m r— 1 Nijt«! Največji ilovenaki dnevnik ▼ Združenih 'državah Vetja za rae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inoumitvo celo leto $7.00 r Listslovenskifndelavcev y Ameriki. The largest Slovenka DaOy m the United State«. Issued every day except Sundays * and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA »78 NO. 179— STEV. 179. Entered as Class Matter, September 21. 1903. at the ?ost Office at New York, N. Y„ ander Act of NEW YORK FRIDAY, AUGUST 1. 1930. — PETEK, 1. AVGUSTA 1930 VOLUME ZXXTHL PRIPRAVE ZA KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE V FRANCIJI IN PO BALKANSKIH DRŽAVAH JE BILO ARETIRANIH NA STOTINE KOMUNISTOV V Franciji je zastavkalo osemdeset tisoč delavcev. Oblasti domnevajo, da bo prišlo jutri do vročih spopadov. — Na Romunskem je bilo aretiranih 142 komunistov, v Budimpešti je navalila policija na komunistični glavni stan. A. F. of LABOR IN RUSKA TRGOVINA PARIZ, Francija, 31. julija. — Vlada je mobilizirala danes dva tisoč posebnih stražnikov, da Zaire komunistične demonstracije, ki so za jutri napovedane ter se bodo najbrž vršile navzlic strogi vladni prepovedi. Za vsak slučaj je pripravljenih na stotine armad-nih trukov, na katerih se nahajajo strojne puške Posebne patrulje bodo jutri neprestano patrulirale po mestu. Komunistični časopis "Humanite" je izdal danes na prvi strani poziv na vse delavce, naj se udeležijo demonstracij. Enega urednikov, Florimonta Bonte-ja, so aretirali. Medtem je pa doseglo število štrajkujočih delavcev v Franciji osemdeset tisoč. V okolici Lille, kjer kovinarji že dalj časa štrajkajo proti skrčenju plač, so se nadaljni tisoči delavcev pridružili stavkujo- čim. Pri St. Denis je zastavkalo dvatisoč usnjarjev, 4000 bombažnih delavcev pa v Wattrellonu. V manjših tovarnah znaša4 število stavkujočih šestdeset odstotkov. Vlada je prepričana, da se bodo jutri vršili resni nemiri. DUNAJ, Av strija, 3 I. julija. — Na Madžarskem, Romunskem in v Jugoslaviji se vrše v masah aretacije komunistov. Samo na Romunskem jih je bilo 142 aretiranih. Komunistična stranka je napovedala velike demonstracije, vsled česar se boje oblasti novih izbruhov zatiranega prebivalstva. V Budimpešti je-navalila policija na glavni stan komunistov ter aretirala štirideset oseb. Isti manever se je završil v Bukarešti, in 72 komunistov je romalo na varno. Na Madžarskem. Romunskem in v Jugoslaviji je komunistična stranka prepovedana, vsled česar se zbirajo komunisti po raznih skrivališčih. Po vseh balkanskih državah so jutrišnje demonstracije prepovedane. \ Pragi, kjer je stranka dovoljena, se bo jutri vršil svečan sprevod. SREDSTVA ZA ODPRAVO SLABIH ČASOV OBSODBA PROF. TUKA POTRJENA PRAOA. Čeho&lovašfca. 31. julija. Naj vlj« sodiAče je potrdilo danes obsodbo slova&kega nacijonalista profesorja Tuka Če ga predsednik Masaryfc *ne ponulisti. bo moral petnajst let aedetL MEHIKA PROTI KOMUNISTOM MEXICO CITY, Mehika. 31. julija — Department za notranje zadeve je naroČil svojim uradnikom ob meji. naj preprečijo povratek v Mehiko Maivuelu Bpstefera. Jacobu Sohftferu, MHce 9Ceeru in Soiomonu Lipskiczu Vsi Štirje so emerttkl dr Marijani. OtwfcSfreid mo širjenja ne Zdaj se nahajajo v San nekem komuni- MOTORNA LADJA ZA S1AMSKEGA KRALJA MT CLEMENS, Mich., 31. julija. Za siamskega kralja grade tukaj motorno ladjo, ki bo na j razkošnejša na svetu. Dolga bo osemin trideset čevljev. Na nji bo pozlačen radio, tapete in blazine bodo pa najfinejše