborih delavcev, ki se bodo sestajali v manjših skupinah, da bi lahko čimbolj kon- kretno razčistili vse dileme, ki se pojavljajo. Tudi člani občinske konference ZKS Ptuj bodo v začetku decembra ponovno razpravljali o organizira- nosti zdravstva in posredovali svoja stališča in zaključke. Pred zdravstvenimi delavci v TOZD Služba splošne medicine je torej popravni izpit ,,zrelostnega izpita". Želimo si, da bi ga uspešno opravili! N. D. O surovinski zagati Predstavniki kmetijskih delovnih organizacij, občinskega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske mdustrije, sveta za družbeno- ekonomske odnose v kmetijstvu ter drugih so se na torkovi seji največ časa zadržali pri razreševanju problema preskrbe s surovinami, ki se v zadnjem času pojavlja v živinoreji. Gre zlasti pomanjkanje koruze, ki pa na drugi stram ,.dviguje" ceno živinski krmi. Skupno so tudi ugotovili, da gre za globlji problem, ki ga bomo morali širše reševati. Ob tej priložnosti so tudi razpravljali o bodoči razvojni usmeritvi kmetijstva v ptujski občini v luči osnutka resolucije o politiki družbenega plana v prihodnjem letu. ]Vj(3 Tudi skupščinski zbori o resoluciji v široko zasnovano razpravo o resolucgi o politiki uresničevanja družbene^ plana občine Ptuj zae 1976-1980 v letu 1979, se vključujejo poleg ostalili tudi zbori skupščine občine, ki bodo o osnutku dokumenta razpravljali na sejah 27. novembra. Že v srednjeročnem razvojnem planu za obdobje 1976 - 1980 smo zapisali temeljne naloge tega obdobja. Resolucge pa so v bistvu izseki srednjeročnih razvojnih planov, v katerih so navedene konkretne naloge nosilcev razvoja za tekoče obdobje. V resolucijah je zato potrebno vsako leto ponovno zapisati glavne naloge iz srednjeročnega obdobja in tudi upoštevati prednostne naloge. Vsakoletne analize izvajanja družbenega plana pa nakažejo še dodatne naloge za določeno obdobje, zlasti še na tistih področjih, kjer nismo uspeli uresničiti zastavljenih ciljev. Zato tudi ne mislimo ponav^ati besed o tem, kako nastaja dokument, o vključevanju nosilcev planiranja v nastanek resolucije in o kakovosti priprav na izdelavo dokumenta. Jasno pa je tudi, da je izpolnjevanje nalog resolucge temeljna naloga vseh nosilcev planiranja. Resolucija za prihodnje tako ob upoštevanju vseh danih možnosti navaja, da bo zabeležena rast družbenega proizvoda celotnega go^odarstva okrog 7 odstotkov. Družbeni proizvod pa bi po cenah leta 1979 znašal 3,9»0 mio din. Industrijska proizvodiya bi se naj povečala za 9 odstotkov, zaposlenost v združenem delu okrM 3,5 odstotkov, produktivnost dela v družbenem sektorju za okrog 3,4 odstotkov in rast sredstev za osebno, skupno in splošno porabo največ do stopnje rasti družbenega proizvoda. MG PRAZNIK TGA »BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO Prvi steber za novo livarno 24. obletnico obratovanja aluminijskega giganta na Dravs- kem polju so člani delovnega kolektiva TGA Kidričevo proslavili z dogodkom, ki pomeni prelomni- co v vsej zgodovini aluminijske industrije na našem območju, s postavitvijo prvega stebra za bodočo livarno. Letošnje praznovame tovarni- škega praznika so v TGA pričeli s slavnostno sejo delavskega sveta TOZD Predelava aluminija. Seje v proizvodni dvorani sedanje livarne so se razen delavcev udeležili predstavniki vseh TOZD v okviru TGA, predstavniki UNIAL — a ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in regije. Takoj za tem je bila osrednja svečanost na gradbišču nove livarne. O pomenu nove investici- je, ki predstavlja konec precej dolgega obdobja, ko TGA ni imela pomembnejših investicij, je govoril Milan Krajnik, glavni direktor TGA. Poudaril je, da ta investicija predstavlja začetek intenzivnega razvoja TOZD, vezanega na modernizacijo in razširitev kapacitet v TGA, ter prvo večjo investicijo v smeri realizacije srednjeročnega programa razvoja. Osnovni namen te investicije je zagotoviti livarniške kapacitete za bodočo povečano proizvodno aluminija, razen tega pa predstav- lja rentabilno naložbo, ki zagotav- lja kvaliteto proizvodov tako v okviru TGA, kot v okviru SOZD UNIAL. Nova proizvodna dvorana livar- ne se bo razprostirala na 4500 kv. m površine, s pripadajočimi poslopji, kot jedilnica, upravni prostori, trafo postaja, garderobe, sanitarije ipd. V dvorani bodo instalirane proizvodne linije, ki bodo omogočile proizvodnjo ozko litega traku z letno proizvodnjo do 10.000 ton, proizvodnjo rondelic 5.000 ton letno, proizvodnjo 5.000 ton lite žice ter 10.000 ton široko litega traku. Celotna investicija bo veljala okoli 260 milijonov dinarjev, vanjo pa so združile sredstva vse TOZD, Kreditna banka Maribor s Eoslovno enoto v Ptuju je odborila redit v višini 90 milijonov din, kredit pa so odobrili tudi proizvajalci opreme in gradbenih objektov. V novi livarni bo našlo zaposlitev okoli 150 delavcev in kar je izredno pomebno, polovico teh delovnih mest bodo lahko zasedli manj zmožni delavci. Predvidevajo, bo nova livarna pod streho že januarja prihodnje leto, dokončana pa naj bi bila do julija 1979. Do leta 1980 bi naj instalirali vso potrebno opremo, tako, da lahko pričakujemo poiskusno proizvodnjo še isto leto. M. Ozmec K prvemu stebru bodoče livarne je položil temeljni kamen Ivan Kukovec, ki je v livarni TGA zaposlen že 24 let. Foto: M. Ozmec Svečana sqa delavskega sveta TOZD Predelava aluminija v prostorih proizvodne dvorane sedanje livarne. O pomenu nove investicge je govoril Milan Krajnik, ^avni direktor TGA Kidričevo. Foto: M. Ozmec TOVARNA JOŽE KERENČiČ ORMOŽ Uspehi skupnih prizadevanj v tovarni ,,Jože Kerenčič" združuje delo 574 delovnih ljudi, organizirani pa so v petih TOZD, od katerih imata le dva sedež v Or- možu, sta pa po številu zaposlenih najmočnejša, saj združujeta skup- no z delovno skupnostjo skupnih služb kar 500 delavcev. Nosilec osnovne dejavnosti v to- varni ,,Jože Ker'-nčič" in obenem največja TOZD tako po številu zaposlenih, kot tudi glede na ustvarjeni dohodek, je TOZD Predelava plastičnih mas. Direktor Franc Debeljak nam je postregel s podatki, da združuje delo v omenjeni TOZD 265 delavcev, le- tošnji planirani in kot kažejo dose- danji rezultati tudi realizirani celo- tni prihodek pa znaša 85 milijonov dinarjev. Za poslovno leto 1979 planirajo že 100 milijonov celo- tnega prihodka. Za takšno pove- čanje prihodka v prihodnjem letu ima TOZD PPM v načrtu investi- cijska vlaganja v strojno opremo za proizvodnjo in predelavo poliu- retanskih mas. V letu 1976 je bila TOZD zaradi stanja na tržišču v zelo nezavidlji- vem gospodarskem položaju. Z boljšo organizacijo dela, štiriiz- menskim delom in tako smotrno izkoriščenostjo strojnih zmogljivo- sti, zmanjšanjem odpadnih mate- rialov in podobnimi ukrepi jih je uspelo relativno zmanjšati stroške in doseči rentabilno proizvodnjo. Proizvodni program TOZD Prede- lava plastičnih mas sloni v glavnem na predelavi plastičnih mas za po- trebe avtomobilske industrije, prehrambene industrije, bele teh- nike in široke potrošnje. Po gospodarski moči je na dru- gem mestu temeljna organizacija združenega dela Optyl. Zanimivost te delovne enote je, da je nastala kot rezultat skupne naložbe doma- čih in tujih partnerjev. Največji delež ima TOZD PPM, ki je prispevala 59 odstotkov, poslovno združenje Tehnoimpex iz Ljublja- ne sodeluje s 6 odstotki, sodelujeta pa tudi dva tuja partnerja — Optiplast Anger z 21 in I. I. c. Y. iz Luksemburga s 13 odstotki. V istem razmerju sodelujejo part- nerji tudi pri delitvi ustvarjenih sredstev. TOZD Optyl je začela poslovati 1. oktobra 1975 leta. Ze prvo leto se je pokazalo, da je investicija upravičena, ugodne poslovne rezultate pa beležijo tudi vsa leta pozneje. Proizvodni program temelji na proizvodnji korekcijskih okvirjev in sončnih očal, letna zmogljivost je okoli 500 tisoč enot, s 130 zaposlenimi delavci. V letu 1978 planirajo realizacijo v višini 58 milijonov dinarjev. Glede na to, da gre v izvoz vsaj 50 odstotkov njihovih proizvodov, spadajo med tako imenovane ,,pretežne izvozni- ke". Seveda večino tako pridoblje- nih deviz porabijo za nakup suro- vin in za izplačilo deleža tujim partnerjem. V zadnjem času si v TOZD Optyl, kot je omenil direk- tor Anton Rizman, prizadevajo od investitorjev odkupiti del pravic. V prvi fazi bodo poravnali del ob- veznosti sodelujoče TOZD PPM in tako pri delitvi za leto 1978 že sodelovali z 19 odstotki. V Ormožu smo srečali direktorja TOZD Likaplast iz Udbine. Omenjena TOZD se je priključila tovarni Jože Kerenčič z uspelim re- ferendumom 12. decembra lani. Že dolga leta so sicer uspešno sodelo- vali, v združitvi pa so našli oboje- stranske interese, od dopolnjeva- nja proizvodnih programov, bolj- šega nastopa na tržišču in podo- bno. Nikola Kosanovič je omenil tudi veliko investicijo v višini 55 milijonov, namenjeno izgradnji tovarne za proizvodnjo plastične embalaže. Poleg gospodarskih koristi je združitev omenjenih delovnih organizacij pomembna tudi iz političnega razloga, mislimo predvsem na medrepubliško gospodarsko sodelovanje. O tovarni ,,Jože Kerenčič" bi bilo moč napisati še kaj. Govorili bi lahko še o delu in uspehih nji- hovih TOZD ABA Maribor, in Optika Ljubljana, pa o uspehih in načrtih, ki jih ne manjka. Sicer pa je primerno, da tako delovnemu in uspešnemu kolektivu posvetimo pozornost še kdaj! JB KOLEKTIV TOVARNE „JOŽE KERENClC" ORMOŽ IN VSE DRUŽBENOPOLITIČNE OR- GANIZACIJE ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! SREČANJE UPOKO JEiyCEV TGA Ob 21. novembru tovarniškem prazniku TGA Kidričevo se že tradicionalno na pobudo konfe- rence sindiltata TGA sestajajo upokojeni člani te^a delovnega kolektiva. Tudi letošnje leto so se zbrali v veliki dvorani obrata družbene prehrane, v soboto 18. novembra dopoldne. V veUkem številu so se udeležili letošnjega srečanja in čeprav že sivih las, so bili njihovi obrazi razpoloženi. Nekateri so se videli po dolgem času s svojimi delovnimi tovariši, zato je bilo to srečanje toliko bolj veselo. Zbrane je njgprej pozdravil Ivan Mazera, predsednik konference sindikata TGA v kulturnem programu pa so za tem nastopili učenci osnovnih šol iz Leskovca, Zetal in Kidričevega nad katerimi ima TGA pokroviteljstvo. Nastopil ^ tudi moški^ pevski zbor DPD Svoboda Kidričevo pod vodstvom Ladislava Pulka. Upokojenci pa so za tem preživeli dan v tovariskem srečanju. Vsak upokojenec je prejel tudi simbolično nagrado 500 din. -OM Upokojeni člani delovnega kolektiva TGA so bili navdušeni nad izvajanjem kulturnega programa. Foto: M. Ozmec TEDNIK — 23, november 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Aktivi ZKS pri osnovnih organizacijah ZKS v nadaljnji obliki idejnopolitične aktivnosti in delovanju članov ZK imajo pomembno vlogo pri najširšem političnem delu tudi aktivi ZKS, ki se ob določeni problematiki ustanovijo pri OO ZKS predvsem v krajevnih skupnostih. Ne gre za to, da bi OO formalno ustanavljale aktive ZKS zaradi ,,sestankovanja", temveč na pobudo čla- nov ZK, ki živijo v določenih zaključenih celotah — npr. v blokih, ulicah, soseskah, zaselkih, va- seh itd. Osnovno in temeljno izhodišče delovanja čla- nov ZK je v osnovnih organizacijah ZK, to je ti- stih, ki so organizacijsko povezani v TOZD, de- lovnih skupnostih ali KS. Vendar je dolžnost člana ZK, ki je sicer organizacijsko povezan dru- god, da aktivno deluje v okolju kjer živi, v kra- jevni skupnosti. Da bi pospešili delo pa tudi okrepili krajevne osnovne organizacije ZK, ob- staja razmišljanje, da bi voljene in imenovane funkcionarje v družbenopolitični skupnosti, upravi skupščine občine organizacijsko povezali v OO ZK v krajevni skupnosti. Spremembe so potrebne tudi za člane ZK, ki so organizacijsko povezani v OO ZKS v delovnih skupnostih skupnih služb, vendar so po naravi svojega dela direktno vezani na problematiko v TOZD. Zato bi morali ti člani ZK delovati v OO ZKS v TOZD, ne glede na to, da združujejo delo v delovni skupnosti skupnih služb. V okviru vseh teh sprememb in večje aktivno- sti OO ZKS v krajevnih skupnostih, bi morale OO ZKS v KS izdelati svoje programe dela, ki izhajajo iz kongresnih dokumentov. Vendar bi morale OO ZKS v KS svoje programe dela veri- ficirati — potrditi — med delovnimi ljudmi in občani v krajevni skupnosti. Šele takšna potrdi- tev in sprejem programa dela OO ZKS daje os- novni organizaciji avantgardnost. Zveza komu- nistov nastopa s svojim delovanjem kot ena- kopravni partner z vsemi subjekti in ne kot mo- nopolna družbenopolitična organizacija, nasprotno — ZK se je in se bo borila proti sle- hernemu monopolizmu. Ob takšnih programih dela OO ZKS in aktivnosti med delovnimi ljudmi in občani, bo prihajalo tudi do samokritičnih se- stankov aktivov ZK pri OO ZKS v krajevni skupnosti. Seveda je sestanek aktiva ZKS v bloku, ulici, soseski odvisen od pobude članov ZK, pa tudi od posameznih vprašanj. Takšni aktivi bi npr. ob- ravnavali vprašanja hišne samouprave, kurilnih svetov, izboljšanja in humanizacije medsebojnih odnosov, vprašanja rekreacije in kuhurnih vred- not, aktivnost KK SZDL, predlaganje posamez- nikov v različne organe krajevne samouprave, predloge, nagrade in podobno. Seveda je temati- ka vprašanj odvisna in različna od bloka do ulice, zaselka ipd. Predloge, pobude in stališča pa bi člani ZK prenašali v OO ZK, ki bi o teh vprašanjih zavzela določeno mnenje, stališče oziroma sklepe. Tako motivirana stališča, mnenja in pobude aktivov ZK po blokih, ulicah, soseskah, zaselkih in vaseh, dajejo širšo možnost za uresničevanje temeljnih življenjskih interesov in potreb delov- nih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Koor- dinacijo vseh teh mnenj in sklepov posameznih OO ZK pa bi izvajal svet ZKS v krajevni skupno- sti. Svet ZKS ni telo in center politične moči odločanja, temveč metoda dela in koordinator akcij, interesov ter potreb delovnih ljudi in obča- 'nov v krajevni skupnosti. Ob tem se postavlja vprašanje aktivov ZK v društvih. V zvezi komunistov po novi organizi- ranosti ne obstajajo več stalni aktivi ZKS. Tam, kjer bodo obstajali problemi, nerešena vprašanja, potrebe, interesi po hitrejšem uresni- čevanju zastavljenih nalog, se bodo sestajali aktivi ZKS, sicer pa jih kot formalno obliko ni potrebno ustanavljati. Seveda se ob tem člani ZK ne smejo uspavati in čakati na rešitve nekoga drugega ali pa proble- me pustiti vnemar, oziroma jih prepustiti v reše- vanje komur koli. Člani ZK so odgovorni za na- daljnje dograjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja na vseh področ- jih družbenega življenja in dela ter zavestna sub- jektivna sila. Prisotna mora biti zavestna subjektivna dejavnost slehernega člana ZK, ne glede na to, kje je organizacijsko povezan. Zato se naj aktivi ZKS ustanavljajo kot metoda dela, za dogovarjanje in usmerjanje idej nepolitičnega dela, akcije komunistov na posameznih podro- čjih. Takšne aktive pa lahko ustanavlja občinska konferenca ZKS in OO ZKS. Aktiv ZKS je dinamična metoda dela, ki se ustanovi tedaj, ko se pokaže objektivna potreba po njem. Torej aktivi, kot sem zapisal, nimajo naloge ,,sestankovanja", temveč pomenijo akti- ven odnos v dajanju pobud, reševanju proble- mov, interesov, potreb in drugih vprašanj, ki še kako obremenjujejo posameznega občana v kra- jevni skupnosti, vendar jih zaradi togih oblik in zastarelih metod dela ne uresničujemo. Sicer pa je potrebno tudi ta razmišljanja preveriti v pra- ksi, jih dopolniti, akcije pa bodo pokazale kaj vse bo še potrebno dopolniti za čim širšo družbe- nopolitično aktivnost člana ZK. Dimče STOJCEVSKI Pred pomembno družbenopolitično akcijo Včerajšnja redna seja občinske konference SZDL, ki jo je sklical predsednik Franc Zadra-' vec, je dala osrednji poudarek pripravam in izvedbi letošnjih volitev v organizacije SZDL in organe krajevnih skupnosti ter smernicam o kan- didacijskih in volilnih postopkih. Priprave na to pomembno družbenopolitično akcijo tečejo že ves čas, vse od evidentiranja možnih kandidatov za nosilce posameznih funk- cij do konkretnejših akcij, ki so jih v KK SZDL začeli v mesecu oktobru. Trenutno največja aktivnost pa poteka ravno pri Občinski konfe- renci SZDL, ki je izdelala tudi podroben rokov- nik kandidacijskih postopkov in volitev organov OK SZDL, KK SZDL in organov krajevnih skupnosti. Po včerajšnji šesti seji OK SZDL bodo še v tem mesecu ra^irjene seje izvršnih odborov KK SZDL v krajevnih skupnostih in krajevnih odbo- rov za kadrovska vprašanja in volitve, ki bodo nato objavili tudi listo vseh evidentiranih možnih kandidatov. V mesecu decembru bodo vaški, uli- čni odbori, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva razpravljali o poročilih o svojem delu, o delu KK SZDL, izvolili delegate novega mandata KK SZDL ter razpravljali o evidentiranih kandidatih za oprav- ljanje vodihiih funkcij v KK SZDL in OK SZDL. Na zborih delovnih ljudi in občanov bo v tem mesecu tekla prav tako razprava o poročilu KK SZDL, o delu organov krajevnih skupnosti ter o smernicah nadaljnjega razvoja in programa dela. Potrdili bodo listo delegatov skupščine kra- jevne skupnosti, vodilnih funkcionarjev v njenih organih ter izvolili vodstvo vaških, uličnih odbo- rov KS. V decembru bodo potekale tudi priprave na seje krajevnih konferenc SZDL v katerih bodo koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve pri KK SZDL, TOZD in lO KK SZDL skupaj z osnovnimi organizacijami sindikata V TOZD spremljali volitve oziroma delegiranje de- legatov za KK SZDL in skupščino krajevne skupnosti po teritorialnem principu, pripravili poimenski seznam delegatov, ki so jih v KK SZDL in skupščino KS delegirali družbenopoliti- čne organizacije, družbene organizacije in dru- štva ter TOZD in delovne skupnosti. Sprejeli bodo še sklep o sklicu prve seje KK SZDL, ki bo nato v mesecu januarju in v novem mandatu raz- glasila listo izvoljenih delegatov v KK SZDL, izvolila predsednika, sekretarja in blagajnika KK SZDL ter lO KK SZDL; razglasila listo izvolje- nih delegatov v skupščino KS, razpravljala o vodilnih funkcionarjih v organih krajevnih skupnosti, sprejela poročilo o delu KK SZDL in delu organov KS ter izdelali smernice nadaljnje- ga dela KK in organov krajevnih skupnosti. Na prvi seji bodo izvolili tudi delegacijo KK SZDL v občinsko konferenco ter potrdili listo vodilnih funkcionarjev za organe občinske konference SZDL. Aktivnosti se bodo nadaljevale še s sklicom skuščine krajevnih skupnosti novega mandata. ko bo opravljeno tudi konstituiranje skupščine, v marcu bo razširjena seja predsedstva OK SZDL, v maju pa že konstituiranje občinske konference. Osnovno izhodišče za oblikovanje kadrov- skih predlogov ob volitvah v organizacijah SZDL predstavlja dokument o poglavitnih nače- lih in merilih kadrovske politike za kandidiranje ob skupščinskih volitvah v letošnjem letu, ki predstavlja celovitost kadrovskih rešitev v posa- mezni temeljni, samoupravni in družbenopoliti- čni skupnosti. Pri oblikovanju predlogov možnih kandidatov morao upoštevati družbene zahteve po ustvarjalnih sposobnostih posameznikov in celotnih organov pri izpolnjevanju in nadaljnjem utrjevanju političnega sistema socialistične samoupravne demokracije ter pri razvijanju in krepitvi demokratičnih odnosov in demokratične prakse, ko gre za sprejemanje in uresničevanje samoupravnih in splošnih družbe- nih odločitev. Ob tem pa je potrebno upoštevati še celo vrsto drugih faktorjev in imeti nenehno pred očmi dejstvo, da je temeljna delegacija za oblikovanje vseh organov SZDL na vseh ravneh krajevna organizacija SZ, zato moramo zagoto- viti, da bomo že v oblikovanju krajevnih konfe- renc evidentirali možne kandidate za vsa druga področja, upoštevati pa tudi kadrovsko načelo, da so razen v primeru neuspešnosti dela, eviden- tirani možni kandidati tudi vsi dosedanji nosilci funkcij. mš Zadruga mora biti kmetova organizacija S sodelavcem Zdenkom Kodri čem sva preteklo nedeljo obiskala nekaj vasi v ptujski občini. Pogovarjala sva se s kmetovalci o tem in onem, najbolj pa naju je zanimalo razpoloženje pred ponedeljkovim referendumom za enovito kmetijsko zadrugo. Med drugim sva želela izvedeti, kaj kmetovalci menijo in katera vprašanja so postavljali na zborih, ko so obravnavali gradivo o preoblikovanju obrata kooperacija. Najprej sva se ustavila v Dornavi pri kmetovalki Mari Cuševi. Gospodinja se je pravkar odpravljala v prostor, kjer redi prašiče, saj so ti potrebovali ,,opoldanski obrok". Vendar je našla nekaj časa tudi za kratek pogovor. Predstavila nama je kmetijo: ,,Gospodarim sama odkar mi je pred petimi leti umrl mož. Pri delu na kmetiji, ki meri osem hektarjev, mi pomagajo otroci. V sodelovanjem z obratom kooperacija redim 90 prašičev, v sodelovanju s Perutnino pa IlOOO piščancev. Temu smo podredili tudi proizvod- njo na naših kmetijskih površinah, saj pridelujemo le koruzo in pšenico. Ali se izplača? Prej ne kot da. Krmila so draga, zaslužek pa ni primeren. Saj veste kakšne so odkupne cene." O vprašanjih na zborih je povedala: ,,Zbora sem se udeležila, vendar mi ta oblika še ni popolnoma jasna. Kmetje so večkrat izrazili bojazen, da jim bo nekdo vzel zemljo, čeprav temu ni tako. Prav takko jih je zanimalo kreditiranje, ali se bo v novi organizaciji povečala administracija in potrebujemo več pospeševalcev, ker sedaj bolj redko zaidejo med nas. To je razumljivo, saj jih je za toliko kmetij premalo." Ker je tovarišico Cuševo čakalo opravilo, sva se napotila dalje. V Markovcih sva izvedela, da se na tem območju kmetje največ ukvarjajo z živinorejo in prašičerejo. Na zboru so jih zanimale strojne skupnosti, ker ima veliko gospodarjev že svoje stroje. Seveda je šlo tudi za odkupne cene kjer še ni prave računice. Med drugim pa jih je zanimalo tudi, kako bo z obnovo zadružnega doma, ki ga je najedel zob časa. O tem bodo morali kaj reči v okviru zadružne enote v novi zadrugi in seveda krajev- ne skupnosti. Mogoče pa je ta problem širši, rešiti ga bo vsekakor potrebno. Pot naju je nato vodila prek Vidma in Okiča v Cirkulane kjer sva srečala Martina Zurana. V začetku nama je pripovedoval kako je bilo na tem področju pred leti: ,,V Cirkulanah smo po osvoboditvi imeli nabavno — prodajno zadrugo, ki se je nato razširila še na Zavrč in nato združila v enotno zadrugo s sedežem v Ptuju. Kmetom je veliko pomenila, saj smo imeli skupne stioje, katerih uporabo smo plačevali jeseni. Za naše haloško območje sta značilna vinogradništvo in po doli- nah živinoreja. Prav tako pa nas ,,odlikuje" odhajanje mladine, ki še ga tudi sedaj, ko so se pogoji izboljšali, nismo zajezili. S pomočjo kreditov so se pogoji za kmetovanje izboljšali. Ravno okrog kreditov pa je na našem zboru bilo tudi največ vprašanj, pravtako okrog strokovnih delavcev in sredstev, , ki jih je sedaj obrat kooperacija namenjal za skupne strokovne službe. Od nove zadruge pričakuje- mo, da bo res kmetova organizacija, da bomo imeli vpogled v poslovanje in odločilen vpliv pri odločanju tako o programih dela kot tudi pri prodaji. Zavedati se moramo, da se brez kruha ne da živeti, vijakov ne bomo mogli jesti." Tako Martin 2uran iz Cirkulan. Naslednja in zadnja postaja so bile Podlože pod Ptujsko goro, kjer sva se ustavila pri domačiji Topolov- čevih. Silvo Topolovec, vedno aktiven v kmečki samoupravi je uvodoma povedal, da je tudi na njihovem območju že bila zadruga, ki jim je veliko pomenila zlasti zato, ker ni bilo strojev. In kako naj bo danes? ,,V strojnih skupnostih bomo morali imeti velike stroje, ki se bodo izplačali na velikih površinah, saj bomo tu okrog nas z melioracijami veliko zemljišč izboljšali. Na razpravah smo poudarjali, da mora biti zadruga res organizacija kmetov in da ne bo nihče odločal v našem imenu. Prav tako bo potrebno upoštevati članstvo, da bodo ti nekaterih ugodnosti res deležni. Pričakujem, da bo bolje, saj' bomo proizvodnjo planirali kot to pri nas sedaj delamo v mlekarski skupnosti. Kar se dogovorimo, moramo tudi dosledno izpeljati." V teh kratkih pogovorih s kmetovalci sva spoznala, da od zadruge veliko pričakujejo. S preobhkovanjem so seznanjeni, čeprav obstaja še določena bojazen. To je razumljivo, kajti pričakovati, da nama bodo ,,referirali" o gradivu bi bilo neumestno. Zakaj? Zato, ker delo rodi sadove. 1. kotar Mara Čuš, Martin 2uran, Silvo Topolovec foto Z. Kodrič Široka razprava o programih dela in dopolnilih l/vršni svet skupščine občine Ptuj in koordinacijski odbor za usmerjanje razvojne politike in operativni politični štab za družbe- ni plan občine Ptuj pri predsedst- vu OK SZDL Ptuj sta v skladu z dogovorjenimi usmeritvami družbenega plana občine in dogovorom o njegovih temeljih in predvidenimi možnostmi ugotovi- la, da je razprava že potekala v samoupravnih interesnih skupnostih, njihovih organih in skupščinah, prav tako delegacije za delegiranje delegatov v skupšči- ne SIS v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Po vseh dosedanjih razpravah sta oba omenjena organa ugotovi- la, da so razprave zajele že širok krog delovnih ljudi in občanov, da je dosežen bistven napredek v primerjavi s prejšnjimi leti, čeprav so tu in tam pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki jih moramo odpraviti v naslednjem obdobju. Velik napredek je tudi v tem, da bomo že letos sprejeli program za prihodnje leto. Smo v zaključnem delu razprav, ki jih organiziramo dosledno in temeljito z vsemi delavci v združenem delu in z občani v krajevnih skupnostih, zato ne sme priti do formalnega sprejemanja aH do odklanjanja za- dev, ki jih ne poznajo. Med interesnimi skupnostmi v občini je bilo tudi doseženo soglas- je o načinu razprav, delo usklaje- no, vsa teža nadaljnjih razprav pa je sedaj v združenem delu. Izvršni svet in koordinacijski odbor sta priporočila, da naj bodo razprave po naslednjem vrstnem redu: — Strokovne službe v OZD pripravijo izvlečke iz gradiva za vsako interesno skupnost ali posamezno področje dejavnosti za katere so predloženi sporazumu z izračunom in primerjavo sredstev, ki jih delavci združujejo v TOZD ali v delovni organizaciji. — Družbenopolitične organizacije (sindikat, ZKS, ZSMS) razpravljajo o gradivu in zavzemajo stališča, ki jih posredujejo samoupravnim orga- nom. V razprave vključujejo tudi člane delegacij za delegiranje v skupščine SIS in zbore občinske skupščine. — Za tem razpravljajo o gradi- vu in o stališčih družbenopolitičnih organizacij samoupravni organi, ki pripravijo predloge za zbore delavcev. — Delavci na zborih razpravlja- jo o predlogih in o celotnem gradi- vu ter jih sprejmejo. Koordinacijski odbor za usmerjanje razvojne politike in operativno politični štab za družbeni plan občine Ptuj pri predsedstvu OK SZDL pri teh razpravah nudi pomoč predvsem pri pojasnjevanju nekaterih vprašanj s področja skupne pora- be. V ta namen je bil imenovan tudi širši štab iz vrst izvajalcev, nosilcev vodilnih funkcij v SIS, družbe- nopolitičnih in strokovnih delav- cev. Člane teh štabov praviloma vabijo na razprave v družbe- nopolitičnih organizacijah in v samoupravnih organih, v izjemnih primerih pa tudi na zbore delav- cev. To pa predvsem zato, ker naloga članov štaba ni v tem, da bi razlagali sporazume in programe, temveč so samo v pomoč družbe- nopolitičnim organizacijam, samoupravnim organom in strokovnim službam v OZD, zlasti pri pojasnjevanju posameznih zadev. S tako zastavljeno akcijo, pred- vsem pa z doslednim izvajanjem nalog, bomo strokovno pravilno, demokratično in samoupravno uresničevali del določil zakona o združenem delu v interesu in v splošno korist delovnih ljudi in občanov. PRED REFERENDUMOM ZA ENOVITO KMETIJSKO ZADRUGO V ponedeljek pomembna odločitev Razprave o organiziranju zaseb- nega kmetijstva v ptujski občini, predlogi organiziranja in politična akcija so priprave na preoblikova- nje obrata kooperacija Kmetijske- ga kombinata Ptuj pripeljali k odločitvi. Ustava in zakon o združenem delu ter vrsta novih kmetijskih zakonov, katerih osnu- tki so sedaj v javni razpravi, po- stavljajo našega kmetovalca v pov- sem drugačen družbeno-ekonomski položaj, predvsem pa ga postavlja- jo v tak samoupravni položaj, da bo lahko odločal o svojem delu in rezultatih svojega dela bodisi z za- sebnimi ali z družbenimi sredstvi. Vse to pa z enim samim ciljem — zagotoviti hitrejši razvoj našega kmetijstva, pridelati več hrane in zagotoviti boljše pogoje za življenje na vasi. V razpravah smo velikokrat po- udarjali, da organizacija, katera- koli bo od predlaganih, mora biti kmetova organizacija in ne odtuje- na od njega. Dejstvo je, da predla- gana oblika, enovita kmetijska za- druga z zadružnimi enotami, še ni popolna oblika. Vendar smo ugotovili, da je z ozirom na sedanje materialne, kadrovske in prostor- ske možnosti trenutno najprimer- nejša. Zakon o združevanju kme- tov, osnutek je sedaj v razpravi, pa nas obvezuje, da v enem letu obli- kujemo temeljne zadružne organi- zacije tam, kjer bodo za to podani ustrezni pogoji. Tako bomo organizacijo kmetom še bolj pribli- žali in njegove odločitve, mnenja in predlogi bodo prišli še bolj do veljave. In prav je tako. Kmetijska zadruga kot organiza- cija kmetijskih proizvajalcev se bo naprej povezovala s predelovalnimi in trgovskimi delovnimi organiza- cijami ter prek njih s potrošnikom hrane. Povezovanje pa mora temeljiti na trdnih proizvodnih in dohodkovnih odnosih. Torej naro- čena proizvodnja za znanega kupca. V zaključnem delu je sedaj vpiso- vanje članov bodoče zadruge. Pri- čakujejo, da bo pogodbe o gospo- darskem in članskem sodelovanju med zadrugo in kmetom — članom podpisalo okrog 2500 kmetovalcev. Na referendumu glasujejo člani. Referendum bo v ponedeljek 27. novembra. Glasovalna mesta, bodo v naslednjih krajih, kjer so kmetij- ske poslovalnice: Ptuj, Grajena, Destrnik, Rogoznica, Trnovska vas, Vitomarci, Juršinci, Polenšak, Pacinje, Dornava, Moškanjci, Mu- retinci, Gorišnica, Markovci, Bu- kovci, Zavrč, Cirkulane, Leskovec, Podlehnik, Videm, Zetale, Majš- perk, Stoperce, Slovenja vas, in Hajdina. Glasovalna mesta bodo odprta od 7. do 17. ure. Na referendumu bodo kmetje — člani glasovali za izločitev obrata kooperacija iz sestave Kmetijskega kombinata Ptuj, sprejem samo- upravnega sporazuma o združeva- nju kmetov in delavcev v kmetijsko zadrugo in sprejem samoupravnega sporazuma o razdelitvi premože- nja. Ustanovitev kmetijske zadruge je stopnica više k novim družbeno- ekonomskim odnosom in preobraz- bi vasi. Dela pa s tem še ne bo ko- nec. Nasprotno! Potrebno bo še ve- liko naporov, dogovarjanja in pri- zadevanj tako kmetovalcev kot strokovnih služb in družbenopoli- tičnih organizacij, da bodo prido- bitve zaživele, dale pričakovane re- zultate in zlasti zagotovile odločilen vpliv kmetovalcev pri odločanju o vseh življenjskih vprašanjih in mu zagotovile potrebno socialno in družbeno varnost. Ob tem naj vas še opozorimo, da smo v radijskem uredništvu za v nedeljo 26. novembra pripravili po- sebno oddajo, v kateri bomo še enkrat poskušah osvetliti prizade- vanja in prednosti kmetijske za- druge ter odgovoriti na vprašanja, ki so kmetovalce na javnih razpra- vah najbolj zanimala. Oddaja se bo pričela ob 11.40. 1. k. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 23. november 1978 — TEDNIK „Do konca leta nas čakajo odgovorne naloge" Letošnje leto je bilo na področju družbenopolitičnih in samoupravnih aktivnosti zelo uspešno. Sedaj vse organizacije, delovni kolektivi in druge sredine ocenjujejo svojo prehojeno pot in poiskušajo uresničiti vse, kar so si v svojih delovnih nalogah začrtali. Komunisti bistriške občine so bili med prvimi, če ne kar prvi, ki so letošnjo prehojeno pot kritično ocenili in ob tem sprejeli tudi skupne ter posamezne naloge, ki jih bodo morali izvršiti še letos, ali na začetku prihodnjega leta. O nalogah, pred katerimi so komunisti občine Slovenska Bistri- ca, smo se pogovarjali s sekre- tarjem OK ZKS Slovenska Bistrica Adijem Žuncem. KAKO STE USPELI URESNIČITI DOSEDANJE NALOGE? ,,Kljub temu, da smo v mesecu novembru prevzeli še nekatere naloge s kongresov, smo lahko s prehojeno potjo povsem zado- voljni. Zavedamo pa se, daje pred nami še dober mesec trdega dela, to je čas v katerem bo potrebno še veliko dela tudi dokončati. To še posebno velja za komisije pri ko- miteju kot tudi za vse osnovne organizacije ZK." KATERE SO NAJPO- MEMBNEJŠE NALOGE, KI JIH BO POTREBNO DO KONCA §E URESNIČITI? ,,Ze v letošnjem juliju si je ko- mite zadal nalogo oceniti delo v dislociranih obratih, katerih je na območju bistriške občine vedno več. Posebno pozornost pri tem pa je potrebno posvetiti družbeni preobrazbi takšnih obratov kot tudi ustvarjanju pogojev za uveljavljanje novega družbenoeko- nomskega položaja delavcev v združenem delu, kjer bo delavec resnično odločal o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela. V večini dislociranih obratov se bodo morali dosledneje zavzemati za položaj ekonomske^ stanja obratov, razvojne usmeritve in nji- hovo povezanost z matičnimi organizacijami izven občine. Pri teh nalogah bodo morale uspešneje sodelovati tudi vse družbenopo- litične organizacije v DS kot tudi občine. V dislociranih obratih je trenutno zaposleno že prek 900 občanov. To število pa nenehno raste, zato nam ne sme biti vseeno kako bodo delavci samoupravno organizirani in kolikšna bo njihova vloga pri oblikovanju lastnega r3.zvoja. Za uspešno uveljavljanje teh nalog bo potrebna večja informiranost, ki je doslej na rela- ciji OZD-obrat zelo slaba, še po- sebno zaradi oddaljenosti obratov do matične sredine, s tem pa tudi do delegatov. Po dosedanjih ocenah ima tre- nutne možnosti za ustanovitev TOZD obrat Iskra Tela Makole- Poljčane, kjer že teče konsti- tuiranje. Ugodni pogoji za ustano- vitev TOZD so tudi v temeljni enoti Zdravsveni dom Slovenska Bistrica, kjer že potekajo priprave na referendum za oblikovanje TOZD. Razmišljanja o samostanih TOZD so prisotna tudi v Živilskem kombinatu Intes Maribor TOZD Kruh-pecivo, enota Slovenska Bistrica in Poljča- ne. V Stavbarjevi enoti Pragersko (110 zaposlenih) so tudi ugodne možnosti za ustanovitev sa- mostojne TOZD. V prihodnjem obdobju pa bomo proučili tudi možnosti ustanavljanja TOZD v vseh enotah, kjer je zaposleno več kot 20 delavcev. To so Cestno podjetje Maribor TOZD vzdrže- vanje Pesnica, delovna enota Slo- venska Bistrica; Lesna industrija Litija TOZD Proizvodnja Plastike, enota v Studenicah; Ferromoto Maribor, avtoservisna delavnica Slovenska Bistrica; Certus Maribor TOZD Medkrajevni promet PE Slovenska Bistrica in KK Ptuj TOZD Kmetijstvo Ptuj, poslovna enota Pragersko. Med pomembnejšimi nalogami je tudi ocena organiziranosti ZKS v občini in obravnava predlogov drugega dela reorganizacije občinske organizacije ZK. Obravnavali bomo tudi predlog statutarnega sklepa o organizira- nosti in delovanju občinske orga- nizacije ZK. Komite in komunisti z občinske uprave bomo skupno ocenili politične in samoupravne razmere ter aktivnost komunistov v občinski upravi. Skupno s temi nalogami pa bomo na skupni seji vodstev vseh družbenopolitičnih organizacij obravnavali dopolnila SIS za leto 1979-80, stanja in usmeritve dela na področju urba- nizma, prostorskega planiranja, komunalnega in stanovanjskega razvoja občine. V okviru kadrovske komisije pa bomo organizirali razpravo o osnutku družbenega dogovora o kadrovski politiki. V novembru bomo v organizacijah ZK skrbeli za sprejem novih članov v ZK in idejno politično usposabljanje članstva. V krajevnih skupnostih bodo potekala kadrovanja v nova vodstva KS in KK SZDL. V združenem delu se bodo morali komunisti navzemati za uresniče- vanje zakona o združenem delu, sprejem vseh aktov, ki jih zahteva- jo določila, ter samoupravno orga- nizirati celotno združeno delo. Ob vseh teh nalogah pa bodo osnovne organizacije kot tudi OK ZKS skrbele, da se bodo dosledno uresničevale vse začrtane naloge in akcije, ki so še nerešene iz le- tošnjih akcijskih programov." V. Horvat Adi Žunec -Peto: V. Horvat Za deki temeljnega sodišča in javnega toalstva ,,l)ru/bcni dogovor o /ugota- vljanju materialnih pogojev /a delo temeljnega sodišča in temelj- nega javnega tožilstva v Maribo- ru," je ena od točk dnevnega reda na sejah /borov skupščin, ki se bodo v Ormožu sestali že jutri, 24. novembra, v Ptuju pa v ponede- ljek. 27. novembra. Osnutek tega družbenega dogo- vora temelji na določbah zakona o rednih sodiščih in /akona o ja- vnem tožilstvu ter družbenega dogovora o zagotavljanju orga- ni/^cijskih in kadrovskih pogojev /a delo obeh navedenih organov, ki sla ga skupščini omenjenih ob- čin /e sprejeli. V skladu z določili obeh /iiko- nov deluje temeljno sodišče Mari- bor, enako temeljno javno tožilst- vo /a območje devetih občin, to je za območje I'odravske in Koroške regije. Ker zakon o rednih sodi- ščih, enako zakon o javnem tožil- stvu, določa, da sredstva za delo temeljnega sodišča oz. tožilstva zagotavljajo občine, za območje katerih sodišče oziroma tožilstvo posluje, zato so se občine s tega območja sporazumele o deležih, ki jih bodo prispevale za delo omenjenih pravosodnih organov. Vse to je podrobneje zapisano v osnutku družbenega dogovora, ki ga bodo zbori občinskih skupščin vseh devetih občin obravnavali in sprejeli po dvofaznem postopku do konca letošnjega leta, saj po določilih /akona oba pravosodna organa morata od 1. januarja dalje poslovati tako kot to določa