kakovosti. Ladja bo veljala osem in trideset tisoč dolarjev ter bo zamogla voziti z naglico sedemdesetih mlj na uro. OGROMEN TERMOMETER LONDON, Anglija, 31. julija. — V Choswicku je največji termometer sveta. Nahaja se na 60 čevljev visokem stolpu. Merilo Je sedem čevljev široko in dvajset čevljev visoko. Nanj je mogoče videti te velike razdalje. Predsednik Amer. De-lav. Federacije Green, je zagotovil, da se ameriški delavci ne bodo borili proti sovjetski uniji z odpravo eksportov. WASHINGTON. D. C., 30. julija. V vrstah vaditeljev Ameriške Delavske Federacije je zmeda glede zavrnitve vseh ruskih produktov, kar zahteva podpredsednik Matej WoU. Predsedn k Ameriške Delavske Federacije je bil eden onih. ki so nastopili proti blaznemu govorje-njj VVo-Lla, ki more le škodovati ameriškim delavcem. Nastopil je preti njemu ter rekel: — Mi hočemo, da se strogo izvede postavo proti importu jetnilške-ga dela. To postavo naj se strogo in nepristransko izvede napram vsem narodom. Čeprav ne soglašamo s političnimi teorijami ruske vlade, nimamo vendar nikake misli, da bi se borili proti ideji ter vsled tega zadržali vse importe. Ta izjava je stavila Greena v naj-estrejše nasprotje proti Wollu. ki je skušal mobilizirati Ameriško Delavsko Federacijo na boj proti so-vjetom. Niti Hoover se ne more c-greti za ta boj. in Green se stavlja j v tej kentroverzi odločno na stran Hoover ja. Woll pa je trdno odločen nadaljevalo s svojim bojem, in skrajne vrjetno je. da bodo boji v notranjosti Ameriške Delavske Federa- ' 1 cije tudi odločali stališče napram sovjetski uniji. Trgovski department je danes objavil, da so bili vsi konzulati in inozemski trgovski zastopniki obveščeni. naj podajo natančno poročila, v katerem obsegu so jetniki zaposleni pri izdelovanju blaga ali do kakšne mere se izvaža to blago. Pomožni zakladniški tajnik Low-man je danes objavil, da bo za enkrat še zadržal odločitev glede tega. da nudi zastopnikom Rusije priliko, da zberejo ves tozadevni dokazilu: materij al. Priporočajo vero, odplačilni načrt in stavkoka-ze. — Star delavec je našel rešilno pot, namreč samomor. Doiim ne kažejo nikjer niai naj-manjšga napora, da ustavijo v?d-no naraščajočo nezaposlenost v Združenih državah, postaja vedno večje število priporočil iz delavskih in dobrodelnih krogov, ki so naravnost smešna ali pa kažejo veliko o-mejenost dotičnih ljudi. Neki župnik iz North Dakote, ki črpa svoje dobičke iz prispevkov delavnih ljudi, je mnenja, da bi morali ljudje bolj uneto moliti, nakar bi bilo kmalu konec sedanje nezaposlenosti. V Rochestru, N. Y. si ne pusti vzeti neka tvrdka vere v nakupno moč denarja. Tvrdka hoče nastaviti tisoč no daljnih ljudi, ki naj bi prodajali svojim znancem in prijateljem na obroke obleke, katere bi izdelala tvrdka. 65-letni delavec Thomas Reed v Newarku je našel svojo lastno pot, da si izbere zaslušek. Bil je sit dobrodelnih družb ter si poiskal smrt s tem. da si je prerezal vrat. Družbe, ki prodajajo blago na o-broke. imajo sijajne kupčije. Kaj jih briga, če ni dovolj denarja v deželi! Posestna pravica ostane tvrdki. dokler ni blago plačano do zadnjega beliča. Na ta način spravi lahko kompanija do 72 odstotkov. NAPAD NA VLAK LWOW, Poljska, 31. julija. — V boju med policijo in banditi, ki so napadli neki vlak v bližini Bobrike. je bil neki ropar ustreljen, dva policista pa smrtnonevarno ranjena. Ostali banditi so pobegnili ter odnesli seboi za tritisoč dolarjev plena. HIŠA NA MEJI Na