zakon o rednih sodiščih in zakon o ja- vnem tožilstvu. Glede na velikost, število prebi- valstva in gospodarsko moč bosta glavno breme zagotavljanja mate- rialnih pogojev nosili občini Mari- bor in Ptuj, /a sodišče okrog 70 za javno tožilstvo pa kar 77 odstot- kov vseh stroškov. Tako bi po osnutku družbenega dogovora ob- čina Maribor prispevala za sodišče 52,4 7a javno tožilstvo pa 57,4 % vseh materialnih obvezno- sti, občina Ptuj /a sodišče 17,4 za jav. tožilstvo pa 19,5 občina Ormož za sodišče in /a jav. tožilst- vo 4,1 °/o, občina Slovenska Bistri- ca za sodišče 7,1 /a jav. tožil- stvo 4,2 občina Lenart pa 4,7 % in 3,8 "/o. Občine Koroške regije pa bi skupno prispevale za delo temeljnega sodišča v Maribo- ru 14,3 ®/o, /a delo temeljnega ja- vnega tožilstva pa 11 odstotkov. Ustreznost tako določenih deležev bodo preverjali vsako leto na podlagi poročil o številu sodnih in tožilskih zadev, ki sta jih posamezna organa sprejela in opravila za območje posameznih občir v prejšnjih dveh letih. Po navedenem razdelilniku /a- gotavljanja sredstev tudi niso zaje- ta sredstva, ki so potreba temelj- nemu sodišču za delovanje njego- vih skupnih služb v korist višjega sodišča v Mariboru in višjega ja- vnega tožilstva v Mariboru. Višino teh sredstev bodo določili s pose- bno medsebojno pogodbo. Denar za investicije, investicij- sko v/drževanje in /a kadrovska stanovanja delavcev bodo po dolo- čilih dogovora /.agotavljale skup- ščine občin, za območje katerih posamezne enote temeljnega sodi- šča ali tožilstva opravljajo sodne o/, tožilske zadeve. V osnutku družbenega dogovora je tudi določilo, da sodnikom porotnikom temeljnega sodišča pripada nagrada za opravljanje funkcije sodnika porotnika, ki se prizna sorazmerno na sodišču pre- bitem času in teži obravnavanih /adev. FF Izmenjava izkušenj V soboto je obiskala Ptuj 20- članska delegacija krajevne skup- nosti Rogaška Slatina. Na sedežu skupnih služb so se s predstavniki ptujskih krajevnih skupnosti pogovarjali o naših izkušnjah na področju ustavnega preoblikova- nja krajevnih skupnosti, saj je ptujski primer eden najznačilnejših v Sloveniji. S podobnimi problemi, kot se je prejšnja KS Ptuj, se ubadajo tudi v KS Rogaška Slatina, ki je ne le največja, temveč tudi najbolj raz- vita krajevna skupnost na ob- močju občine Šmarje pri Jelšah. V KS imajo nekaj nad 7000 prebival- cev v 25 naseljih in kar je še zlasti značilno — od vseh zaposlenih v šmarski cbčini je kar 60 odstotkov dela v Rogaški Slatini. Po izmenjavi izkušenj so si gost- je ogledali še ptujske znamenito- sti, zlasti nova oddelka pokrajin- skega muzeja, objekte HC SD II, Ptujske toplice in druge zanimivo- sti. FF Delegatsko organizirana SZDL Pred kratkim so v občini Slovenska Bistrica sprejeli statu- tarni sklep o sestavi in delegiranju delegatov v OK SZDL. V njem predlagajo, da bi nova konferenca SZDL namesto dosedanjih 80 štela v prihodnje samo 60 delegatov. Kljub tako zmanjšanemu številu delegatov v OK SZDL še vedno ostajajo vse sredine enako zastopane, le da bo sedaj manjše število delegatov s posameznih področij. S tem želijo pri O K SZDL, predvsem na osnovi dosedanjih izkušenj, omogočiti večjo prisotnost tako v ra/pravah kot tudi sprejemanju stališč in sklepov. V vseh krajevnih skupnostih občine te dni potekajo razprave o predlagani reorganizaciji v OK SZDL kot tudi za konstituiranje novih vodstev K S. Čeprav bodo večji del nalog v bistriški občini opravili po načrtu do konca letošnjega leta, so zaradi kratkega roka prestavili nekatere naloge v prve dni prihodnjega leta. Viktor Horvat TEDNIK ~ november 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 I/. KS Podunavci l>«)mačini iz Fodunavc pozdravljaju prijatelje iz kS Podgorci v občini Foto: Polonca Vlah Kr^evni skupnosti Podgorci in Podunavci K bratskemu sodelovanju občin Ormož in Vrnjačka Banja veliko prispevata tudi krajevni skupnosti Podgorci in Podunavci. Listino ob Dobratenju sta omenjeni KS podpisali 10. septemora 1977.V tem dokumen- tu, je med drugim zapisano: ,,Tradicionalno prijateljstvo in sodelovanje naSih delovnih ljudi in občanov, bo naša trajna skrb s ciljem, da ohranimo pridobitve naše revolucije in socia- lizma". KS Podgorci šteje 1576 prebivalcev, ki se glavnem ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, precej kmetij je tudi usmerjenih. Poleg šole v kraju deluje tudi otroški vrtec, ki je sedaj v neustreznih prostorih. V kraju si prizadevajo za gradnjo novega, ki bi lahko pod streho sprejel 60 otrok. Kulturno življenje v KS je razgi- bano. Na območju KS Podunavci pri Vrnjački Banji živi nekaj več kot 1.200 prebivalcev. Kot nam je dejal član sveta KS Aco Tosič, so tudi v tej KS uspešno razvili kmetijstvo. Domača osnovna Šola jim omogoča, da je krajevno življenje močno razgibano na vseh področjih. V kulturni dvorani prirejajo vrsto prireditev, ki so vselej dobro obiskane. Od tedaj, ko je KS Podunavci podpisala listino o pobratenju s KS Podgorci v občini Ormož, so še bogatejši pri poglabljanju bratstva in enotnosti. Tako je 90 krajanov iz Podgorc, skupno s Podunavčani že sodelovalo v oddaji ,,znanje — imanje", ki jo je pripravila RTV Beograd. Ob odkritju spomenika NOB v Podgorcih v avgustu letos, pa so bili na obisku krajani iz Podunavc. Ob vlaku bratstva in enotnosti so se tudi dogovorili za nadaljnje oblike sodelovanj, po že sprejetem programu. FRANCI GOLOB TRDNI NA BRANIKU SVOBODE Enote teritorialne obrambe so močne sile, ki so tesno povezane z delovnimi ljudmi v organizacgah združenega dela in občani v krajevnih ^upno- stih ter vedno pripravljene za obrambo in varovanje pridobi- tev narodnoosvobodilne bor- be in socialističnega razvoja. Enote teritorialne obrambe v ptujski občini so zlasti v zadnjem obdobju zabeležile kakovosten dvig na podro^u organiziranosti, borbene pri- pravljenosti; prav tako pa tudi pri opremljenosti. Sed^ na izteku leta so pri občinskem štabu TO občine Ptuj že opravili prvo oceno vzgoje in učenja enot. Ugotovili so, daje bil program vzgoje v celoti izpolnjen m da so enote dobro pripravljene za morebitne potrte pri obram- bi domovine. V letošnjem letu je bUa celotna vzgoja opravlje- na v obliki taborjenja. Taksen način dela je dal izredne rezultate v vseh oblikah pouka. Organizirana sta bila dva tabora obrambne vzgoje v katerih so obvezniki poleg rednega dela, uresničevali tudi naloge na podro^u kulturne- ga m športnega življenja. Dobri rezultati pa so doseženi tudi pri navezovanju stikov z občani krajevnih skupnosti, na območju katerih je vzgoja potekala. Pripadniki enot so med taborjenjem pripravili tudi več partizanskih mitin- gov, na katerih se je še posebej izkazala tesna poveza- nost oboroženih sil z ljud- stvom, Poleg že omenjenega so vse enote letos izvedle tudi streljanje z osebno oborožitvi- jo. Doseženi so bili dobri rezultati. Za celovito oceno vzgoje in uijenja je potrebno dodati še, da se je izredno izboljšal tudi odnos pripradnikov do mate- rialnih sredstev. V enotah pa se pospešeno izvaja tudi posodabljanje v oborožitvi, s tem pa se veča ognjena moč enot TO. Tudi usposobljenost rezervnih starešin, Id vodijo enote, je iz leta v leto vi^a. Ti se morajo nenehno iMolnjeva- ti tudi prek dodatnih progra- mov. Usposab^anje se izvaja v šolskih centrih JLA, v okviru seminaijev, ki jih organizira pokrajinski in republiški štab TO in pa prek ZRVS. Ob Koncu vsakega leta se tudi ugotav^a, da je borbena pripravljenost enot na vedno vi^i stopnji. Z oceno odlično je bila ocenjena le-ta tudi ob ^^gledu ^avne inšpekcije V okviru vzgoje in u^osab- ^'anja v enotah TO je bilo letos sprejetih v vTste mladin- cev prostovoljcev v enotah TO večje število mladincev in mladink, ki so se seznanili z osnovami vojaškega uijenja. Slavnostni sprejem je bil ob dnevu mladosti. Posebna pozornost se v enotah posveča tudi politič- nemu delu. Tako so bili ustanovljeni že novi aktivi ZK, precej pripadnikov pa je bilo predlaganih za sprejem v vTste ZK. MG Število mladink v enotah TO narašča Uijenje - sestavni del vzgoje Po naporni vaji se prileze kosilo ZIMSKA PREHRANA GOVEDI Pašno obdobje se je končalo, pričelo se je obdobje zimske prehrane pri govedu. Značilnosti krmljenja v zimskem času je za naše kmetovalce pojasnil inženir Vlado Tumpej z Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo: „Za naše območje je značilno, da silažna koruza dobro uspeva in jo imajo rejci sedaj velike količine. Pojavlja pa se problem pri prehra- ni krav molznic. Znano je, da dober obrok za krave molznice mora vsebovati 40 odstotkov (naj- manj) grobe krme. Ce to ni, potem pade odstotek tolšče na 2,2 in kmetovalec je oškodovan. Nastanejo pa tudi zdravstveni problemi. Zato moramo zagotoviti najmanj 30 do 40 odstotkov obro- ka iz voluminozne krme, to je iz koruzne silaže, in iz travne silaže ali sena. Te/iive nastanejo pred- vsem pri krmljenju telic in oresuše- nih krav. Ce damo polni obrok s koruzno silažo, se nam živali zamastijo, po drugi strani pa ima- jo primanjkljaj prebavljivih beljakovin in potem nastopijo težave pri porodu in nato v nasled- nji laktaciji. Zato moramo vedno upoštevati, da je obrok pri presušenih in pri nizko produktivnih kravah (do 10 kilogramov mleka dnevno) sestav- ljen iz koruzne in travne silaže. Krava potrebuje dnevno 15 kilo- gramov suhe snovi. Od tega mora biti približno 8 do 9 kilogramov suhe snovi iz koruzne silaže, ostalo pa naj bo i/ sena. Najlažje rešimo ta problem pri kravah, ki mol/ejo dnevno okrog 20 litrov mleka. Ce upoštevamo pri teh živalih, da krava požre 30 kilogramov koruzne silaže, 5 kilogramov sena z dodatkom 3 do 4 kilogramov močnih krmil, je takšen obrok izbalansiran. Krmilo naj vsebuje 13 ali 14 odstotkov proteina. Težave pa nastopajo ponovno pri visoko produktivnih živalih, ki molzcjo na primer do 30 litrov mleka dnevno (to se nam pojavlja pri kmetovalcih, ki so se preusmerili za mlečno proizvod- njo). V tem primeru pa moramo del obroka zagotoviti iz koruzne silaže, nato travne silaže ali iz se- na, dodati pa moramo najmanj 6 do 7 kilograniv^v mučnih krmil, ki vsebujejo približno 14 do 15 odNtotkov beljakovin. Kot naslednja možnost je uporaba URLJE" pri koruzni silaži. To lahko izkoristimo na več nači- nov. Na primer, da koruzi že ob siliranju dodajamo pol odstotka UREJL na maso ali pa pozneje, ko krmimo v hlevu, dodajamo silaži pol odstotka. Velja si zapomniti — ne več kot pol odstotka. V nasprotnem primeru lahko pride do intoksikacije. Zelo pomembno je, da je UREJA dobro pomešana s koruzno silažo. Ne trosimo le po vrhu, temveč moramo UREJO pomešati s koruzno silažo z lopatami. Ce pa jo dodajamo ob kombajniranju, potem uporablja- mo posebne dozirnike na kombaj- nu. Koru/na silaža ima razmerje škrobna vrednost — beljakovine 1:13. Z dodatkom URE.IF (pol odstotka) pa to znižamo na 1:7 ali 1:6. Krava mol/nica pa potrebuje ra/mcrjc 1:5. To dosežemo tako, da dodamo še nekaj dobrega sena, na primer otave ali pa dobre trav- ne silaže, ali pa močno krmilo z 14 do 15 odstotki beljakovin. Na ta način obrok dobro izbalansiramo, da ne bo prišlo do prebavnih mo- tenj, do zdravstvenih problemov. Nepravilnosti pri prehrani se naj- prej odražajo na brejosti. To pa je pri kra^i zelo pomembno. Kot vidimo imamo pri zimskem krmljenju krav molznic več možnosti, moramo pa jih pravilno i/koristiti. Krave bodo med zimo proizvajale in ne le preživele, kot je to bilo včasih, ko so krave med /imo krmili s slamo in slabim se- nom. Danes, ko imamo na naših gospodarstvih uvedeno siliranje, lahko mleko tudi proizvajamo. Tako bomo imeli piek celega leta enakomerno proizvodnjo, kar je velikega pomena tako za potrošni- ke kot predelovalce in kmetoval- ce." prip. I. kotar Manj kot smo pričakovali Za letošnjo vinogradniško letino bi lahko v enem stavku dejali: količinsko slabše kot pretekla leta, kakovost pa na poprečni ravni. Na količino in kvaliteto letošnjega pridelka so v veliki meri negativno vplivali spomladanska pozeba in poletne ujme s točo in močnim vetrom. Nekaj dni pred začetkom trgatve pa se je vreme uredilo in tSto popravilo delnot tisto, kar skozi ieta vinski trti ni omogočilo. Spravilo vinogradniškega pri- delka je trajalo do začetka tega meseca. Seveda je takrat s trgatvijo končal družbeni del kmetijstva, saj so zasebni vino- gradniki to opravili že prej. Količinsko je pridelek takšen kot smo pričakovali. To je bilo razvidno že skozi rast in dozorevanje. Zahvaljujoč lepemu vremenu med trgatvijo je kvaliteta grozdja bila poprečn? in smo v primerjavi s pričakovano slabo dosegali kai solidne sladkorne stopnje. Burgundec je imel sladkorne stopnje 14,5 odstotka, sovinjoni 16, šipon od 11 do 12,5 odstotka, laški rizling, ki je bil izredno slab je imel celo 14 odstotkov, rdeče sorte pa v poprequ okrog 14 odstotkov. Še podatki za pozno tragev. Beli burgundec iz okolice Vurberka je dosegel 21, traminec z Majskega vrha v Haloza 22, renski rizling z Velikega vrha 19 in sovinjon s Hrastovca 20-odstotno sladkorno stopnjo. Težava pri letošnjem pridelku se je pokazala že takoj v začetku. Namreč mošti so težko pričeli s fermantacijo oziroma vregem. To je bUa Dosle^ca nigih temperatur med trgatvgo in uporabe škropiv med letom. Vinogradniki so pri odpravi te nevščečnosti uporabili preprosto metodo dodajanja mo- šta, ki je že vrel, mo^u, ki z vrenjem še ni pričel. Ker je letnih 78 poprečen z zadovo^ivimi sladkornimi stopnjami, je bilo mošte potrebne cfosladkati, V družbenem sektorju beležijo, daje spomladanska slana prizadela najmanj 25 odstotkov, toča in obilne padavine pa nato še okrog 30 odstotkov vinogradov. Na- daljnje padavine in gnitje osameznih sort grozdja so zmanjšale pridelek še za nadaljnjih 10 odstotkov. Podobno je bilo v zasebnem delu kmetijstva. To pa pomeni ogromen izpad dohodka v kmetijstvu in od tu tudi solidarnostna akcija odprav^anja posledic. Ta akcija pa marsikje ni naletela na ugoden odmev. Prevečkrat je bilo delavcem napačno povedano, s^ so akcijo razumeli kot pomoč le Kme- tijskemu kombinatu Ptuj, kar pa ni namen akcije. Pomoči je potrebno celotno kmetijstvo. Letos smo tudi na našem območju prešli na odkup grozdja. V ta namen je pričel z obratovanjem tudi novi pre- delovalni center v Ptuju z modmimi napravami in sodobno tehnologijo predelave. Vendar odkup grozdja ni bil tolikšen kot smo pričakovali. Z zasebn^a dela kmetijstva smo od pričakovanih 50 prevzeli le 25 vagonov grozdja. Za zmanjšan prevzem je več razlogov. Na prvem mestu seveda nigi pridelek, nato izredno slaba sadna letina, prazne posode, ki so vinogradnikom ostale zaradi nige- ga lanskega pridelka in seveda novi način prevzema, ki še ni vpeljan, čepnrr se kmetovalcem najbolg izplača. Pa tudi sam prevzem je potekal drugače kot pretekla leta prevzem mošta. Takrat so n^več mošta prevzeli v začetku trgatve. Tokrat pa so vinogradniki n^več grozdja oddali šele drugi teden po začetku. Mogoče je bila vmes negotovost in nezaupanje v novi način prevzema. Pričakujemo, da bo prihodnje leto pri prevzemu grozdja bo|je, tu mislimo pred- vsem na vinogradnike. Plastičnih posod za spravilo letošnjega pridelka je bilo dovo^,- morda celo preveč. Obrat koope- racga Kmetijskega kombinata Ptuj jih je nabavil toliko kot smo po pričakovani letini predvidevali, vendar je zaradi manjšega pre- vzema večje število posod ostalo v skladiščih. Akontacgske cene pri odkupu grozdja so bile od 10 do 12 dinarjev za kilogram oddan^ grozdja. Cena je bila vi^a pri pozn^ trgatvah. Po opravljeni realizaciji, oziroma prods^i le- tošnjega pridelka bo potrebno opraviti poračun, zato so bile cene akontacijske. Novi predelovalni center je izpolnil pričakovarga. Potek pre- delave je potekal tako kot smo pričakovali, razen v začetku ko so običajni zagonski zastojL Zastojev pri prevzemu ni bik). V prihodnjem letu pa pričakujemo, da se bo vse več zasebnih vinogradnikov odločilo za novi način prevzema pridelka. Seveda pa bodo neksg zadržali tudi za lastne potrebe. i. kotai Trta samotaika Foto R. 6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 23. november 1978 — TEDNIK O razvoju malega gospodarstva Na jutrišnjem zasedanju družbenopolitičnega zbora krajevnih skupv nosti in zbora združenega dela bodo delegati poleg resolucij razvoja SR Slovenije in SFRJ v prihodnjem letu ocenili tudi razvojne poti malega gospodarstva na območju občine Ormož. Ze sedaj lahko ugotovimo, da razvoj obrti v tem srednjeročnem obdobju ni bil podrobno načrtovan, zato na tem področju tudi ni bilo nobenih količinskih in kakovostnih premikov. V občini je opaziti upadanje razvoja oziroma števila obrti. Tako se je od leta 1967 do 1978 obrtna dejavnost zmanjšala za 53 obrtnikov. Kljub temu, da je zaposlenost pri zasebnikih porasla kar za 4-krat, pa z razvo- jem te panoge gospodarstva v Ormožu niso najbolj zadovoljni. V občini je največ zasebnih obrtnikov s področja predelave kovin, teh je 23,5 od- stotka in stavbenih storitev, teh je 17,6 odstotka od celotnega števila obrt- nikov. Kljub razmeroma visokemu številu obrtnikov stavbenih storitev, je teh v občini še premalo. Prav tako jih primanjkuje pri nekaterih vejah predelave kovin tako na primer primanjkuje finomehanikov, avtoklepar- jev, mizarjev, itd. V občini je 27 avtoprevoznikov, in trije taksisti, starostna struktura le-teh je zelo ugodna, saj jih je kar 77,7 odstotka mlajših od 40 let. Z gostinsko dejavnostjo se ukvarja 11 občanov. Ugoto- vljeno je, da se število bifejev in gostiln v občini ne povečuje. Na jutrišnjem zasedanju bodo delegati vseh zborov morali več pozor- nosti nameniti zamislim kako v čim večjem številu ustanoviti pogodbene organizacije združenega dela. S preraščanjem posameznih zasebnih obrt- nih delavnic obstajajo realne možnosti združevanja dela in sredstev večjih sorodnih delavnic v pogodbene organizacije. Za sedaj še ni pripravljenosti za takšno obliko delovanja obrtnikov in obrtnih delavnic. zk Prisotnost sindikata v razpravi Na minulem posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc so največ razpravljali o tem, kako se bodo sindikal- ni delavci vključili v tvorno pripravo obrazložitev programov samoupra- vnih interesnih skupnosti za prihodnje leto. Še posebej odgovorno se morajo v razpravo vključiti strokovne službe v posameznih delovnih sre- dinah, ki so dolžne jasno in konkretno objasniti programe delavcem, da se bodo le-ti lažje odločali o določenih programih skupnosti. Poleg tega so na posvetu ob tej priložnosti obravnavali še podatke o gospodarskih rezultatih organizacij združenega dela za obdobje devetih mesecev tega leta. Rezultati, ki niso najboljši, zahtevajo temeljito razpra- vo med delavci in ne zgolj to, temveč tudi akcijo za boljše gospodarske rezultate, ob koncu gospodarskega leta. Veliko je bilo govora tudi o vlogi delavske kontrole, ki bi morala bolj kot doslej vplivati na to, da ne bodo sredstva za osebno in skupno porabo hitreje naraščala kot je rast produk- tivnosti v delovnih organizacijah. Poglavje zase so kršitelji sporazumov, ki so delili mimo rezultatov dela, mimo sporazumov, prav tako tudi resolucije. Proti takšnim je potrebno ostreje nastopiti, doslej smo le ob- ljubljali določene ukrepe, storili pa nič. Služba družbenega knjigovodstva se je zato odločila, da bo vse kršitelje obelodanila z zahtevo, da se o krši- tvah dosledneje spregovori na zborih delavcev. Ob koncu posveta so se sindikalni delavci še seznanili s programom proslav in prireditev ob dnevu republike in 35-letnici II. zasedanja AVNOJ-a ter ob dnevu oboroženih sil Jugoslavije. Delovni ljudje in ob- čani se bodo vseh prireditev množično udeležili. MG Zlati znak za sindikalne aktiviste Prihodnji ponedeljek bo v Ljubljani v Klubu delegatov krajša priložnostna slovesnost, na kateri bodo predstavniki republiškega sveta ZS Slovenije podelili petim organizacijam in dvainštiridesetim sindikal- nim delavcem zlati znak slovenskih sindikatov za dolgoletno učinkovito in napredno politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesov delavskega razreda. V skupini petih organizacij združenega dela je tudi osnovna orga- nizacija ZSS Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Zlati znak slovenskih sindikatov pa prejme tudi Franc Kosec, že znan borec za pra- vice delavcev iz predvojnega obdobja in pozneje. Nagrajencem naše iskrene čestitke! MG OB DNEVIH OSVOBODITVE SMO BILI VESELI Ob dneh, ko se med drugim spominjamo bo- jev za našo severno mejo, je prav, da si na krat- ko prikličemo v spomin dogajanja v samem Ptuju. Pred letom 1918 je bil namreč Ptuj znan kot močno nemčursko gnezdo. Po štetju leta 1900 se je v Ptuju prištevalo k nemško govore- čim kar 2916 prebivalcev, k slovensko govorečim pa le 540 prebivalcev. To razmerje se do konca prve svetovne vojne ni bistveno spremenilo. Na gimnaziji v Ptuju je npr. šele decembra 1918 bil ustanovljen prvi slovenski razred, čeprav je bilo tam v tistem šolskem letu že 73 dijakov Slovencev. Tudi proti koncu prve svetovne vojne je bil Ptuj središče ,, Štajerci j an- stva" kot protiutež slovenskemu ,,majniškemu gibanju". Zmaga oktobrske revolucije in sklenitev Brest-Litovskega miru je tudi v ptujskem okoli- šu imela velik odmev. Iz Rusije so se vračali vojni ujetniki, ki so širili revolucioneirne ideje in netili odpor proti vojni. Vse to je naletelo na plodnejša tla med podeželskim prebivalstvom. Čeprav je na podeželju imel prevladujoč vpliv kler, je bilo podeželje glavna opora mladi slovenski inteligenci in liberalnemu meščanstvu. Boj proti nemštvu takrat ni pomenil le nacio- nalne svobode, temveč tudi mir in socialna osvoboditev od nemškega gospodarstva. Konec oktobra 1918 seje sesula avstro-ogrska fronta ob Piavi. Ni še bila vojaško premagana, temveč je zaradi revolucionarnih vrenj enosta- vno razpadla. Vojaki so bili naveličani vojne, siti umiranja za tuje gospodarje in so enostavno začeli organizirano pa tudi neorganizirano od- hajati domov. Proti slovenskemu ozemlju se je iz Benečije začela valiti ogromna povodenj oboroženih a sestradanih vojakov vseh nacio- nalnosti, ki jih je premogla dvojna monarhija. To je bilo koncem oktobra, uradno pa je Av- stro-Ogrska podpisala premirje 4. novembra 1918. Kako je bilo tiste dni v Ptuju, nam bo na kratko prikazal zapis pok. Franca Komela iz Panonske 3 v Ptuju, ki je nekako pred 20 leti dogodke v Ptuju opisal takole: ,,V Ptuju sem bU kot vojak — podoficir. Dne 30. oktobra 1918 je takratni poveljnik mesta Ptuja, polkovnik Hale, nekako ob desetih dopoldne sklical vse oficirje in podoficirje na sestanek na Ormoški cesti pri tovarni žvepla. Tam je namreč bilo vehko lesenih barak, polnih vojaškega materiala, konj in vseh vrst vozil na vprego s konji in celo tudi z voli, ker takrat še nismo poznali prometa z motornimi vozili, razen nekaj osebnih vozil. V tistem taborišču so bili večinoma Madžari, njihovi vojaki so bili ve- dno pripravljeni za odpošiljanje materiala na fronto v Italiji. Tisto skladišče smo takrat nazi- vali ,,trajn lager". Na tistem sestanku je komandant sporočil navzočim veselo vest, da je vojne konec. Oficir- jem in podoficirjem je dal nalogo, da naj vpli- vajo na vojake, da se ti mirno vrnejo na svoje domove. Sam se tega sestanka žal nisem udeležil, ker je doma ležala bolna žena z visoko temperaturo. Imela je ,,špansko bolezen" kakor smo takrat nazivali gripo, vendar je bila nevarnejša kot danes, saj je ogromno ljudi ta- krat umrlo za to boleznijo. Po naročilu zdravnika sem še isti dan popold- ne okrog 17. ure šel po zdravila v lekarno, ki je bila v Prešernovi ulici. Mimogrede sem stopil še v gostilno Tomanič, ki je bila zraven gostilne Vagrandl v Prešernovi ulici, ki se je takrat sicer imenovala Gosposka ulica. Iz gostilne so nam- reč prihajali razigrani glasovi, zato sem vanjo stopil predvsem iz radovednosti. Takoj ob vstopu v gostilno me je prijela skupina vojakov in mi odstranila vojaške ozna- ke in čin, rekoč: ,,sedaj smo vsi enaki!" Ne vem kako bi se bili dogodki razvijali naprej, če ne bi bil tedaj v gostilno stopil občinski policist Mari- nič in napovedal policijsko uro. Odločil je, da je treba gostilno takoj izprazniti in zapreti. Sam sem tedaj hitro odšel domov in ne vem, kaj se je potem po mestu dogajalo. Povedati še moram, da sem tedaj stanoval na Vičavi. Naslednji dan, okrog 10. ure je prišla k nam soseda in podrobneje pripovedovala, kaj vse se dogaja v mestu. Brž sem se odpravil v mesto in imel sem kaj videti. Skladišča so bila prazna. vse naokrog so ležale razne ponošene in raz- trgane vojaske omeKe, Čevlji in polno razne umazanije. Ne le, da so se vojaki preoblekli v boljše uniforme, ki so še pač bile v skladišču, mnogi so vojaška oblačila, čevlje in drugi mat'?- rial naložili ponoči na vozičke in blago odpeljali na podeželje, ga prodali in z izkupičkom odšli domov. Sam sem bil nujno potreben novih čev- ljev, vendar sem si jih moral kupiti od človeka, ki je stanoval v bližini vojašnice in si je napravil celo zalogo vojaškega blaga, kar je seveda preprodajal po verižniških cenah. Na dan 2. novembra 1918 sem se prostovolj- no javil na mestnem magistratu v Ptuju pri polkovniku Keršeliču, ki je postal poveljnik me- sta Ptuj. Dodeljen sem bil sai5erski četi v Ptuju, ker sem že prej služil pri pionirskem bataljonu v Ptuju. Tedaj smo namreč bili v Ptuju dvojni vojaki, nemški in slovenski. Slovenci smo bili nastanje- ni v stari vojašnici, ki je danes ni več, vojaki, ki so se prištevali med Nemce pa so bili v prostorih nekdanjega dominikanskega samostana, sedaj muzej. Vsi smo nosili še prejšnje uniforme, raz- ločevali smo se le po oznakah na čepicah. Slovenci smo imeli na čepicah oznake trobojni- ce: belo-plavo-rdeče; Nemci in njihovi simpati- zerji pa rumeno-črne trakove. To je bilo le nekaj dni, potem smo jih pa razpršili na vse strani, jih razorožili in zasedli ,,njihovo" vojaštuco. Akcijo razorožitve je vodil Slovenec, bivši major, ki pa je bil takrat brez častniških oznak. Najprej smo se polastili vojaških skladišč orožja, potem pa je šlo lažje. Bivši poveljnik Ptuja polkovnik Hale pa je že prej pobegnil. Naj še povem, da takrat nismo poznali radia, časopisi so zelo neredno izhajali ali prihajali z zamudo, zato so nam bili glavni vir informacij železničarji in delno tudi drugi potniki. Železni- čarji so imeli največ avtoritete tudi pri vojakih, ki so odhajali z italijanske fronte, saj bi brez železničarjev vlaki obstali. Tako so železničarji prinašali novice, kaj se dogaja v drugih krajih, kaj na Dunaju in kaj so tam sliSali o drugih dogodkih v Evropi. (Konec prihodnjič) Podpis listine o pobratenju je vrh medsebojnega sodelovanja - foto ZK Prvi obrisi nove šole so že vidni. Šolo bodo zgradili v Cestici, nedaleč od Babinca foto: zk VČERAJ SO BILI PRIJATELJI, DANES SO BRATJE Osnovna šola Franca Osojnika iz Ptuja že vrsto let neguje prijateljske stike z učenci in delavci osnovne šole iz Babinca v občini Varaždin. V minulem obdobju je med šolami bilo že več konkretnih oblik sodelovanja in povezovanja. Prejšnjo soboto so predstavniki obeh šol stopili še stopnico višje. Podpisali sp listino pobratenja kot simbol trajnega medsebojnega sodelovanja pri razvijanju in poglabljanju brat- stva ter enotnosti in negovanju revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Listino so podpisali predstavniki kolektiva, sindikata in pionirske ter mladinske organizacije obeh šol. Celotna svečanost ob podpisu listine in kulturna priredi- tev je potekala v zelo prisrčnem in zares prijateljskem vzdušju^ Tudi onkraj Ptuja, na hrvaški strani, smo začutili toplo dlan, močan stisk roke in lepo, bratsko besedo. Jezik ni ovira, še manj srce, so dejali eni in drugi. In iz tega kraja, kjer so se pobratili delavci in pionir- ji, so tovarišu Titu poslali pozdravno pismo, ki ga je prebrala delavka OŠ Babinec Radojka Jamnik. Ob tej priložnosti sta ravnatelja osnov- ne šole izmenjala tudi spominska darila, ki jih bodo v prihodnje še bolj spominjala na podpis listine o pobratenju. V kulturnem programu, izzvenel je imenitno in bogato, so sodelovali recitatorji iz OŠ Franca Osojnika in pevci ter tamburaši iz OŠ Babinec Svečanostim so poleg pionirjev in delavcev šol prisostvovali še predstavniki združenih krajev- nih skupnosti Babinca in drugih krajev ter Franc Potočnik predsednik sveta staršev na šoli v Ptuju. In kaj je osnovna šola v Babincu? Šola kot vse šole v naši delovni domovini. No, ne povsem takšna, kajti na šoli so zelo slabi delovni in učni pogoji. Na šoli je 653 učencev, poleg pouka v Babincu, kjer je 5 učilnic, poteka pouk še na podružnični šoli v Lovrenčanu in v gasilskem domu, kjer se v enem prostoru izmenjajo kar trije razredi. Zares izredno težki delovni pogoji, tako za učitelje kot tudi za učence, šolsko območje je zelo veliko. Šolski avtobus namreč vsak dan prevozi okoli 150 kilometrov poti! Prihodnje leto bo prav gotovo najsrečnejše leto v Babincu, kajti učenci, krajani in in učitelji bodo v Cestici dobili novo šolsko poslopje, kjer bo kar 3000 kvadratnih metrov uporabne površine. Šola je že v gradnji, veljala pa bo 330 milijonov dinarjev, sredstva zanjo pa prispevajo republiška izobraževalna skupnosti, tudi občinska in SO Varaždin. Mogoče že prihodnje leto prva obletnica podpisa listine o pobratenju v novi šoli? ^k Z zasedanja skupščine krajevne skupnosti Rogoznica v domu Slovenskogoriške čete je v nedeljo, 19. novembra 1978 zasedala skupščina krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica in k istemu sprejeli več pomembnih dopolnitev. Skupščina je nadalje obravnavala osnutek razvojnih nalog v letih 1979 in 1980 ter v srednjeročnem progra- mu razvoja v obdobju 1981 — 1985 ter sprejela sklep o razpisu referenduma za krajevni samoprispevek za izvedbo nalog v prihodnjem sedemletnem obdobju. Na seji so tudi sprejeli sklep o izvedbi volitev delegatov v novo skupščino krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica ter v nove odbore vaške samouprave. Referendum za krajevni samoprispevek in krajevne volitve bodo v nede- ljo, 17. d^embra. Skupščina je sprejela tudi sklep o sklicu zborov krajanov, ki bodo v soboto, 25. novembra v Podvincih, Kicarju, Rogoznici, Novi vasi pri Ptuju in Rogoznici. Na zborih krajanov bo glavna razprava o osnutku novega statuta krajevne skupnosti, o razvojnih nalogah v sedem letnem obdobju in referendumu za krajevni samoprispevek ter o kandidatih za delegate v novo skupščino krajevne skupnosti, v odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora ter v nove odbore vaške samouprave. Skupščina je obravnavala informacije o javni razpravi o novem urbanističnem programu občine Ptuj ter sprejela sklep, da se javna razprava, organizira tudi v krajevni skupnosti Rogoznica. Nadalje je skupščina sprejela sklep v zvezi z razpravo o samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti v letih 1979 in 1980. Skupščina je izrekla priznanje Zvezi socialistične mladine Franca Krambergerja Rogoznica za izvedbo prostovoljne delovne akcije za gradnjo novega vrtca na Rogoznici, ki je bila v soboto, 18. novembra. Skupščina krajevne skupnosti Rogoznica se bo ponovno sestala v sredo, 29. novembra, ko bo ponovno obravnavala in sprejela novi statut krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. FB TEDNIK ~ n<^vember 1978 IZ naSih krajev - 7 s SKUPNIMI MOČMI 00 ASFALTA Krajani Grajenščai^a v krajevni skupnosti Grajena so si že lep čas želeli v svojem kraju asfaltirano cc- sto. Prav zato jim ni bil odveč no- ben prispevek, pa naj bo v delu ali denarju. Cesta skozi Grajenščak je tako pred nekaj dnevi dobila asfaltno ..obleko". Ko smo se v soboto mu- dili v tem kraju, smo bili priča veliki delovni akciji vaSčanov, ki so urejali bankine. Kot smo izvedeli, so sami opravili tudi vsa pripravljalna dela in tako prispevali že okoli 5 tisoč prostovoljnih de- lovnih ur. Da bodo dela v celoti končana pa bo potrebno še prav gotovo nekaj tisoč delovnih ur. Denarna sredstva za 3.100 metrov asfaltnega cestišča so zbrali krajani s posebnim prispevkom in iz redne- ga samoprispevka. 640 tisoč dinar- jev so zbrali krajani po posebnem ključu: zaposleni so prispevali 4 točke, lastniki avtomobila4, lastni- ki traktorja 3, lastniki mopeda 1, za vsak ha zemlje 1 točko in upoko- jenci 3 točke, vrednost točke pa je 1.250 dinarjev. Zanimivo je, da so po enakem ključu prispevali tudi lastniki vikendov. Predsednik sveta KS Anton Zoreč je omenil, da je pokazala razumevanje tudi kredit- na banka Maribor — poslovna enota Ptuj, ki je pomagala s kredi- tom in omogočila krajanom obročno odplačevanje prispevka za cesto, saj jc omenjeni točkovni si- stem določil posameznim gospo- dinjstvom visoke zneske, med kate- rimi znaša najvišji kar 27.000 di- narjev. Krajani so se zavedali velikih ob- veznosti in zavestno glasovali za posebno obliko samoprispevka. JB Krajani Grajenščaka med akcijo - foto JB Kako s cesto ^Slomi- Žamenci? Koliko lokalnih, krajevnih in va- ških cest smo v zadnjih letih moder- nizirali prav gotovo najbolje vedo na Lokalni skupnosti /z. ceste, ker nimam točnih podatkov lahko le rečem, da so to prav gotovo številni kilometri. Vse to je prispevalo, da so mnoge naše vasi bistveno spremenile svoj videz. Mnogo so k temu pripomogli občani sami s svo- jim delom in s samoprispevkom, mnogo je bilo zbrano sredstev iz drugih virov. Kljub temu pa imamo Se mnogo makadamskih cestišč, polnih lukenj in prahu, če je suho vreme, polno mlak in blata ob de- žju. Pred dnevi smo na cesti, ki vodi od Žemencev prek Prerada in La- sigovec do Bresnice, ki leži že v or- moški občini, srečali velik ,,gre- der", ki je pridno ravnal cesto. Morda je to bila že priprava cesti- šča za asfaltno prevleko, saj je v planu 73. prihodnje leto to tudi zapisano. Vsekakor je ta cesta nuj- no potrebna obnove, saj je močno prometna, po njej vozijo tudi avto- busi, da o drugem cestnem prometu niti ne govorimo. Na cesti /amenci — Bresnica, ali so to žc priprave na asfalt? Foto: K. Zoreč Naj še omenim, da to cesto do- bro poznajo tudi gobarji, ki priha- jajo od drugod v okoliške gozdove, bogate gob, če je le količkaj sezona z^nje. France Meško Kje so meje? Ne mine dan, da ne bi brali, ali pa se pogovarjali o našem okolju v katerem živimo in delamo. Vse večjo pozornost mu posvečamo (ali bolje rečeno bi naj posvečali) in bi moralo v resnici biti lepo urejeno in čisto. Toda ali je temu tudi res tako? Ce pogledamo fotografijo, (žal ni osamljena) bomo kaj hitro ugotovili nasprotno. Ob tem kar smo videli na prostoru za trgovino Mercator v Kidričevem, smo si postavili vprašanje: „Kje so meje čistoče in urejenosti kraja? " Tokrat seveda Kidričevega. Res je tudi v Kidričevem problem za odlaganje smeti. Vendar si mno^i še vedno najdejo prostor, kjer odložgo odvečno šaro in kramo, tudi na mestih, kjer to ni primerno. Na prostoru za trgovino je odlaganju smeti namenjena opuščena gramozna jama, ki bi naj vsaj zaenkrat prejemala odvečno navlako tega naselja. Toda mnogi se tega ne držijo in odložijo odvečno šaro kar 25 metrov pred prostorom v katerega bi sodil njihov tovor. Zato se ponuja kaj klavrna sBka oziroma pogled na kraj, kjer leži vse kar si sploh kdo lahko zamisli od štedilnikov pa tja do sodobnejših gospodinjskih pripomočkov, ki čakajo da jih bo nekdo spravil na ustrezno mesto. Kraj kjer ležgo odpadki bi moral kazati drugačno podobo, kot jo kaže danes, zato se ponovno vprašujemo: „Občani ali stanovalci naselja Kidričevo in vsi, ki tja vozite odpad, kje je vaša zavest in skrb za čisto ter snažno okolje - pa tudi družbena samozaščita v tem kraju - ali res ne vidimo okrog sebe? " France Meško Takšna je podoba smetišča za trgovino. Posnetek: K. Zoreč 8 - IZ naSih krajev 23. november 1978 TEDNIK Za naš vsakdanji kruh Ali ste že kdaj ^gledali v notranjost pekarne in videli kako teče vsakdanje delo naših pekov? Tokrat smo se odločili, da smo za hip »pokukamo" v TOZD „Vinko Reš" Ptuj v Kidričevem, saj nas je zanimalo, kako in k^ delajo v tej pekami in kakšni so njihovi delovni pogoji. S tem vas je seznanil vodja obrata Franček Krajnc: Njihovo delovni čas je od 4. lure gutraj pa vse do 21.00 ali celo do 22.00 xire (seveda v izmeni). Trenutno je zaposhvnih 20 delavcev pekovske stroke. Svoje izdelke ure (seveda v izmeni). Trenutno je zaposlenih 20 delavcev pekovske stroke. Svoje izdelke enotni kruh, nekoliko manj ali bolje rečeno najmanj pa „turist". Pekama, ki je bila zgrajena pred 30 leti, je za današnje razmere zastarela. Trenutno ni možnosti za rekonstrukcijo, čeprav so o tem že razpravljali. Prav gotovo je delo pekov zelo težko, s^ delajo v pari, vročim, v prahu itd. F. Meško Delo pekov ni lahko, vendar ga z veseljem opravljajo. Posnetek: K. Zoreč V Cirkovcah utrditi vlogo mladine v prejšnjem mesecu so na volilno-programski konferenci mladi iz Cirkovc izvolili novo vod- stvo in sprejeli akcijski program. Pričakovati je, da bo odslej v mla- dinski organizacii spet steklo stalno in konkretno delo. V preteklem ob- dobju so namreč v Cirkovcah nekajkrat zamenjali vodstvo, ven- dar s tem niso rešili problema zdru- ževanja mladih in nadaljnjega dela. O novih nalogah je Branko Fran- gež, predsednik OO ZSMS Cirkov- ce povedal naslednje: „Skrajni čas je bil, da smo se v Cirkovcah mladi povezali in na mladinski konferenci sprejeli pro- gram dela. Dogovorili smo se, da bomo v krajevni skupnosti še naprej utrjevali vlogo socialistične mladine in spoznavali vlogo dmgih družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Med pomembne naloge prav gotovo sodi vključe- vanje mladih v osnovno organizaci- jo. Dogovorili smo se, da posebno pozornost namenimo vključevanju mladih kmetovalcev v mladinske vrste. Ker smo nekoliko ,,zaspali" pri povezovanju z mladimi z osnov- ne šole, nas zato tudi na tem podro- čju čaka veliko dela. Prek prosvetnega društva se bomo vklju- čevali v kulturna dogajanja, prek TVD Partizana pa v športna in re- kreativna." Koliko mladih je organiziranih v osnovno organizacijo? ,,V Cirkovcah je organiziranih okoli 120 mladih, vendar je treba reči, da vsi niso aktivni. Če bomo uspeli angažirati vsaj dve tretjini tega števila, bomo v Ciikovcah ve- liko naredili. Največje breme leži sedaj na ramenih predsedstva. Člani tega organa bodo morali v prihodnjih dneh zelo dobro delati, kajti pred nami je veliko pomemb- nih nalog. Tudi s področja zabave in ne samo idejnopolitičnega dela kot si to nekateri izmed nas pred- stavljajo. V OO ZSMS Cirkovce sta tudi dva aktiva, eden v Sikolah, drugi v Starošincah, vendar je potrebno ugotoviti, da so tam mladi v zad- njem času zelo neaktivni. Tudi tam bo potrebno nekaj kadrovskih sprememb in mladi bodo tudi v aktivih postali marljivi. Nekoč so že bili. V Sikolah so izdajali časo- pis, udeleževali so se vseh delovnih akcij in takorekoč bili imeniten vzor dmgim." Tudi mladi iz Cirkovc ste neko- liko neaktivni, kako naprej? „Res je, že nekaj časa je osnovna organizacija in mladi v njej neaktivna. Včasih je bilo drugače. Takrat nas je združevalo delo, pe- sem in zabava pri gradnji doma krajanov. Ko smo dom predali na- meni; in ko se je delo končalo, stho tudi mi „zaspali". Našo dejavnost bomo sedaj poskusili popestriti z raznimi prireditvami, kulturnimi, zabavnimi in športnimi. Tudi tako bomo združevali mlade. Med prve akcije pa prav gotovo sodi sodelo- vanje mladih pri letošnjih volitvah v organe KS in KK SZDL." Ob koncu Se vprašanje: kakšen je odnos med mladimi in starejšimi? ,,Odnosi so dobri. 