meji Združenih držav in Kanade se nahaja hiša, imenovana "The Line House", ki je zadobila izza aveljavljenja prohibicijc velik sloves. Polovica hiše se nahaja na kanadski, draga polovica pa na ameriški strani ter je vsledte (a prva polovica "mokra", draga pa "snfca". V hišo prihajajo turisti is vseh Združenih držav, da se napije jo dobre pijače. DIVJANJE KITAJSKIH KOMUNISTOV Škoda na lastnini pri ta* mošnjih tujcih znaša več milijonov dolarjev. Tujci hočejo na varno, ker so izgubili vse. ŠANGHAJ. Kitajska 30. julija.— Zavzetje Čaigšaja. glavnega mesta province Hunan je povzročilo največjo škod. kar so doživeli tujci v zadnjih par 'etih. Kitajski komunisti so vse posesti Evropecev ali požgali ali pa popolnoma oplenili. ! Inozemci, med katerimi je t Jdi 48 : Amerikancev, so zbežali na krov ameriških angleških in japociskih bojnih ladij, ki se nahajajo sedaj na Siang reki v razdalji petih milj i od mesta, kjer so sorazmerno var- ; ni. O štirih misijonarjih, ki so raj- • še ostali v mestu, manjka vsako poročilo. Hvala za rešitev inozemcev gre predvsem pogumnemu in junaškemu nastopu moštva kanonskih čolnov. Komunisti so objavili, da bodo plačali po dvesto dolarjev za aretacijo vsakega tujca ali Kitajca, uslužbenega pri inozemcih. To je tako podžgalo vojake, da so v zaključenih vrstah navalili na mesto poiskali svoje rojake ter jih odvedli. Cangša je mesto, ki ima milijon prebivalcev. Komunisti imajo baje namen izsiliti od najetih tujcev velikansko odškodnino. Kanonski čolni so bili vsled nenadnega padanja vode prisiljeni u-makniti se nekoliko milj po reki navzgor, vsled čeSar je bila lastnina inozemcev izročena banditom. Komunisti so zažgali Čangšo na vseh koncih. Največji del je zgorel. Kot poročajo iz Pekinga, je uničena skoro vsa lastnina inozemcev. Od vladnih poslopij je ostal le poštni urad. Vsa druga poslopja so zgorela. Plenjenje se je vršilo na sistematičen način. Osem tisoč komunistov se je razkropilo po mestu, moreč in uničujoč vse. kar jim je prišlo na pot. Da se olajša plenjenje, je bilo mesto Čangša razdeljeno v petdeset okrajev. Hiše so najprej oplenili ter nato sežgali. Kulije. ki so gledali plenjenje, so večkrat nagovarjali. naj se pridružijo komunistom. da si na ta način zagotove lastnino, ki se nahaja po krivici v posesti najvišjega razreda. PRIČA PRED G0VERNERJEM ŠOLA ZA JANITORJE RAI.EIGH, N. C., 31. julija. — Na tukajšnjem državnem vseučilišču je bil štiri dni trajajoč tečaj za jani-torje. Učili so se najmodernejših metod, kako je treaa kuriti, pometati in snažiti vsplošnem. Najvišje sodišče naj odloči, kdaj je govoril MacDonald resnico: — pred trinajstimi leti ali sedaj. SAN FRANISCO. Cal., 31. julija. John MacDonald je prepustil vče-ra najvišjemu sodišču države Ca-lifornije odgovornost za odločitev, kdaj je govoril resnico v Mooney-Billings slučaju: ali pred trinajstimi leti, ali pred par dnevi, ko je preklical vse svoje prejšnje izjave, katere je baje podal na pritisk državnega pravdnika. MacDonald je dospel sem iz Eal-timora, da očisti svoj:> vest. Včeraj je izjavil pred sodiščem, da se ie onega usodepoinega dne nahajal sto čevljev vstran od mesta, kjer se je za vršila bombna eksplozija da pa ni ničesar videl. Tekom križnega zaslišanja je iz-j#avil, da ni vedel na licu mesta niti Mooneva niti Billingsa ter da so bile vse njegove prejšnje izjave gola izmišljotina. Vrhovni sodnik Waste je rekel, da bo californijski governer C. C. Young v sobeto ali v