2e pn gradnji doma so se pokazali. Krajam nas ocenjujejo z dveh strani. Ko smo delavni, je sodelovanje pristno in konkretno. Tako je bilo pri gradnji in pri vseh delovnih akcijah. Sedaj, ko so naše sile zastale, smo v očeh krajanov neaktivni in nesposobni. Mladi upamo, da bodo kmalu spre- menili mnenje. SpremenUi ga bomo z delom." Najbrž se strinjate z ugotovitvi- jo, kje je delo in konkretna akcija, tam je tudi mladina. zk Branko Frangež foto: zk Lesno bogastvo v občini Slovenska Bistrica predstavlja lesno bogastvo pomemben del družbenega dohod- ka, zato je načrtno gospodarjenje z gozdovi eno od prednostnih pri- zadevanj v ohranjanju in obnavljanju te naravne surovine. Gozdne površine pokrivajo prek 50 odstotkov celotne geografske površine bistriške občine, to je 19.000 hektarjev. Od skupnih površin je 12.(XX) ha v zasebni lasti, to pa je tudi podatek, ki narekuje nosilcem razvoja gozdnih površin v občini posebno skrb, saj ugotavljajo, da sta kvaliteta in pri- rastek lesa v zasebnih gozdovih slabša od tiste v družbenem sektorju. Ob skupni lesni masi, ki znaša na območju bistriške občine blizu 4,520. 875 kubičnih metrov, ima kvaliteta lesa še kako veliko in pomembno vlogo. V gozdovih bistriške občine je skupni letni prirastek lesa 113.616 kubičnih metrov in je pri listavcih nekoliko manjši kot pri iglavcih, katerih letni prirast znaša 69.675 kubičnih metrov. Ocenjujejo, da je letni prirastek v družbenih goz- dovih za 45 odstotkov večji kot v gozdovih zasebnikov. V prizadevanjih, da bi kar naj- bolj načrtno obnavljali in širili lesno bogastvo v gozdovih, pose- kajo 75 odstotkov letnega prirast- ka, medtem ko preostali del preds- tavlja povečanje lesne mase v goz- dovih. Z družbenimi gozdovi v ob- čini gospodarijo Gozdno gos- podarstvo Maribor, TOZD Gozdarstvo Oplotnica in Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica ter KK Ptuj, delovna enota Pragers- ko. Ob načrtem odkupu lesa pa se je v zadnjem obdobju razširila prodaja na črno, ki je po zadnjih podatkih lani in v prvem polletju letos znašala, izračunano na osnovi ustavljenega lesa, 950.820.57 dinarjev, kar pa je v primerjavi z lesom, ki ga niso uspeli zajeti, malo. Da bi preprečili nadalnje odtujevanje lesa na črno, so v občini Slovenska Bistrica že sprejeli odločnejše ukrepe. Pot- rebno pa bo sodelovanje inšpekcijskih in drugih služb ter občanov. Viktor Horvat Več pozornosti pridobivanju strokovnjakov v prizadevanjih, da bi pospešili razvoj gospodar- stva, se v občini Slovenska Bistrica zavzemajo za reši- tve tako v občini kot tudi izven nje. To poskušajo do- seči predvsem z združevanjem dela in sredstev sorod- nih delovnih organizacij znotraj občine, izven nje pa si prizadevajo pridobiti kar največje zanimanje večjih industrijskih podjetij, ki bi bila pripravljena graditi svoje obrate na območju občine kot tudi zainteresirati strokovnjake za delo v občini. Doslej jim, čeprav počasneje kot so pričakovali, uspeva na področju zdniževanja sorodnih organizacij. Na dmgi strani pa ugotavljajo, da jim za uspešnejše gospodarjenje primanjkuje predvsem kreativnega ka- dra, sposobnega za pripravo in izvajanje razvojnih nalog na področju tehnologije naložb, marketinga in finančnih gibanj. Skrb za kadre v bistriški občini zato upravičeno postavljajo na prvo mesto v prizadevanjih za hitrejši gospodarski razvoj tega območja, saj je po številu ka- drov z visokošolsko izobrazbo, v primerjavi s številom zaposlenih, na predzadnjem mestu med vsemi sloven- skimi občinami. Zaskrbljujoča kadrovska struktura zaposlenih predstavlja za gospodarstvo bistriške občine dodatne izgube, saj morajo za opravljanje zahtevnejših znanst- venih storitev iskati izvajalce izven občinskih meja, kar pa je povezano z velikimi stroški. S stanjem kadrov v občini bi bilo veliko bolje, če bi v njej ostajali strokovnjaki, ki se šolajo na visokih ali višjih šolah, izhajajo pa z območja občine. Pomanjka- nje odgovarjajočih delovnih opravil, stanovanj in pri- sotnost drugih težav, ki se pojavljajo pri zaposlovanju strokovnjakov ob njihovi vrnitvi v občino povzročajo, da se ti raje odločajo za zaposlovanje v večjih industrijskih središčih izven občine. Z odpiranjem novih delovnih mest, združevanjem sorodnih delovnih organizacij kot tudi zagotavljanjem ustreznih delovnih opravil in življenjskih pogojev, si bo v prihodnje občina Slovenska Bistrica prizadevala vključiti med občine z hitrejšim gospodarskim razvo- jem. Viktor Horvat TEDNIK — 23. november 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Med poukom na vojaški šoli Mlade privlači področje elektronike ŠTIPENDIRANJE ZA POTREBE JLA Odločitev o izbiri poklica ni enostavna, zlasti ne, ker se o njej mora odločati človek v svoji rani mladosti. Prav zaradi tega se pogosto dogaja, da pri izbiri poklica svojih otrok soodločajo starši, ki ne ocenjujejo le poklica, ampak tudi materialne zmogljivosti in možnosti družine. Vendar za opravljanje posameznih poklicev ne smemo ocenjevati le mikavnih strani poklica ali viSine dohodka, ampak tudi sposobnosti posameznika, nagnjenja in želje za opravljanje nalog. Namen ni, da razvijam razpravo o odločitvi za poklice, ampak predvsem prikaz, kako je mogoče s štipendiranjem doseči posamezne poklice, ki se opravljajo v enotah in zavodih JLA. Zraven vojaških gimnazij, voja- ških srednjih Sol, vojaških akdemij in drugih oblik dopolnilnega izobraževanja ob delu, je tudi štipendiranje ena od možnosti za pridobitev poklica, ki se opravlja v JLA, izbira teh poklicev pa je zelo velika. Štipendije razpisujeta personalna uprava zveznega sekretariata za ljudsko obrambo za dodelitev štipendij Študentom fakultet in republiški sekretariat za ljudsko obrambo SR Slovenije za dodelitev štipendij učencevm sred- njih šol. Za šolsko leto 1978/79 sta bila razpisana oba natečaja, s tem da je natečaj za dodelitev štipendij študentom fakultet že potekel, medtem ko bo natečaj za dodelitev štipendij učencem srednjih šol razpisan celo Šolsko leto. Učencem srednjih Sol — gimnazij in tehniških srednjih Sol (smeri: strojna, elektro, prometna, gradbena, z kemijska in geodetska) se podeljujejo štipendije z obvezo, da po konča- nem šolanju v srednji šoli nadaljujejo študij na vojaških akademijah: akademiji kopenske vojske, tehniški vojaški akademiji kopenske vojske, letalski'tehniški vojaški akademiji in mornariški vojaški akademiji. Učenci srednjih šol, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, dobijo štipendije. Te znašajo za — učence 1. razreda 1.080.— dinarjev mesečno, — učence 2. razreda 1.110.— dinarjev mesečno, — učence 3. razreda 1.240.— dinarjev mesečno in — učence 4. razreda 1.350.— dinarjev mesečno. Poleg tega sprejmejo učenci v prvem in drugem razr^u Se 930.— dinarjev za nabavo učnih pripomočkov, v tretjem razredu 1.040.— dinarjev in v četrtem razredu 1.150.— dinarjev. Učenci, ki končajo razred z odličnim uspehom, prejmejo nagrado v viši- ni 1.000.— dinarjev, za prav dober uspeh pa 500.— dinarjev. Prav tako prejmejo nadomestilo za opravljeno počitniško prakso ter za šolske ekskurzije na ozemlju SFRJ. Učencem pripada štipendija vseh 12 mesecev. Medsebojne obveznosti se urejajo s pogodbo, s katero se učenec zaveže, da se bo po končani srednji šoli vpisal na eno od vojaških akademij in da bo po končani srednji šoli vpisal na eno od vojaških akademij in da bo po končani akademiji služboval v JLA najmanj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, vendar ne manj kot tri leta in dvakrat toliko časa, kot je trajalo šolanje na vojaški akademiji. Tako je fantom dana možnost, da po končani osnovni Šoli nadaljujejo šolanje v domačem kraju in stanujejo pri starših ter sprejemajo vojaško štipendijo. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo razpisuje natečaje za dodelitev štipendij študentom posameznih fakultet in sicer: fakultete za strojništvo, fakultete za elektrotehniko, fakultete za naravoslovje in tehnologijo, fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, medicinske fakultete, pravne fakultete in biotehniške fakultete. V posameznih šolskih letih se v natečajih pojavljajo posamezne smeri na fakultetah, za katere se podeljujejo štipendije, glede na kadrovske potrebe v JLA. V šolskem letu 1978/79 znašajo štipendije za — študente 1. letnika 1.470 — študente 2. in 3. letnika 1.640.— dinarjev, — študente 4. in 5. letnika ter absolvente 1.920.— dinarjev mesečno. Prav tako prejmejo študentje še nadomestilo za šolske potrebščine v višini enomesečne štipnedije za posamezno šolsko leto. Glede na uspeh v posameznem letniku prejmejo študentje nagrado v višini oe od 600 do 2.000.— dinarjev. Nadomestilo jim tudi pripada za strokovno počitniško prakso, strokovne ekskurzije v SFRJ in za pripravo diplomske naloge. Štipendisti fakultet se s pogodbo obvežejo, da se po opravljeni diplomi zaposlijo v enoteh in ustanovah JLA in ostanejo v tej službi dvojno dobo glede na čas sprejemanja štipendije, vendar ne manj kot šest let. Kandidati, ki se prijavijo na natečaj za dodelitev štipendij bodisi da obiskujejo srednje šole ali fakultete, morajo izpolnjevati predpisane pogoje, ki so podobni pogojem za sprejem v srednje vojaške šole ali vojaške akademije. Tisti, ki se je torej odločil za vojaški poklic, se z vojaško štipendijo lahko usposablja v srednjih šolah in potem nadaljuje študij na vojaški akademiji, z vojaško štipendijo pa je zagotovljena tudi možnost študija na fakultetah. S tem so dane možnosti za pridobitev poklica vsem ne glede na materialne pogoje v katerih živijo. Stanko Meglič Razgibana gledališka sezona Odrsko življenje ptujskega gle- dališča beleži to jesen izredno ak- tivnost. Potem, ko so se ptujski gledališčniki uspešno predstavili s Finžgarjevo Lucijo, so pričeli z re- dnimi vajami Servantesove kome- dije Tri medigre. Izredno snovno bogato ter razgibano delo bo brez dvoma vneslo v gledališko življenje določeno svežino. Gre za komedi- jo, katere prisotnost smo zlasti v zadnjem času pogrešali. Režiserska taktirka je tokrat v rokah znanega mariborskega reži- serja Franja Potočnika, sicer sta- rega znanca ptujskega gledališča. Režiser Potočnik je namreč že pred leti z uspehom režiral v ptujskem gledališču. Spomnimo se samo Andorre in Cankarjeve dramatiza- cije Hlapca Jerneja. Pri tem naj omenimo še, da bodo v Treh medigrah nastopili še nekateri sta- rejši igralci, ki so že pred leti nav- duševali ptujsko gledališko publi- ko. Pričakovati je, da bo premiera v prvih dneh februarja prihodnjega leta. Ze uvodoma smo zapisali, da je zdajšnja gledališka sezona izre- dno bogata. Poleg tega se ptujski gledališčniki nadejajo, da bodo uspeli postaviti na oder še tretje delo in sicer Ibsenovo Hedo Gab- ler. Delo bi naj režiral Peter Malec. Ker gre za izredno zahte- vno postavitev, je potrebno že se- daj pričeti s pripravami. Vsa zgod- ba pa temelji na prikazu življenja plemenite žene, ki jo pogubi malo- meščanstvo; živi med ljudmi, ki ji niso dorasli. Krstna uprizoritev predstave je predvidena za april prihodnjega leta. Sovpada pa tudi s 50. obletnico aktivnega gleda- liškega dela režiserja Petra Malca. MG VIDA ROJIC ]UPORNE SLOVENSKE GORICE (74. NADAUEVANJE) LETO 1944 Leto 1944 je leto množičnega osvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah, je leto velikega upanja prebivalcev v skorajšnjo osvoboditev domovine in konec druge svetovne vojne, kajti tisk Osvobodilne fronte je seznanjal prebivalce o uspehih narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov po Jugoslaviji in o uspehih zaveznikov na svetovnih bojiščih. Oktobra 1944 je bil osvobojen Beograd, že preje pa sovražnik izgnan iz Makedonije in velikega dela Srbije. V rokah osvobodilne vojske je bilo na koncu leta 1944 dve tretjini jugoslovandc^a ozem^a. Na svetovnih bojiščih je izgubljal sovražnik boje iz tedna v teden. Rdeča arm^a je potisnila nem^o vojsko že aprila 1944 na bivšo državno mejo med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško ter Romunijo, nato pa osvobodila del Poljske, dežele ob Baltiku, Romunko in Bolgarijo, Sodelovala pri osvoboditvi Srbije ter pričela prodirati po Madžarski. Decembra 1944 je obkolila Budimpešto. Zahodni zavezniki so se junija 1944 izkrcali v Normandiji V Italiji so Osvobodili Rim in prodrli do Bologne. Avgusta so osvobodili Pariz in se izkrcali v južni Franciji. Septembra so dosegli nemško in nizozemsko narodnostno mejo. Prebivalci Slovenskih goric so napeto prebirali tisk Osvobodilne fronte, ki jih je seznanjal z navedenimi in drugimi dogodki doma in v svetu, ki so Vsi naznanjali, kako tone moč fašističnih držav. Vse to je podžigalo k Uporu. Nemški časniki pa so še naprej napovedovali zmago fašističnih sil, kar je bilo seveda nemogoče. Svet je pričakoval vs^ dan, da bosta fašistični Nemčgi in Japonska, ki je izgubljala na Daljnem vzhodu po.stojanko za postojanko osvojenih ozemelj - položili orožje. Toda obe sta vojno nadaljevali in povzročili še obilo goija.pbilo smrtnih žrtev. Prebivalci Slovenskih goric so se leta 1944 vedno boy oklepali Osvobodilne fronte, posebno živahno je v njej delovala mladina. Zbirala je hrano, oblačila m druge potrebščine, kar so odnašali kurirji v partizandce enote. V letu 1944 je mi priliv v partizane iz Slovenskih goric največji izmed vseh vojnih let. Sprva so se prostovoljci vk^učevali v Lackovo četo, ustanovljeno januaija 1944 blizu Maribora. Četa je maja prerasla v bataljon, V Slovenske gorice je poslala spomladi Slovenskogoriški vod, da bi razgibal osvobodilni boj. Vec o njem bomo zvedeli pozneje. Ko se je sredi leta 1944 odprla ^ot na Pohoije, so se slovenskogoriški prostovoljci in mobilizirana pridruževali enotam NOV na Pohorju, Iz vzhodnega dela Slovenskih goric _je odšlo več prostovoljcev v Zagorsko brigado in Kozjanski odred, Vec vermanov iz Slovenskih goric je v tem letu prestopilo v Savinjski dolini v vrsto NOV, še več pa jih je osvobodilna vojdca zajela in razporedila v svoje enote. Na desetine Slovenskogoričanov se je v ujetništvu pri zaveznikih prijavilo tudi v čezmorske brigade. Tako je sto in sto borcev iz Slovendcih goric sodelovalo v bojih za osvoboditev širom po domovini Na slovenskogoriškem območju so leta 1944 ustanovili nekaj kurirskih TV postaj, ki so vzdrževale zvezo z enotami NOV na sosednjih ozemljih prek drugih kurirskih postaj. Povezovale so okrajne in okrožne odbore OF z oblastnim komitejem KPS za Štajersko ter Pokrajinski odbor OF. Kurijji so spremljali tudi vojaške novince v NOV. Spopadi s sovražnikom pa so terjali prenekatero smrtno žrtev iz kurirskih vrst. Po Slovenskih goricah je zraslo leta 1944 veliko vaških odborov OF, odborov Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ), Zveze slovenske mladine (ZSM), enot Narodne zaščite (NZ), ki so vsi pospeševali osvobodilni boj. Okrepile so se tudi vrste KP in SKOJ. Okupator pa ni miroval. Vdiral je v vrste OF, zapiral kar naprej njene sodelavce in aktiviste, jih streljal in pošUjal v taborišča. V spopadih med Rartizani - terenci in sovražnikom so padle dragocene žrtve, pa tudi [emci in njihovi sodelavci so ut^eli hude izgube. Jeseni 1944 so pričeli Nemci utrjevati obmejni pas ob madžarski in hrvaški meji. K delu so nagnali več sto domačinov in delavcev od drugod. Toda pri delu so na vehko sabotirali. Strašen bič osvobodilnemu gibanju v vzhodnem delu Slovenskih goric so bili od jeseni 1944 KOZAKI. V službi okupatoija so jahali na konjih, požigali domačije, pobijali ljudi. Za njimi je ostal strašen spomin. Tudi plavo in belogardizem sta razpredala svoje mreže povezane v enotno sovražno gibanje. Njegove oborožene tolpe, ki jUi je vzdrževal in oboroževal okupator, so povzročile dragocene žrtve v vrstah Osvobodilne fronte. Taki so najosnovnejši podatki o osvobodilnem boju v Slovenskih goricah leta 1944. Prisluhnimo sedaj pomembnejšim dogodkom! Bralce pa prosimo, da pošljejo dopolnitve in opozorijo na napake! Le tako se bomo približali najvernejši podobi iz velikih dni osvobodiln^a boja v Slovencih goricah. OKROŽJA OF V SLOVENSKIH GORICAH LETA 1944 Vemo že, da so bila okroga OF do leta 1944 v Slovenskih goricah nespremenjena. Ozem^e je bilo razdeljeno na okroga Osvobodilne ftonte Maribor, Ptuj in Ljutomer. Meje okrožij OF pa so se pokrivale v glavnem z okrog i okupatoija. Leto 1944 je prineslo v razmejitve okrožg OF na Štajerskem velike spremembe, na kar nas opozarjajo nekateri dokumenti. Poročilo oblastnega komiteja KPS za Štajersko Centralnemu komiteju KPS, z dne 17. aprila 1944, nas seznanja, da so preuredili vsa štajerska okroga OF. Novih okrožij je bilo štirinajst. V Slovenskih goricah ni bilo po tej razmejitvi večjih sprememb. Kot prej so spadale pod okroga Maribor, Ptuj in Ljutomer. Sprememba je bUa le v tem, da so odtrgali od ptujskega okrožja rajona Središče in Jeruzalem ter ju priključili lutomerskemu okrožju. V pismu, ki ga je napisal Aleš Bebler-Primož v imenu oblastnega komiteja KPS za Štajersko Centralnemu komiteju KPS, julija 1944, beremo, da je oblastni komite po temeljitem preudaijanju in po sprejetem navodilu razdelil Štajersko na okroga: Celje s Savinjsko dolino. Revirji z Litijskim predelom, Pohoije s Slovenskimi Konjicami in Šaleško ter Mislinjsko dolino, Maribor - mesto z rajoni Šentilj in Kozjak, Slovenske gorice, Prekmurje, Ptuj s pasom proti Cakovcu in okrožje Bohor s predeli Kozjega, Smaija, Rogatca, Rateč in Brežic. Pismo ravaja tudi sekretaije KP o&ožij. Za Slovenske gorice je navedena Gabrijela Letonja-Atena. Slovenskogoriško okroge, ki je zajelo ozemlje Slovenskih goric in ga prvič v zgodovini združilo v upravno enoto - pa ni obstajalo več kot pet mesecev, kajti ob koncu septembra so štajerska okroga znova preuredili. Slovenske gorice so sedaj razdelili med dva okrog a, mariborsko in ljutomersko. O tem nas seznanja pismo oblastnega komiteja KPS za Štajersko Centralnemu komiteju KPS, z dne 27. septembra 1944. V njem beremo, da je Štajerska razdeljena na pet okrožij: Celje, Dravograd, Maribor, Ljutomer in Kozje. Pismo navaja tudi imena sekretarjev novih okrožij. V celjskem je bil Sergej Kraigher, v dravograjskem Maks Gašparič, v mariborskem Tone Kristl-Lkih, v Ijutomer^em Viktor Stopar, v okrogu Kozje pa Dušan Spindler-Kovač. Okrožje Ljutomer je po novi razmejitvi zajemalo okraje: Ljutomer, Radgono, Ormož, Mursko Soboto, Gornjo Lendavo in Dolnjo Lendavo. Okroge Maribor je zajelo okraje: Maribor levi breg z delom Slovenskih goric, Maribor desni breg, Marenberg, Lenart v Slovenskih goricah, Ptuj z delom Slovenskih goric in okraj Slovenska Bistrica. Po novi razmejitvi je imelo celjsko okroge devet, dravograjsko tri in Kozje šest okrajev. Nadaljevanje prihodnjič Nadaljujejo kulturno poslanstvo Vlaka bratstva in prijateljstva '78, kije tudi letos u^šno nada^eval utrjevanje prgateljskih vezi prebivalcev številnih sbvenskih in srbskih občin, so se udeležili tudi člani dramske skupine DPE Svoboda Slovenska Bistrica in pihalni orkester delovnega kolektiva IMPOL. V pobratenih občinah so se predstavili z recitalom pod naslovom ,,Vlak bratstva". Svoje poslanstvo širjenja kulturnih vrednot in aktivnosti so sklenili nadaljevati tudi v domači občini. Kmalu vrnitvi so izdelali skupni program samostojnih nastopov v mnogih krajih občine. Ta načrt sedaj že uresničujdo. Z recitalom „Vlak bratstva" dramska skupina DPD Svoboda Slovenska Bistrica in pihalni orkester IMPOL že nastopata v več krajih občine, V soboto 25, novembra bodo nastopali v Po^čarah, naslednji dan pa še v Oplotnici, V torek 28. novembra pa bodo nastopili kar večkrat. Dopoldne v osnovni šoli Pohorski odred Slovenska Bistrica, popoldne pa še za delavce kolektiva IMPOL. Zvečer bodo nastopili z enakim projwamom na osrednji občinski proslavi v okviru praznovanja Dneva republuce v Domu kulture. Viktor Horvat 10. jubilej folklornega društva Ptuj Letos mineva 10 let odkar je pričelo z delom Folklorno društvo Ptuj. V bistvu pa društvo nada^uje delo nekdanjega Zlavoda za folklorne prireditve. Lahko zapišemo, daje nje^va aktivnost izredn^a pomena za ohranjanje narodnega blaga, ki zaradi hitr^a živijensk^a utripa izgublja prvotno obliko. Društvo je v preteklosti organiziralo tudi več folklornih reyq, ki so izredno uspele. Veliko prispeva tudi v vsakoletno že tradicionalno prireditev kurentovanje. Zato so v društvu odločili, da bodo jubilg povezali prav s kurentovanjem, ki ima prav tako odločujoč vpliv pri ohranjanju folklornega blaga. Tako bodo uspehe društva zabeležili v posebno brošuro, ki bi naj izšla v dneh pred kurentovanjem. Društvo tudi feli, da bi v sliki in besedi v okviru priložnostne razstave, ki bi naj bila v paviljonu Dušana Kvedra, predstavili delo društva in sekcij, ki so \1cljučene v društvo. Močno se ogrevajo tudi za nastop ^udskih pevcev in godcev. Vse prireditve ob jubUgu društva bi naj bile v tednu pred kurentovanjem. Tako bi uresničili že lanska hotenja, ko smo želeli ob kurentovanju pripraviti program prireditev, ki bo potekala skozi ves teden. MG 10-NASI dopisniki 23. november 1978 TEDNIK Zaspali vodovod Začetek gradnje vodovodnega omrežja v KS Velika Nedelja in v KS Podgorci, /a katero so se vaščani omenjenih skupnosti že odločili z refe- rendumom leta 1976, je bil pcMeti 1977, ko so mladinske delovne brigade iz Ormoža, Splita in iz Vrnjačke Banje skopale in položile 11 km vodovo- dnih cevi. Po odhodu brigad, ko bi bilo treba nadaljevati delo, pa se je vse umirilo. Ormoško komunalno podjetje, ki je prevzelo gradnjo tega vodovoda, je šele letos poleti spet nadaljevalo delo. Začeli so priključevati stranske odvode k hišam. Delo je teklo počasi, ker se je stroj za kopanje jarkov velikokrat pokvaril, bili so problemi okrog ventilov in še kaj. Komunalno podjetje je obljubilo, da bo voda stekla po ceveh najpozneje do konca oktobra 1978. Vse je kazalo, da bo, toda dela so v septembru nenadoma ustavili; v gradnji ie le vodovodni rezervoar v Vičancih. Minil je oktober, minil bo november, leto bo kmalu pri kraju, vode pa še ne bo. Se eno zimo bodo morali ljudje iz okoliških hribov hoditi daleč v grabc po vodo, gaziti bodo morali po snegu do studencev, ki so včasih neurejeni in tudi voda ni najboljša. Komunalno podjetje mora za vsak dan po 31. oktobru, obljubljenem roku, plačati 1000 din. Preden bo vodovod končan, bo preteklo še veliko dni, vodilnih na Komunalnem zavodu pa to ne skrbi, saj denar ne gre iz njihovega žepa, temveč gre iz žepa delovne organizacije. Sicer pa tu ne gre samo za denar, tu gre za ljudi, vaščane, ki so plačali, da dobijo vodo in jo tudi pričakujejo. p. Milan Srečanje ostarelih občanov Običaj je, da pripravijo v krajevni skupnosti Videm vsako leto sreča- nje ostarelih občanov. Tako so v nedeljo povabili v prosvetno dvorano v Vidmu 85 krajanov, rojenih do leta 1901. Vabilu se jih je sicer odzvalo nekaj manj, kljub temu pa je bilo srečanje pri.srčno. V imenu krajevne skupnosti in v imenu SZDL jih je pozdravil predsednik KK SZDL Slavko Krajnc. Zahvalil se je za vse, kar so s svojim delom prispevali v izgradnji lepšega življenja in poudaril njihov prispevek v obeh vojnah. Da bi vsaj za trenutek pozabili na vsakodnevne skrbi in tegobe, so jim pionirji osnovne šole zaigrali prisrčno igrico, nekaj pesmi pa je zapel tudi pevski zbor PD ,,France Prešeren" iz Vidma. Ostarelim občanom so nato izročih spominska darila, srečanje pa se je nadaljevalo ob zakuski, v prijetnem klepetu in obujanju spominov. Spominov na lepe in težke trenutke življenja pa je gotovo dovolj, saj je bila med povabljenci najsta- rejša občanka KS Marija Vindiš, ki je napolnila že 95. leto življenja, pa leto mlajša Terezija Kozel, 93-letni Jurij Šmigoc in ostali. jB Lepo, da se nas še spomnijo -foto: JB Poimenovali so vzgojnovarstveni zavod Na predlog krajevne organiza- cije SZDL in krajevne skunnosti Slovenska Bistrica in skupnosti otroškega varstva je občinska kon- ferenca SZDL Slovenska Bistrica posredovala vsem zborom skupščine občme predlog o poi- menovanju vzgojno varstvenega zavoda po pesniku Otonu Zupan, čiču. Deiegati so na /.adnji seji prea. log pozdravili in ga soglasno spre- jeli. Vzgojnovarstveni zavod v Slo- venski Bistrici se tako sedaj imenuje Vzgojno varstvena orga- nizacija Oton Zupančič. Viktor Horvat Nova Stanovanja v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da bodo do konca letošnjega leta uspeli uresničili načrtovano tudi na podroqu stanovanjske izgradnje. V srednjeročnem programu je predvideno, dj bodo v obdobju 1976-1980 zgradili skupno 1019 stanovanj od t^a 232 družbenih in 696 zasebnih. Do konca letošnjega leta bodo zgradili 237 družbenih stanovanj. Kljub uspešnosti v stanovanjskem gospodarstvu pa bodo v prihodnje v tej občini posvetili posebno pozornost tudi podrogem kot so uveljavljanje ekonomskih stanarin, vključevanje lastnih sredstev občanov, pri reševanju njiliovih stanovanjskih zahtev ter dohodkovnim odnosom na področju družbene usmerjene stanovanjske izgradnje. Viktor Horvat DokoncaletavIMPOLU blizu 200 stanovanj v prizadevanjih za zagotavljanje ugodnih življenjskih pogojev svojih delavcev, posveča največja delovna organizacga na območju občine Slovenska Bistrica veliko pozornosti prav reševanju stanovanjske probtematike. Spejeli so srednjeročni razvojni program stanovanjske izgradnje, ki predvideva, da bodo za svoje člane v obdobju 1976-80 zgradili 200 stanovanj. Od tega po 34 enosobnih, 105 dvosobnih in 56 trosobnih. Doslej jim je že uspelo pridobiti 50 stanovanj. To pa je tudi v okviru načrtovanega programa stanovanjske izgradnje v IMPOLU. V kolektivu pričakujejo, da jim bo do konca letošnjega leta ali v začetku prihodnjega uspelo pridobiti novih 40 stanovanj, večino od njih v stanovanjskem bloku, ki je v zaključni fazi gradnje. K^ub temu, da imajo v tej organizaciji tudi najvigi prispevno stopnjo za reševalce stanovanjske problematike, saj ta znaša kar 7 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, v uresničevaju srednjeročnega razvojnega plana stanovanjske izgradnje niso povsem brez skrbi, saj so trenutno v zaostanku. Viktor Horvat Študent naj bo... v prostorih doma JLA so se zbrali ptujski študenti na redni le- tni skupščini. Na začetku skupšči- ne je bila številka navzočih študen- tov dokaj majhna, vendar se jih je na polovici skupščine nabralo kar veliko. Med študenti so bili tudi člani občinskega vodstva ZSMS,Dragica Voda, Branko Novak in Milan Cuček. Klub ptujskih študentov je bil v preteklem letu kar precej aktiven. V kratkem pregledu akcij, ki so jih organizirali, so pomembne pred- vsem naslednje: ogled delovne or- ganizacije Perutnina, javna razprava o osnutku predloga družbenega dogovora o štipendira- nju v SPS, informativni dan za srednješolce, predavanje o Hindu- kušu in o dogodkih na afriškem rogu, ter še nekaj drugih. Seveda pa v njihovo delovanje sodi tudi športno rekreativni del ter plesi. Študentje so bili do svojega dela dokaj kritični. Saj že nekaj let nazaj opažajo, da jih v klubu dela le nekaj. Tudi akcij se ne udeležu- jejo v velikem številu, vendar je njihovo prisotnost opaziti marsi- kje. Tudi člani vodstva mladine so povedali nekaj pikrih na račun študentov. Temu pa je sledila bur- na razprava. Delovne akcije, idej- no izobraževanje, delovanje v OO ZSMS v krajih kjer prebivajo in v krajih kjer študirajo, delovanje na univerzi in mogoče tudi športne aktivnosti in navsezadnje tudi tri- tedenski pouk na Velikih Blokah vplivajo na dejavnost študentov. Res je, da bi se morali študentje vključevati v različne dejavnosti, vendar pa vsega ne zmorejo, kajti navsezadnje se morajo tudi pripra- vljati za izpite. To je njihova osnovna naloge. Mislim, da je bila s te strani kritika na delo študen- tov neopravičena. Študentje so opozorili, da v ptujski občini niso naredili analize, v kateri bi lahko opazili potrebe po kadrih, zato je še vedno prisotno usmerjevanje študentov po njihovi volji pa čeprav nekaterih poklicev ne potrebujemo, na drugi strani pa primanjkuje različnih poklicev, predvsem v gospodarstvu. Na koncu so spregovorili tudi o štipendiranju in o tesnejši povezavi z ZSMS, kateri člani so tudi štu- dentje. Ti so na delovni skupščini opozorili na probleme s katerimi se srečujejo. Pa kljub temu bi bilo obvezno delovanje v Klubu ptuj- skih študentov tako za študente, ki študirajo v Mariboru, kot za štu- dente, ki študirajo v Ljubljani. S skupnimi močmi bodo lahko mar- sikaj naredili in tako ne bo več kri- tik na njihov račun. Danilo Klajnšek TEDNIK — 23. november 1978 DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 11 PRENOVITVENA DELA V PTUJSKEM HOTELU Potem, ko so v temeljni organi- zaciji Kmetijskega kombinata ,Haloški biser" že zaključili z ob- novitvenimi in prenovitvenimi deli v nekaterih gostinskih obratih, so se odločili za nujna prenovitvena dela tudi v ptujskem hotelu. Z deli so pričeli že pred dnevi, pričakujejo pa, da bodo dela v celoti zaključili v prvi polovici meseca decembra. Čeprav so prvotno predvideli, da bodo za vsa omenjana dela potre- bovali za okrog 2,3 milijona dinar- jev, je znesek zaradi podražitev in prekoračenja rokov zrastel na okrog 3 milijone dinarjev. Kot je povedal Bojan Kocjan, direktor temeljne organizacije, bodo v prostoru, ki so ga dobili z združitvijo bivše kavarne in klub- ske sobe, pridobili večje število se- dežev. Poleg tega bodo pridobili še nekaj sedežev tudi na pokriti terasi. Načrtujejo pa še ureditev letnega vrta na prostoru pred hotelom. Prav zaradi tega bo potrebno celot- ni parkirni prostor urediti na dvo- rišču hotela, kjer je že sedaj nekaj urejenih garažnih prostorov. Tudi ponudba bo doživela določene spremembe. Tako bodo v novi kavarni v bodoče ponujali več enostavnejših hladnih in toplih jedi ter različne sladice in sladoled. Spremenili bodo tudi postrežbo ter uvedli register blagajno. Tako bo v bodoče točilna miza služila le za iz- dajo pijač ne pa za ponudbo. Vzpo- redno z že omenjenimi deli bodo delno obnovili recepcijo hotela in na novo opremili restavracijo ter ostalo dotrajano opremo v drugih spremljajočih prostorih. Tudi v prihodnje nameravajo v temeljni organizaciji izvajati po določenem načrtu še obnovitvena in prenovitvena dela v preostalih obratih. Čakajo pa jih tudi izredno zahtevne in odgovorne naloge pri izboljšanju dosedanje organizacije. Tako bo potrebno krepko utreti pot na področje združevanja vseh gostincev v ptujski občini. Nujne bodo naložbe v razvoj te dejavno- sti, še posebej v gradnjo novega hotela, ki ga v občini že dlje časa načrtujemo, dlje od načrtov pa še nismo prišli. Gostinska dejavnost je nizko akumulativna, zato bo tudi potrebno temu vprašanju posvečati več pozornosti kot doslej. Bolj in trdneje pa bi veljalo v prihodnje povezati vse dejavnike s področja gostinstva in turizma v občini, k temu pa pritegniti še ostale, ki sodelujejo v turistični ponudbi. MG Obnovitvena dela - foto zk Uspešna gradbena sezona Ze prve ugotovitve kažejo, da bodo delavci temelj- ne organizacije Gradbeništvo ,,Drava" v celoti izpolnili plan za tekoče leto, po katerem so predvideli skupno vrednost vseh del v višini 120 milijonov dinarjev. Povprečno je v temeljni organizaciji zaposlenih okrog 370 delavcev. Znatna sredstva so letos vložili tudi v modernizacijo separacije in betonarne v Hajdini. Ob koncu oktobra so že ugotovili, da je proizvodnja narasla od 6,3 milijonov dinarjev, doseženih v letu 1977, na 8 milijonov dinar- jev. Porast proizvodnje je zabeležen zaradi povečanja zmogljivosti, ki bi bil lahko še večji, če bi ne bilo pomanjkanja cementa. V preteklih mesecih so že zaključili z deli na nekaterih večjih objektih: zgradbi Službe družbenega knjigovodstva in Projektivnega biroja v Ptuju, trgov- ski hiši TIMA Maribor v Ormožu in RTP v Dogošah. Se v tem tednu bo predaja nove bencinske črpalke na Potrčevi cesti v Ptuju. Pred kratkim pa so pričeli z deli na novogradnji stanovanjskega bloka v Majšper- ku, stolpnega vodohrama na Vičanskem vrhu v Ormožu in obnovi vurberških zidin. Trgovsko podjetje Izbira pa je naročnik del pri razširitvi samopostrežnega lokala na Potrčevi cesti. Delavci temeljne organizacije delajo še na objektu zdravstvenega doma v Ormožu, proizvodnih halah Petovije, obnovi ptujskega hotela in predelovalnega centra. Tudi delovni pogoji delavcev se iz leta v leto izboljšujejo. Veliko sredstev so vložili tudi v nabavo novih zaščitnih sredstev. Izboljšali pa so se tudi bivalni pogoji na posattieznih gradbiščih. Ob koncu leta bodo nekaj sredstev namenili še za izboljšanje voznega in strojnega parka. MG ZAZRTIV PRIHODNOST v Gorenju je postala že kar domača misel, da , se je prihodnost že pričela. Ze danes postav^ajo osnove za vse tisto, kar bo Gorenje prihodnje let, načrtujejo že leto 1985 in razjnišljajo o letu 2000 ... Živimo v času prave tehno- loške eksplozije, kar pomeni, da bo vse tisto, kar je danes na tržišču najsodobn^se, že v petih letih star, zaprašen vsakdanji eksponat^ ki bo našel svoje mesto ze v prenatrpanem muzeju včerajšnjih tehnologij. y trdi, ostri tekmi na vseh tržiščih sveta ohranijo svoje mesto predvsem^ tistij, ki ze danes jasno načrtujejo svojo prihodnost. Prostor je predvsem za ^ ambiciozne in ^ dobro omišljene načrte, takšne, ki gredo^ že sedaj za korak ali dva pred časom. v Gorenju jo znali gledati v prihodnost. Ze takrat, ko je mala obrtna delavnica pričela z osvajanjem prvih proizvodov bele tehnike, ali pred slabim desetletjem, ko so stopili v krog proizvajalcev elektronike . . . In danes, ob 25-letnici, ob srebrnem jubileju zvestobe, ie Gorenje, bolj kot kdaj koli, obrnjeno k tej svoji prihodnosti, načrtom, viziji jutrišnjega dne. RAZVOJNI PROGRAM Razvoj Gorenja je začrtan v programih DOM, INDUSTRIJA in RAČUNALNIŠTVO, da bi tako lahko resnično nudili vsakomur vse. V svojem razvoju je prišlo Gorenje tako daleč, da ze lahko in hoče prispevati svoj delež k osvajanju vesolja. Program DOM je v svoji vsebini zaokrožena celota, ki naj bi nudila človeku popolnoma opremljeno hišo in tudi del tistega, kar sodi v njeno okolje. Drugi program INDUSTRIJA nakazuje silnice za razvoj elementov za program DOM. Tretji program, RAČUNAL- NIŠTVO, pa je začetek novega. V Gorenju se zavedajo, da mora naša družba vse bolj obvladovati vrhunsko tehnologijo, med katero brez dvoma spada tudi računalniška. Pomembna kakovost razvoja obstoječih proizvodnih progra- mov ni zgolj v izpopolnjevanju posameznega proizvoda, temveč v smiselnem dopolnjevanju posameznih prc^amov v celoto, kije danes izrazena v delovanju g&nsko-poslovne skupnosti Smisel reprodukcijske celote DOM je v vse večjem vkjučevanju porabnika v celotni razvoj no-raziskovalni-proiz- vodno-prodajni krog z namenom zbliževania skupnih ciliev in potreb. v veliki viziji jutrišnje organizacije Gorenja je vse današnje samo dopoliijeno, novo in sodobno ter povezano v proizvodnji in ponudbi kot celoten ambient — sodoben, primeren, funkcionalen ter estetsko dovršen skladen okvir »ečnega življenja. NA PRAGU XXI. STOLETJA Uresničitev vizije jutrišnjega Gorenja bo omogočena z delom, z gospodarskimi kalkulacijami, s povezovanjem znanosti in proiz- vodnje, z razvojem tehiiologije, z raziskovanjem tržišča, z vključevanjem v svetovno de- litev dela, s čimboljšo orga- nizacijo proizvodnje ^ in po- nudbe, to je z združevanjem dela in sredstev, pri čemer zasledujejo cUje: rentabilnost, racionalizacijo, planiranje raz- voja in kreditne politike, skratka vse tisto, kar je gospodarske strategija kolektiva Gorenje danes in kar bo jutri. Prav v tem se skriva mi^l, ki jo je vse pogosteje slišati v Gorenju: delamo in mislimo danes za jutri! Mar ni današnje Gorenje prav tako tista „nerealna vizija" enajstih pionirskih delavcev, ki so pričeli pred 25 letu v eni baraki? Prav zato je ^našnji trenutek Gorenja največje jamstvo nje- gove prihodnosti. Uresničevanje vseh teh glo- balnih ciljev pa ni mogoče brez zasledovanja svetovnih teženj. V OKVIRIH SVETOVNE DELITVE DELA če so bili nekoč cilji Gorenja prenos svetovnih tehnologij na jugoslovanska tla, potem so danes v zavzemanju enakoprav- nega pokjžaja na svetovnem trgu med najmočnejšimi. Podatki o izvozu Gorenja, v 62 dežel so doslej prodali ze nad 6 milijonov izdelkov, samo letos pa bo vrednost izvoza presegla 100 milijonov dolarjev, dovolj zgo- vorno pričajo o vključevanju v svetovno delitev dela. V pogovornem jeziku Gorenja ni več pravega mesta za pojem „tuje tržišče , kajti že danes potuje vsak četrti proizvod iz Gorenja preko meja domovine. Ustanovitev proizvodnih, tr- govskih servisnih organizacij na mednarodnem trgu so dolgo- ročna strategija vse večjega integriranja Gorenja v svetovno tržišče. Podjetja, kot Gore- nje—Pacifik, Gorenje—Helas, Gorenje—Koerting in druga, morajo še bolj odpreti vrata za prodor znanrtveno-tehničnih dosežkov nanaša tržišča. To pa pomeni hitrejše osvajanje no^^ proizvodov, večjo raven kako- vosti, pomeni hoditi vštric s svetovnimi dosežki. Cilj, razvijati se vzporedno z najrazvitejšimi in ožiti prostor, ki nas od njih loči pomeni, da moramo poslovati na njihovem tržišču, se krepiti v konkurenčni borbi in pridobivati na ugledu, k čemer nas vodijo zmogljivosti proizvodnje. Prav v tem je smisel teze Gorenja, da ne obstoja naše in svetovno, temveč enotno trži- šče. Z ustanovitvijo firme Gore- nja—Nigerija pa se odkriva še ena težnja Gorela, ki je v skladu z obče jugoslovansko politiko neuvrščenosti in šiije^a gospodarskegsodelovanja z deže- lami v razvoju. Bodoča zamisel in vizija Gorenja se torej ogleduje v pravi internacionali firmi, kolektivu, ki je odprt vsem svetovno-znan- stveno-tehničnim in gospodar- skim gibanjem. V Gorenju nacrtujej9 nova investicijska vlaganja, številne obrate, in to predvsem v manj razvitih predelih naše domovine, kjer bodo sadili najsodobnejše obrate. Tako bo z integracijo Gorenja na svetovnem tržišču doseženo, da se bodo manj razviti hitreje približali tehno- loški ravni svetovnega trga. NAJBOLJŠE JAMSTVO - DOSLEJ PREHOJENA POT Takšni poglavitni okvirni cilji poslovne politike Gorenja ter- jajo novo organizacijo, tako na razvojno-tehnološkem kot na prodajnem področju nastopa na tržišču. Ta oddaljena in skorajda na videz nedosegljiva vizija ostane resničnost skozi najosnovnejšo zadevo: obveščenost vsakega delovnega človeka, ^njegovo priprav^enostjo za takšne raz- vojne cilje, ki zagotavljajo tako ustvarjalno vlogo in socialno varnost v skupnem vztrajanju na začrtanih ciljih. Dosedaj prehojena pot pa je ob jubileju — 25-letnici obstoja Gorenja — najboljše jamstvo, ki kaže na zadostno moč, spo- sobno samoodrekanja in zaupa- nja vase, torej vse tisto, ker je potrebno, da se vizija in plan spremeni v resničnost. ICV 12 - NAŠI DOPISNIKI 23. november 1978 - PEKLI SMO KORUZO Imamo dve kravi Liso in Seko. Vsak dan ju ženem na pašo. Na paši sta že Dragica in Irena. Če se ne igramo na mostu, gremo v grm. V grmu je nargena peč. V njem imamo tudi stolčke. Ko smo v grmu, se igramo mamo in otroke. Zmerom pa si pečemo koruzo. V gozd gremo po drva in nato zakurimo. Tekmujemo, kdo ima prej pečeno koruzo. Na mostu pa plešemo, s kredami rišenK) in pišemo in se gremo razne igre. Ko so krave site, ženemo domov. Nada Horvat, OŠ , Vitomarct"', dopisni krožek MED ODMORI Ko zvonec oznani konec druge šolske ure, se začne glavni odmor. Reditelji gredo po malico. Ko prinesejo malico, pripravimo prtičke na klopi. Nekateri pojedo vso malico. Če je dobra, sem med njimi tudi jaz. Poleg glavnega odmora imamo še krajše odmore med šolskimi urami. Vsi odmori nam službo za počitek ter za pripravo na naslednjo uro. Včasih pa nam shižgo tudi za razgrajanje. Tovarišica je huda, ce smo preglasni. Ko zvonec zazvoni, moramo biti na svojih mestih v kbpeh. Jerneja Brenčič, 2/c, OŠ „Tone Žnidarič", Ptuj V PRVEM RAZREDU HODIM V 1. A RAZRED. MO- JA TOVARIŠICA SE PIŠE BRE- DA HERIC. JE ZELO PRIJAZ- NA. VEUKO NAS NAUČI. MI JO UBOGAMO, LE VČASIH SMO PREVEČ GLASNI. VESNA IVANUŠA,1. A, OŠ „TONE ŽNIDARIČ", PTUJ SPLAVALA SEM Proti koncu julija je očka imel dopust. Bik) je tepo vreme in hodili smo se kopat v Ptujske toplice. V teh dneh me je mamina prgateljica Breda naučila plavati. Bila sem zelo srečna, ker sedaj upam iti tudi v olimpijski bazen. Seveda še sedaj nisem preveč dobra plavalka. Veliko bom še morah plavati, da me bo mamica brez strahu pustila v vodo. Tovarišica Breda je ob^ubila, da bo naučila plavati tudi sestrico. Nataša Ivanuša, 3. a, OŠ „Tone nidarič', Ptuj TV SNEMANJE V četrtek so se pr^eljali igralci iz Ljubljane in Maribora. S seboj so pripeljali kamere. Dva igralca sta se preoblekla. Začelo se je snemanje. Snemali so za TV žehtnik, češ, da Je naš vrtec prazen v Ptuju pa je veliko otrok, ki ne dobijo prostora v vrtcu. Saj ni čudno, da nihče ne hodi v vrtec. Pri nas imajo nekateri otroci tudi 8 km do vrtca. Zato mislim, da je dovo^, če imajo cicibanovo šolo. Edita Kostanjevec, OŠ Vitomarci, dopisni krožek PRI KROŽKU KVAČKANJA V ponedeljek je bil kvačkarski krožek na šoli. Vodila ga je tovarišica Drobničeva. Prinesti smo si morali vohio in kvačko. Najprej smo se učili vozel, nato pa smo se vadili namotavati na prst volno. Meni je Slo dobro. Naučili smo se kvačkati vrste. V naslednjih urah si bom nakvačkala denarnico. Hilda Mihačinovič, 3. d, OŠ Toneta Žnidariča, Ptuj Alumimj-Triglav3:4(2:2) v prijateljski nogometni tekmi so nogometaši Triglava iz Kranja zasluženo premagali domači Aluminij, ki je tokrat zaigral pod povprečjem svojih zmožnosti. Gostje so že v začetku dosegli dva zadetka po napakah domače obrambe, vendar pa je domačim nogometašem le uspelo rezultat izenačiti. Tudi na začetku drugega polčasa so gostje dosegli dva zadetka, domačini pa samo enega. Go.stje so slavili zasluženo zmago, pripomniti pa velja, da nogometaši Aluminija niso že dolgo časa nazaj delali takšnih začetniških napak v obrambi, kar se jim je poznalo pri končnem rezul- tatu. Štirje zadetki na eni tekmi so le preveč, saj Aluminij v tekmovanju v medobčinski ligi ni dobil več kot pet zadetkov. Ta podatek pove tudi, da so gostje zmagali zasluženo s ,,pomočjo" domačih igralcev. Danilo Klajnšek Kaj bomo počeli ^b prazničnih večerih? Nek.v časa sem vrtel številčnico na telefonu in povprašal ptujske gostinske lokale, kaj nam pripravljajo za praznične dni ob 29. novembru. Skoraj povsod sem dobil takšenle odgOvor: NIČ! To bi torej naj bilo dovolj za občane, ki radi plešejo in preživijo kakšen večer ob dobri glasbi, /lasti še ob dnevih kot je praznik naše republike Prepričan sem, da je v Ptuju na splošno premalo razvedrila in možnosti za zdravo zabavo. Prav gotovo bi se morali gostinci malo bolj potruditi že z^to, ker je Ptuj turistično mesto, znano po arheoloških najdbah in zgodovinskih znamenitostih. Mislim in upam, z mano pa prav gotovo večina občanov, da si gostinci še premislijo in kaj organizirajo, predvsem pa, da v bodoče gredo bolj v korak s časom! JoS Ptujčani šesti Na dvodnevnem tekmovanju slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo so v Postojni nastopili tudi Ptujčani. Uvrstili so se na odlično šesto mesto med 11 ekipami z malo več športne sreče pa bi lahko bili nekaj mest višje, saj so tri tekme izgubili z tesnim rezultatom v zadnjih sekundah igre. Priprave na to tekmovanje so bile skrbne in zavzete in tako so za ekipo nastopili najboljši in to: Hrenko, Furjan, Vuk in Sibila, ki so prikazali zelo dobro igro, polno borbenosti in požrtvovalnosti. Dosegli so naslednje izide: zmagali so proti Ljubljani 4:0, Koper 2:1, Skofja Loka 4:0, Maribor 3:0, Novo mesto 3:0, neodločeno proti Novi Gorici 1:1, izgubili pa proti Celju 0:1, Kranju 0:4, Murski Soboti 0:1 in Postojni 0:2. Končni vrstni red: zmagala je ekipa Kranja, sledijo Murska Sobota, Postojna, Ljubljana, Celje, Ptuj, Maribor, Novo mesto. Nova Gorica, Skofja Loka, Koper. Najboljši strelec je postal Kopač KR 29, pred Ribičem LJ 26, ptujski tekmovalci pa so dosegli Furjan 10, Hrenko 5 in Vuk 2 gola. Organizacija tekmovanja je odlična, najmlajše društvo je opravičilo svojo zaupano nalogo, pokrovitelj tekmovanja je bila SO Postojna. Omeniti velja, da je svetovno znana Postojnska jama, ki so si jo tekmovalci ogledali sprejela sklep, da imajo vsi slepi in slabovidni v Jugoslaviji prosti vstop, postojnsko društvo pa si je za simbol izbralo prav človeško ribico, ki živi v postojnski jami v večni temi. anc POGLEJ, POGLEJ TO ČUDO SVETA! Kar precej časa je že minilo, od- kar se je neznan ali pa znan voznik (pešec prav gotovo ne) krepko zaletel v drog električne napeljave na cesti proti Dragonji vasi v KS Cirkovce. Udarec je bil silovit in tako nenavaden, da se je leseni drog odlomil kar pri vrhu in tako tudi obstal. Še sreča, da ga „drži" skromen žebelj ali vijak, sicer bi se žice že zdavnaj valjale po tleh in ,,tresle" mimoidoče. Prav bi bilo, če bi krajani Dra- gonje vasi s pomočjo KS Cirkovce in ob strokovnih nasvetih elektri- čarjev še pred zimo popravili ču- den spomenik sodobne tehnike. Težak sneg bi namreč lahko podrl žalostno skulpturo in električna ži- ca bi lahko oplazila mimoidočega šolarja, delavca, traktorista in še koga ter tako povzročila hujšo ne- srečo. Zato ukrepajmo še danes, jutri bo lahko prepozno! fotozapis: zk se v svetu znamk Letos mineva že 32 let odkar so v Slovenski Bistrici ustanovili filateli- stično društvo. Člane društva odli- kuje skromnost od njene ustanovi- tve pa vse do danes. Pisani svet živ- ljenja in dogodkov v svetu, katerega prina.šajo znamke, je bis- triške filateliste tako prevzel, da so se ,,pozabili" predstaviti širši jav- nosti. Društvo šteje 40 članov. Med njimi je veliko število mladih ljubi- teljev /namk. Kljub temu, da se že od ustanovi- tve srečujejo s problemom pomanj- kanja društvenega prostora, dejav- nost ne obstane. Sestajajo se tam kjer se jim za to ponudi trenutna priložnost. Jubilej, 32-obletnica delovanja društva, ie toliko pomembnejša ker delujejo brez dotacij ali druge obli- ke pomoči. Edini vir dohodka predstavlja del članarine, kar pa je mnogo premalo, da bi lahko pripravili večje akcije, kjer bi lahko prikazovali svojo dejavnost ali jo celo razširili na nove člane. Društvo je v času svojega delova- nja organiziralo tri razstave, izdelali so dva priložnostna žiga in pisemska ovitka. Pisemski ovitek in žig so posvetili obletnici padca legendarnega Po- horskega bataljona, drugi ovitek in žig pa praznovanjem 150-obletnice delovanja organizacije IMPOL Slovenska Bistrica. Društvu je v lanskem letu uspelo ustanoviti pionirski filatelistični krožek, ki šteje 20 članov. Redno se sestajajo s starejšimi člani med ka- terimi je najprizadevnejši mentor l\o l ešnik iz Slovenske Bistrico, ki je tudi eden ustanoviteljev in dolgo- letni predsednik društva. Viktor Horvat Perutnina Ptuj povečala jato nesnic Za ptujsko Perutnino je značil- no, da dosledno načrtuje širitev proizvodnih zmogljivosti. To je bil tudi razlog, da so se odločili zgraditi farmo nesnic v Trnovcih v treh fazah. Lani, ob 29. novembru so začivkali piščanci v devetih vzrejnikih, ki so bili zgrajeni kot prva faza. Marca letos so začeli z gradnjo drugih devetih objektov. Gradbena dela je izvajala Agroobnova TOZD Gradnje, Ljubljana s svoji- mi izvajalci del. Krmilno in napajalno opremo, ki je domače proizvodnje, so montirali delavci Rudarskega šolskega centra Vele- nje in Agrostroja Ljubljana. Ta investicija, ki je veljala 27,000.000,00 din, je zahtevala mnogo odrekanj delavcev Perutni- ne, saj semo, da jih je močno prizadel požar na klavnici pa tudi ,,divjanje" cen s koruzo jim onemogoča normalno poslovanje. Tudi to breme bodo perutninarji vzdržali, saj se zavedajo, da so sedanja odrekanja porok za lepši jutri. Prejšnjo sredo so v novem delu farme že začivkali prvi piščanci in s tem povečali matično jato za več kot 50.000 nesnic. L. C. Nova farma v Trnovcih - folo LC KONČALI Z DELOM Dela na mostu čez potok Polskava v Apačah na Dravskem polju gredo počasi h koncu. Most je bil že precej ,,načet", zato je bilo popravilo nujno. Veliko kmetov ima na drugi strani potoka Polskave svoja zemljišča, pripadniki JLA pa občasno vežbališče. Obnovitev mostu jim je dobrodošla, saj zdaj ne bodo s strahom prevažali lesa in drugih pridelkov, pripadniki JLA pa bo- do imeli pristop z avtomobili. Z regulacijo Polskave je bilo seveda nujno preurediti stari in dotrajani most. Ob narasli vodi bi verjetno tudi odplaval. Skratka obnovitev mostu veliko pomeni za vaščane Apač in okolice. Danilo Klajnšek Dela na mostu hodo km.:!ii končunu! tolo: I). K. TEDNIK — 23. november 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 13 Drugo mesto v polfinalu Mladinke rokometnega kluba Drava so preteklo soboto nastopile na odprtem polfinalnem klubskem prvenstvu naše republike, ki je bilo v Rdeči dvorani v Velenju. Zraven RK Drava so sodelovale še ekipe Makol, Smart- nega, Vuzenice, Radgone in Velenja. Razdeljene so bile v dve skupini, prava se je v predtekmovanju pomerila z Makolami in Šmartnim, ptujčanke so Šmartno premagale z 19:7 (največ zadetkov so dosegle Cerne, pišek, Vičar in Cuš — po štiri), Makole pa z 22:13 (najuspešnejše so bile Cuš 9, Cerne 4 in Pišek 3 zadetke). V finalu so se nato pomerile z Velenjem, Ici je zmagalo v drugi skupini. Ponovilo seje polfinalno srečanje članic za republiški pokal (Drava—Velenje v Ptuju). Ob polčasu so domačinke vodi- le z 12:9, ob koncu srečanja pa je bilo 19:19. Po podaljšku 2 krat 5 minut so bile odmačinke uspešnejše in zmagale z 28:19 ter se tako uvrstile v repu- bliški finale. Dravi v podaljških ni šlo, za igralke niso dosegle niti enega za- detka, domačinke oa so iih dosegle kar devet. Vrstni red polfinalnega turnirja: 1. Velenje, 2. Drava, 3. Vuzenica, 4. Šmartno, 5. Makole in 6. Radgona. I k. PORAZ V DRAVOGRADU Košarkarji v skupini C republiške lige so odigrali srečanja šestega kola. Igralci KK Drava so gostovali v Dravogradu kjer jih je domača ekipa premagala s 76:69 in se jim tako oddolžila za poraz v Ptuju. Za Dravo so največ košev dosegli Dobrijevič 21, Bedrač 17 in Musič 10. Po tem srečanju je Drava na četrtem mestu z enakim številom točk kot Pomurje, s katerim se bo v soboto pomerila v Ptuju. 1. k. Zaslužena zmaga Nogometaši 5. selekcije Drave so nas tokrat prijetno presenetili. Igral- cem Železničarja so vrniU za poraz v Ptuju v prvem delu tekmovanja. Igralci Drave so bili v tem srečanju boljši nasprotnik in zasluženo zmagali. S takšnimi igrami bi bili v vrhu in ne pri dnu prvenstvene tabele. Drava je povedla z zadetkom Hvalca v 22. minuti. V 51. minuti je Hvaleč povišal na 2:0. V drugem delu je srednji napadalec domačih Plohi znižal na 2:1, minuto kasneje (64. min.) pa je Ceh dosegel tretji zadetek za Dravo. Plohi je v 80. minuti postavil končni izid 3:2 za Dravo. Ptujčani so bili tokrat pri strelu, kot temu pravimo, saj so dosegli kar tri zadetke, kar je zadetek manj kot sojih dosegli na vseh dosedanjih srečanjih. Upajmo, da bo tako tudi v nedeljo, ko se bo Drava v Ptuju pomerila s Šmartnim. 1. k. Prve točke za Dravo s turnirji v Kranju in Ljubljani se je nadaljevalo tekmovanje v repu- bliški ligi v judu. Tekmovalci Drave so nastopili na turnirju v Šiški. Dosegli so prve točke, premagali so Slovenj Gradec z 9:5 (21:15) in izgubili s Šiško z 8:6 (25:13). Prihodnji turnir bo 9. decembra. Drava bo nastopila v Račah proti Mariboru in domači ekipi. Ustanovili smo brigado SŠZ V torek, 14. novembra je bila v Klubu mladih 1. konferenca brigade SŠD. Konference so se udeležili dijaki vseh srednjih šol ptujske občine. Organizatorji brigade so s to konferenco želeli vedeti koliko mbdih je za skupno brigado zainteresiranih, kajti po nekaterih šolali že delujejo šolske brigade. V največjem številu smo bili zastopani dijaki gimnazije. Pod prvo točko dnevnega reda je bila naloga vseh, da izvoUmo kvalitetno vodstvo brigade, ki bi mlade vedno znova vključevalo v vrste brigadiijev, bodisi s kupnimi delovnimi akcijami, ali družabnimi srečanji. Za komandanta brigade SŠZ smo izvolili Edvard a Zupaniča 2/a EŠ. Naloge predsednice brigadne konference bo opravljala Daija Lukman S/a gimnazija. Vsaka brigada se deli na čete, komandirji čet „aove" brigade pa so: Tomo Verbančič, Andreja Capuder, Vladka Krajnik in Zoran Cernezl. Za lačne delovne brigadirje bo skrbel Smiljan Weisbacher (ekonom). Da bi delo brigade res potekalo ,,cisto po bneadirsko", smo izbrali še referente: IPD — Diana Bohak; kuItura-Nevenka Gerl; informiranje — Slavica Pičerko in šport: Mira Zamuda. In kakšne so naše naloge? Vežejo se na našo šolsko delo, na akcije, ki bodo potekale v okviru srednjih šol ptujske občine. Prepričani smo, da bomo s svojim delom pripomogli k hitrejši selitvi v nove solske prostore. Vemo pa, da moramo ravno mi vključevati mlade v brigadirske vrste, kar navsezadnje tudi želimo. Slavica Pičerko Uspešno organiziran jesenski kros Pred nedavnim so športni delavci in aktivni športniki, vključeni v športnem društvu ,J'ragersko 75 , organizirali na Pragerskem jesenskem korsu vete- ranov, katerega se je udeležilo veliko število tekmovalcev iz širšega območja severovzhodne Slovenge. Člani in veterani so tekli na progi dolgi 4400 metrov, članice pa so se pomerile na progi dolgi 2400 metrov. Med članicami je bila najuspeš- nejša Kogejeva iz Slovenske Bistrice pred LOrenčičevo iz Pragerskega. Pri članih pa je bil najuspešnejši Lebai iz Ptiqa pred Groželjem iz Velenja in Frasom iz TAM Maribor. Veterani, ki so se pomerili na progi članov, so zabeležih naslednje uvrstitve: 1. Forstnerič iz Maribora, 2. Dobrovnik iz Pragerskega in 3. Pokinec iz Lenarta. Viktor Horvat SMUČARSKA TEKMOVANJA NAOSANKARICi Poslednje bojišče Pohorskega bataljona, Trije žeblji nad Osankarico, bo letos ponovno prizorišče števihiih smučarskih tekmovanj in srečanj ^ubite^ev zimskih športov. Med pomembnejšimi bo, seveda ob ugodnih snežnih razmerah, tudi množični tek Po poteh pohorskih partizanov, J^terega bodo na Osankarici in njeni slikoviti okolici pripravili člani ZSD Železničar iz Maribora. Tekmovanje bo tudi prva množična preizkušnja smučarjev tekačev iz Maribora in tudi drugih slovenskih smučarskih središč. Viktor Horvat Ustanovni občni zbor smučarske sekcije pri Klubu mladih Na pobudo iniciativnega odbora pod vodstvom Franca Purgaja je bil 15. novembra v Klubu mladih ustanovni zbor smučarske sekcije. Delovalo bo v okviru Kluba mla- dih. Občnega zbora se je udeležilo približno 60 mladih, bodočih čla- nov sekcije. Za predsednika je bil izvoljen Branimir Komel dijak gimnazije, namestnik predsednika je Jelka Pernat dijakinja gimnazi- je, tajnik Nevenka Gerl in blagaj- nik Robert Ceh. Sprejeli so tudi pravilnik društ- va. Zanimiva točka dnevnega reda je bilo imenovanje mentorjev. Trenutno jih je šest, med njimi Slavko Cimerman (mentor za tekaško smučanje), Željko Plohi (vaditelj smučanja) in Franc Pur- gaj kot idejni vodja in ustanovitelj te sekcije (mentor za organizacij- ske zadeve). Zraven teh sta bila imenovana dva mentorja iz združenega dela. V organe sekcije so med drugimi imenovali tudi predstavnike srednješolskega cen- tra, osnovnih šol in združenega dela. Predvidevali so, da bi v orga- nih sekcije sodelovali tudi predsta- vniki krajevnih skupnosti, vendar trenutno še ni zainteresiranih. Tudi predstavnik telesnokulturne skup- nosti ni bil prisoten, vendar upaj- mo, da bodo kmalu sodelovali. Sekcija se bo financirala iz člana- rine, dotacije, raznih akcij in zača- snimi dotacijami. Kako je pravzaprav prišlo do ustanovitve sekcije? Lani je bil na idejo tovariša Purgaja s pomočjo ZKS in v okviru Kluba mladih or- gciniziran prodajni sejem rabljene smučarske opreme pod nazivom ,,zima-šport". Obiskalo ga je prek 3000 obiskovalcev. Na osnovi tak- šnega zanimanja, pobude delovnih organizacij in dejstva, da ni bilo nikogar, ki bi skrbel za vzgojo mladih in popularizacijo zimskega športa, je nastala zamisel o orga- niziranju smučarske sekcije, katere osnovna naloga bo vzgojiti lastne kadre (vaditelje smučanja) in popularizirati zimski šport v ptuj- ski občini. Ze prvi dan po občnem zboru se je vpisalo mnogo članov, vendar se tisti, ki so zainteresirani in so vpis zamudili, lahko vpišejo vsako sre- do med 19. in 20. uro v Klubu mladih. Za člane bodo organizirali smučarske tečaje na Pohorju, pre- davanja, oglede filmov in zanimive družabne večere, kjer bodo obra- vnavali tekočo problematiko. Vprašanje je, ali bodo znale delovne organizacije izkoristiti ugodno priložnost, ki se jim ponu- ja. Ze sedaj v blagovnici Panonija za člane smučarske zveze prodaja- jo smučarsko opremo z 10-odstot- nim popustom. Zelja smučarske sekcije je, da bi v blagovnici Pano- nija imeli na zalogi tudi nekatero smučarsko opremo, ki je do sedaj ni bilo. To je ena možnost, druga možnost pa je ta, da bi katera od trgovskih organizacij začela pro- dajati popoln izbor smučarske opreme z 10-odstotnim popustom za člane smučarske zveze Sloveni- je. Član SZS postane tudi vsak član smučarske sekcije pri Klubu mladih. Ugodnosti za člane smu- čarske sekcije so velike, od nakupovanja zimske opreme s popustom (velja za večino proda- jaln z zimsko opremo v Sloveniji, med njimi tudi za blagovnico v Ptuju), popusti pri hotelskih stori- tvah, tudi izven zimske sezone, popust pri vseh žičnicah in vlečni- cah v Sloveniji itd. Člani sekcije so si zadali nalogo organizirati sejem rabljene smu- čarske opreme, ki bo letos drugič in z istim nazivom ,,Zima-Sport" kot lani. Ker do sedaj še ni bilo ni- kogar, ki bi skrbel za popularizaci- jo in množičnost zimskega športa in vzgojo mladih kadrov, bo ta zamisel uspela. Bojan Rode Sejem rabljene smučarske opreme Od 24. do vključno 26. novem- bra bo v prostorih kluba mladih v Ptuju sejem rabljene zimske opreme. Prodaja bo prosta ali komisijska, izvedli pa jo bodo čla- ni novoustanovljene smučarske sekcije pri Klubu mladih. V pro- gramu sejma so razen prodaje tudi predavanja, filmi vsak dan od 12.—16. ure bodo o Stenmarku, Bojanu Križaju, Trnovskem mara- tonu itd. Od 16.—18. ure bodo vsak dan zanimiva predavanja: 24. 11. — predavanje o teku na smučeh — predavatelj Janez Pav- čič, vodja komisije za množični tek pri SZS, 25. 11. — predavanje o alpskem smučanju — predavatelj strokov- njak iz Elana, 26. 11. — zanimivost za avtomobi- liste — predavanja o zimski opremi avtomobila in o zimskih pogojih in tehniki vožnje. Preda- val bo sodelavec revije Avto. Kot zanimivost naj povemo to, da bodo strokovnjaki iz Elana pripeljali s seboj stroj za uravna- vanje trdote vezi Marker. Vsi, ki se zanimajo za program dela in možnosti v okviru novo ustano- vljene smučarske sekcije, lahko dobijo podrobnejše informacije in se vpišejo vsak dan v času sejma med 10. in 18. uro. Bojan Rode Košarkarji ob dnevu republike Ob dnevu republike in v okviru praznovanja festivala košarke v Sloveniji organizira KK ,,Drava" Ptuj Osnovnošolsko pionirsko košarkarsko prvenstvo ptujske občine. Prvenstva se bodo udeleži- le ekipe iz osnovnih šol: Tone Znidarjč, Franc Osojnik in Ivan Spolenjak iz Ptifja ter iz Dornave, Kidričevega, Majšperka, Cirkovc in Podlehnika. Predtekmovalni del tekmovanja bo v soboto, 25. novembra v Ptuju, Dornavi, Cirkovcah in Podlehfiiku. Ce bo šlo vse po na- črtu, bodo finalna tekmovanja predvidoma 2. dccembra v športni dvorani ,,.Mladika". Pari predtckmovanja pa so bili določeni z žrebom na včerajšnjem sestanku vseh predstavnikov sodelujočih šol. S tekmovanjem želijo v košarkarskem klubu Drava tudi širše predstaviti dosedanje uspehe pri delu klubskih ekip. mg 14 - ZA RAZVEDRILO 23. november 1978 — TEDNIK HUMOR Zbudi se tovariš, zakon o delu upravnih organov že imamo Cemu razlaga in razprava, saj vemo, da je ta paket samoupravnih sporazumov treba sprejeti, zato dajte kar na glasovanje pa gremo domov! S tem maskiranjem mene že ne boste pretentali. Obrnite se raje na svetega Martina, morda vam on da pol plašča ... Dokler ne bosta složno vlekla vsak na svojo stran - sva vama Res tovariš inšpektor, odkar je moj mož v bolnih se čez dan tako utn^i, da vso noč spi kot klada Moj se v podjetju ni dal cepiti proti gripi in pravi, da je letos dovolj slivovega antigripina - A še drži tisto, da stara ljubezen ne zijavi? — Že, že tovarišica, samo ne pri starem avtomobilu pa če ste še tako vanj zaljubljeni DRESDEN = vzhodnonemško mesto ob Labi, kjer se je rodil skladatelj Hans von Bulovv EMONET = francoska alpska smučarka (Patricia) IVANOVO = industrijsko mesto severovzhodno od Moskve KADILO = smolast izcedek nekaterih tropskih dreves, ki pri tlenju daje dišeč dim LAZI = zaselek pri Ponikvah ONAGER = v Aziji živeči polosel iz družine konj z okusnim mesom STEN = švedska utežna mera TAKOVO = industrijsko mesto v Srbiji pod Suvobo- rom v bližini Gornjega Milanovca TOMSK = industrijsko mesto v Sibiriji, eno najstarejših sibirskih mest, osnovano leta 1604 REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODORAVNO: Kabotaža. odebelina, Beli kamen, Amar, NAMA, Alida, Krim, vetrov- ka, kilt, stvar, Nen, teoman, perlon, Ava, AS, mrena, oral, ed, Sommer, Ratibor, aloa, ZR, Aci, Ela, randevu, Denisov, EK, omet, Iran, Ga, SA, rana. TEDNIK — 23. november 1978 OGLASI IN OBJAVE - 15 ORMOŽ Nov antenski stolp ormoškega radia Ob ormoški vinski kleti so postavili nov antenski stolp. Grad- nja je bila nujna, kajti tehnične naprave niso več ustrezale normativom in potrebam radijske- ga oddajanja. S postavitvijo nove antene in z nekaterimi tehničnimi izboljšavami se bo slišnost radia povečala. Postavitev antenskega stolpa znaša 600 tisoč dinarjev. Denarna sredstva bodo prispevali: SO Ormož, družbenopolitične organizacije, SIS, krajevne skupnosti, združeno delo in obrtniki. zk Antenski stolp je visok 30 metrov, moč oddajnika znaša 50 W, valov- na dolžina pa bo od 23. 11. 1978 znašala 187.3 metrov. foto: zk Svečano ob 60. obletnici bojev za severno mejo Svečane proslave ob 60. obletnici bojev za severno mejo se je udeležilo več sto borcev iz raznih krajev Slovenije. V organizaciji posebnega odbora pri OK SZDL Maribor je bila proslava v soboto, 18. novem- bra 1978 v unionski dvorani v Mariboru. Proslavo je začel predsednik OK SZDL Maribor Gorazd Mazej, slavnostni govornik pa je bil naš rojak dr. Vladimir Bračič. Spregovoril je tudi Lojze Ude, predsednik republiškega odbora zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918/19. Govorniki so podrobneje opisali zgodovinski pomen dogodkov pred 60 leti in posebne zasluge borcev za severno mejo. Pester kuhurni program je pripravil pihalni orkester MKUD Heribert Svetel, pevski zbor Boris Kraigher in člani drame SNG v Mariboru. Po proslavi je bilo v restavraciji Center še tovari- 5ko srečanje, ki nam je vsem ostalo v lepem spominu. Iz Ptuja se nas je proslave udeležilo nekaj nad 20 članov, to je okrog ena tretjina vseh borcev za severno mejo z območja ptujske občine, ki smo še vedno tu! J. D. ZAKAJ POMANJKANJE PREMOGA To vprašanje si prav gotovo zastavlja vsak, ki je šele v jesenskih mesecih naročil kurjavo za zimo. Zima že trka na vrata, premoga pa ni in ni. Pa se spet jezimo na trgovce. Ne zavedamo pa se, da smo glavni grešniki mi sami. Pri trgovskem podjetju Les v Ptuju so že vse od prejšnje kurilne sezone opozarjali, naj si nabavimo premog pravočasno. V poletnih mesecih, ko je premog najkvalitetnejši, so nudili tudi kredite z zelo ugodnimi pogoji. Kupcev, vsaj toliko kot so jih pričakovali, pa ni bilo. V jesenskih mesecih so sprejeli kar 80 odstotkov vseh letošnjih naročil premoga. Čeprav premogovniki dobavljajo več premoga, kot je bilo prvotno dogovorjeno, vsem naročilom ni moč takoj ustreči. Premog bodo naročniki sicer dobili, vendar bo ne- katere še nekaj časa zeblo. Vsaka šola nekaj stane — prihodnje leto bodo gotovo med prvimi naročniki premoga! JB Šolanje pilotov in nova letala AEROKLUBPTUJ Upravni odbor Aero kluba Ptuj je na zadnji seji rned drugim razpravljal o nakupu motornega letala CESSNA F—172 ter sklenil, da se to realizira. Seje sta se udeležila tudi sekre- tar Zveze letalskih organizacij Slovenije in predstavnik 1NEX ADRIA AVIOPROMETA iz Ljubljane. Oba predstavnika sta sodelovala v razpravi, ki je obravnavala šolanje pilotov za gospodarstvo. Po daljši in temeljiti razpravi je bilo sklenjeno, da ima aeroklub pogoje za šolanje bodo- čih poklicnih pilotov in je potreba pripraviti natančni finančni načrt o šolanju v prvem in drugem krogu in se morajo aeroklubi o tem predhodno medsebojno dogovori- ti. Menim, da je ponudba za aero- klub zanimiva iz več vzrokov in da jo velja temeljito pretehtati. Druga zanimivost je v tem, da aeroklub s tehničnimi nasveti pomaga Kmetijskemu kombinatu Ptuj ob nakupu letala PIPER PAWNEE za kmetijske namene. Potrebe na področju kmetijstva so take, da postaja nabava letala nuj- nost. Upravni odbor je sklenil, da bi se s Kmetijskim kombinatom pozneje dogovorili o izkoriščanju in ostali tehnični pomoči pri uporabi in garažiranju omenjenega letala. Razprava je tekla tudi o letni skupščini, ki bo predvidena 19. decembra. Vodje posameznih sekcij so že pripravili poročila o katerih bo tekla razprava, prav tako pa je partijski aktiv pripravil predlog bodoče sestave Upravnega odbora in vodij sekcij. Predlogi bodo dani v javno razpravo. Upravni odbor je s predloženo listo soglašal z željo, da ostane Alojz Gojčič predsednik tudi v naslednjem mandatnem obdobju. m. g. OB PRAZNIKU REPUBLIKE Prosvetno društvo Cirkovce gostuje v Izoli Predstavniki občine Izola so ob priložriosti praznovanja dneva repu- blike k sodelovanju povabili PD Cirkovce, ki bo pripravilo celotni kulturni program. Člani prosvetnega društva bodo nastopili 28. novembra ob 19. uri, predstavili pa se bodo z recitatorji, tamburaši, mešanim in ženskim pevskim zborom, ljudskimi pevkami ter s folklorno skupino ,,Vinko Kor- že". Prav gotovo sodi to sodelovanje med poglavja medsebojnega spozna- vanja in razvijanja prijateljskih vezi med krajevnimi skupnostmi in obči- nami naše ožje domovine. zk Organi prometne varnosti v Ptuju so v preteklih dneh, kljub temu, da megla in jutranja slana ie močno kaieta zobe, zabeležili manjše število prometnih nesreč. Do nesreč pa je prišlo predvsem zaradi prekratke var- nostne razdalje, neprimerne hitrosti in nepravilne voinje. Sicer pa bi voz- niki v tem času ie morali svoja vozila pripraviti za „zimsko vožnjo". Tu- di letos je pričakovati, da bodo ceste še manj slane kot pretekla leta, zato bodo morala biti vozila še bolje opremljena in pripravljena na zimska presenečenja. MLEČNE POSLEDICE PREHI- TEVANJA Na magistralni cesti št. 111. V Strelcih se je 18. novembra ob 10.45 uri pripetila prometna ne- zgoda, v kateri sta bila udeležena Djuro Načinovič iz Labina, voznik tovornega avtomobila s priklopni- kom in Franc Klinger iz Podvinc, voznik tovornega avtomobila. Oba sta vozila iz smeri Ormoža proti Ptuju. V Strelcih je voznik Nači- novič začel prehitevati vozilo Klin- gerja v trenutku, ko je iz nasprot- ne strani pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila. Zaradi tega je Načinovič nenadoma močno zavil na desno pred Klingerjevo vozilo in s priklopnikom zadel v prednji del tovornega avtomobila. Na avtomobilu je imel naloženi Zatem je Klinger zapeljal na banki- no, se prevrnil na streho. Na avto- mobilu je imel naloženi dve cisterni mleka v skupni količini 5000 1, od tega je odteklo v jarek okrog 3000 1. Skupna škoda znaša 70.000 dinarjev. NESREČA KOLESARKE V Juršincih se je na regionalni cesti 19. novembra ob 9.45 uri zgodila prometna nezgoda, v kate- ri sta se poškodovala kolesarka Ana Gomilšek in njen sin Srečko iz Gabernika. Kolesarka je vozila otroka na sprednjem delu kolesa brez posebej pritrjenega sedeža. Med vožnjo je otroku nenadoma zdrsnilo, zatem je potisnil noge med ,,špice" prednjega kolesa, zato sta oba padla in se poškodo- vala. NENADOMA PRED AVTOMO- BIL Osojnikova cesta 19. novembra ob 19.10 uri. Voznik osebnega av- tomobila Jože Murko iz Zgornje Hajdine je vozil proti Rogoznici, ko mu je na Osojnikovi cesti nena- doma stopil pred vozilo pešec Mir- ko Zoreč. Pešec se je v nesreči hu- do telesno poškodoval. Materialna škoda znaša 10.000 dinarjev. MG Brigadirji iz 11 držav Afrike Prgate^stvo med narodi sveta nima meja. Dobre in prijateljske vezi so v soboto in nedejjo sklenili tudi mladi iz Ormoža in 24 študentov iz 11 držav Afrike. Skupno so oblikovali mladin- sko delovno brigado, jo ^ime- novali po narodnem neroju „Jožetu Kerenčiču" in izkopali 300 metrov jarka za telefonsko omrege. Pobudo za takšno delovno sodelovanje so dali mladi ormoški komunisti, ki so ob tej priložnosti povabili k delu še študente iz mariborske univerze. Vzduge na trasi je bilo prijetno in prisrčno, tudi delo je dobr teklo. Ob koncu delovne akcije so si mladi brigadirji ogledal-gradnjo sladkorne tovarne in se pomerib v odbojki, namiznem tenisu in šahu. Takšno sodelovanje je prvo v občini Ormož in pnčakovati je, da ne zadnje. Veliko nalogo pn tem je opravila občinska konferenca ZSMS Ormož. zk Po napornem dehi se je zelo prilegel obloženi kruhek foto: zk vreme do nedelje, 10. decembra 1978 Mlaj bo v četrtek, 30. novem- bra, prvi krajec pa naslednji četrtek 7. decembra. Napoved: Vreme se bo počasi malo otoplilo. Občasno je možno rosenje ali slab dež. Po vsej verjetnosti bo prevladovalo suho vreme vse do 14. decembra. Doslej je prevladovalo zamegljeno v naslednjem tednu pa bo večkrat oblačno. Sneg lah- ko pričakujemo šele čez 14 dni. ^ Alojz Cestnik »Katarina" spremenila podobo Ptuja Torkovo jutro je bilo živahno. Ptujske ulice so spremenile vsakdanjo podobo, namesto kupov pločevine se je na ulicah gnetlo veliko ljudi iz bližnje in dalj nje okolice. Vsega je bilo na pretek, tako oblek, sodov, glavnikov in prašičev kot tudi kupcev, prodajalcev in „zgal". Slednjih je bilo še največ, čeprav ne moremo reči, da med ljudmi ni bilo dobrih kupčij. zk Zlata poroka Na ptujskem magistratu je bilo v soboto spet slovesno, ko so svečano razglasili za zlatoporočenca Jožeta in Terezijo VIDOViC iz Goričaka 15 pri Zavrču. Danes 71-letni Jože je bil vinogradniški delavec, 77-letna Terezga pa je vse življenje gospodinjila in obenem opravljala tudi težaška dela, saj je vseskozi stala možu ob strani. Imela sta 7 otrok, od teh jih 5 še živi, imata tudi že 9 vnukov in dva pravnuka. Jože in Terezija Vidovič med svojimi ob slovesnosti v poročni dvorani na magistratu v Ptuju Foto: Langerholc RODILE SO: Cvetka Podpečan, St(»ovci 43 - Virdžinsijo; Anica Spendija, Kolodvorska 23, - Središče - deklico; Elizabeta Majar, Bukovci 151 - deklico; Dragica Polanec, Bišečki vrh 58 - dečka; Viktorga Haznemali, Lackova 6 - Aleksan- dra; EUzabeta Vojdc, Trstenjakova 7 - deklico; Marija Meznarič, Strelci 4 - deklico; Angela Simenko, Špindleijeva 5 - deklico; Martina Pesek, Draženci 20 - dečka; Danica Pintarič, Cesta 8. avgusta 13 - Suzano; Jožica Horvat, Lancova vas 71 - deklico; Ana Slodnjak, Dornava 82 - dečka; Alojzija Prašnički, Medribnik 26 - dečka; Marija Ribič, Novinci 4 - deklico; Gera Kozel, Trdobojci 1 - dečka; Alojžija Tigeli, Stara cesta 17, Ljutomer - Damjana; Cvetka Rus, Lovrenc 11/a - Andrejko; Elizabeta Simonič, Krčevina pri Ptuju 60 - deklico; Ana Gorjanc, Narapge 7 - Andrejo; Štefanga Novak, Grdina 5 - Natalgo; Ivana Božičko, Stojnci 52 - Vojka; Marija Forštnarič, Stojnci 151 - dečka; Terezija Kr^ec, Dobrina 54 - dečka; Terezija Žižek, Mestni vrh 22 - Tadeja; Pavla Vozlič, Zamušani 4 - Mi^a;. POROKE: Marjan Bezjak, Strelci 8 in Marta Krajnc, Brezovci 9; Zoran Štrucl, Ce^e, Trubarjeva 53 in Kristina Zidarič, Središče ob Dravi, Slovenska 73; Drago Slukan, Zg. Velovlak 23 in JeDca Cernezel, Janežovci 11/a; Jakob Blažek, Janški vrh 28 in Marija Pignar, Lancova vas 89; Franc Verhovšek, Lancova vas 27 in Ivana Kojc, Zg. Pristava 47; Roman Letonja, Skrblje 25 in Martina Božičko, Slape 22; Zvonko Golob, Medvece 23 in Vida Krošl, Lege 23; Ivan Vrabič, Velenje, Jurčičeva 2 in Terezija Lampret, Stoperce 15; Maijan Herga, Crm^a 5 in Veronika Petrovič, Ločki vrh 54. UMRLI SO: Stanko Hergula, Ormož, heroja Megle 2, roj. 1935, umrl 7. novembra 1978; Martin Šešerko, Grajenščak 42, roj. 1910, umrl 14. novembra 1978; Štefai^a Ostapovič, VoDcmerjeva 1, roj. 1898, umrla 14. novembra 1978; Marija Šeruga, Hajdoše 2, roj. 1902, umrla 14. novembra 1978; Franc Aleksič, Gorna Radgona, Panonska 15, roj. 1939, umrl 15. novembra 1978; Marija Visenjak, Hrastovec 40, roj. 1907, umrla 15. novembra 1978; Rozalga Duh, Majski vrh 47, roj 1906, umrla 16. novembra 1978; Marija Arnuš, Medvece 15, roj. 1907, umria 18. novembra 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO -TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio -Tednik telefon (062) 77-079 in 77—2?6. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvo- dov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.