pondeljek sam zaslišal Mooneva. V SODIŠČIH NA JUGU NI POROTNIKOV OJAČENJE INDIJSKE KAMPANJE BOMBAY, Indija, 30. julija. — Delavski odber vseindijskega kongresa je sklenil danes bojkotirati centralni parlament in provincijal-ne legislature. Nadalje je sklenil odbor, da se ne bo udeležil predstoje-čih volitev. Organizacije, ki so mu podrejene, bo pozval, naj store vse. kar je v njihovi moči. da preprečijo volitve. Kadar pridejo delavci pred sodišče, ne poznajo sodišča po južnih državah nekakih porot. GREENSBORO, N. C , 30. julija. V različnih majhnih industrijskih krajih North Caroline ravnajo s pravičnostjo tako površno, da je bilo nemogoče najti sezname porotnikov. ko so jih zahtevali pred procesom odvetniki za unije. Eden magistra triih sodnikov je rekel, da niso v njegovem sodišču še nikar slišali o porotnikih. Dragi se je postavljal s tem. da ni videl že šest let nobenega porotnika. Tretji je imel navado, da je slučaju, da bi zahtevali poroto, priporočil dvanajst zanesljivih ljudi, katere pa bi lahko tudi zavrnil. Delavci ne marajo yeč prav.ee take vrste. V slučaju Revolutionary Mills, kjer so vrgli na cesto 37 članov unije, so zahtevali pravilno pravosodje. Trije nadaljni unij ski možje naj bi b.li vrženi iz stanovanj cb času. ko je bilo dosti stanovanj v kraju praznih. Zahtevali so tudi, naj pridejo pred porotno sodišče, a to je bila skrajno težka stvar, kajti nikjer ni bilo seznamov porotnikov. VEZUV JE ZAČEL BRUHATI NABOLJ. Italija 30. julija. — V pondeljek ponoči je začel Vezuv bruhati in izbruhi postajajo vedno siinejši. Prebivalstvo je že začelo bežati dasi je vodja observatorija, zatrdil, da ni nobene neposredne nevarnosti. VREME ZADRŽUJE LETALCE KIRKWALL. Orkney otočje, 30. julija. — Nemška letalca Wolfram Hirth in Oscar Weller. ki nameravata poleteti v Združene države, ne moreta naprej vsled slabega vremena. MILLION LET STARA LOBANJA PEtONO. Kitajska, 31. julija. — Na zborovanju kitajske geološke družbe je sporočil član Rockefeller-je ustanove, dr. Davidson Black, da je našel drugo prazgodovinsko lobanjo. Prva lobanja je -bila najdena meseca decembra, pa je jako pomanjkljiva. dočim Je ta zelo dobro ohranjena. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih znest h, kakor so izkazani na pri nas ladanlh potrdilih. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. v Jugoslavijo Din 500 1000 2500 5000 10,000 $ 9.35 $ 18.50 .... $ 46.00 __S 91.00 ...„ $181.00 V Italijo Ur 100 200 300 1000 f 5.75 $11.30 $16.80 $27.4« $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom s po razumete glede načina nakaaila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter a pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK «2 CORTL&NDT STREET NEW YORK, IV. J. Telephone Barclay 0380 — ^381 murnu visas NEW YORK FRIDAY, AUGUST 1, 1930 "Glas Naroda n ILOVKMIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Lrwrto of tba corporation and «f "GLAS NARODA (Tsteo of the People) of above ofBeerv: Hew Tnfc City, N. Y. issued Ewtrjry Day Rrecpt Bnnfcf • and Holidays. G&a eeto teto velja hat aa AmsTlko it) ...... ,,. , Of «a pai let*__________*SJ» S:m četrt leta _________________$1 AO Za Ne« York aa c*Jo leto_ft JO Za pol leta ------«0 Za Inneemrtfo «a celo leto--97.00 Za pol leta______MMJSO Subscription Yearly *6j00. Advertisement on Agreement. "Ol&a Naroda" txhaja vsaki dan tmemil nedelj In pramilkov. Dopisi brea podpisa In osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar na) ee blagovoli poAUJatl po Money Order. Prt sprem&mhS kraja ntrnttiftOT, pra£mo, da se nam tudl prejšnje bivališča naznani, da hitreje najdemo naslovnika. LARGEST SLOTKNS DAILY * U. R. 1. e. "GLAS NARODA", ti« W. 18th Street, Ne« Telephone: Chelsea SS7I NAMENI SUHAČEV York, m. Y. < V vsa znamenja tu* varajo, se pripravUajo suhači na obupen boj, v katerem s«* >»«» odlomil njihov obstoj. L*videvati s«» žareli, da j<* za«"el pojemati njihov vpliv, katerega s<» v slepem fanatizmu izvajali dolgo desetletje. Povsod pi* deželi se pojavljajo znamenja, da se je narod navelieal in da j»' do grla sit predpisov in zatiranja, ki $ra izvajajo najbolj zagrizeni sovražniki vsake osebne svobode. Vsled nenavadnega porasta korupeijc in zloi'ina, j<* proliibieiJa izgubila -•io<~e doseei resnieno znieinost. Subari vidijo pošastna in preteea znamenja na strni, toda splošnega poloma prohibieije navzlic temu noeejo priznati. Izvijajo se in t »Ali nekaj koncesij so priprti vi jeni dati, samo da bi napravili zasmojeno kašo malo bolj u-žitno. Nekaj voditeljev Antisalonske li^e je izjavilo te dni, -i« s«* zavzemajo za osebno svobodo in za nedotakljivost doma. Vodni apostoli eutijo. da se jim majejo tla pod ^ami, zato pa dajejo kmieesijc, kakoršnih bi pred leti pod nobenim pogojem ne dali. Zdaj je superintendent Antisalonske lige države New Vork naznanil, da bo Liga nominirala tretji tiket. če bodo republikam i sprejeli "mokro" platformo ter postavi-„ Ji 'mokrega" governerskega kandidata. Moč lige leži v republikansko mislecih podeželskih okrajih gornjega dela države, in izvedba te grožnje bi k-iegnila pomeniti, da bi razcepitev glasov za jamčila zmago demokratskemu kandidatu. Subari so pametni politiki. Znajo se posluževati svojega najmočnejšega orožja, in njihov položaj je postal lako obupen, da se bodo morali poslužiti kakega drugega sredstva kot je enostaven "političen bluff". Voditelji republikanske stranke v državi New York so pa tudi v velikih škripcih. Ugotovili so razj>oložeuic i krogih svoje stranke in to razpoloženje je pretežno v prid preklicu osemnajstega amendment«. \ ideli so, kaj se je zgodilo v sosednji državi New-Jersey, kjer je )M**lanik Morrow javno obsodil proliihi-eijo ter sijajno zmagal pri primarnih volitvah, dasi se je Antisalonska liga z vso silo zavzela za "suhega" kandidata lorta. Enkrat mora priti do odločitve in čimprej pride, tem-prej Ik> Antisalonska Liga prenehala- izvajati politični vpliv v državi New York. Smrt zaslužnega moža. V Prevojah je preminul v visok: rtarosti 80 let tamcxšnji veiera-ilužm občan. posestnik in gostilničar Josip Rus. Pokojnik Jr bil mu ok ročnega zdravnika sa brdski sodni deraj. V Ljiraijam je obiskoval riMjo gtmnaai*o. potem pa se Je posvet* trgovini, fee v mladih letih je prevzel docna posestvo, trgovino iq xnano gostilno ter je vse to v»or-r.o vodil doi#* desetletja. Leta 1907 Je ustanovil v Prevojah posojilnico in hranilnico, kateri Je naeetoval 23 lat do svoje smrti Pmsd tremi leti 10. januarja Je števil s svojo soprogo Marijo zlato poroko. Vzgojil Je Atevitno družino šemUh miaow to treh hčera Njegovi atoori so dr. Mavrieij Ros. ljubljsn- ravna- t«» edttae banke, Laarc-mlnice Rus in Edvard Rus, ki je prevzel domače posestvo. Hčere Pavla, Ber-ta In Ivanka, so poročene. SAKSER STATE BANK NEW YORK, N. X. ■n posluje vsak delavnik" od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, dm X Strašna tragedija kmečke hiše. Na prijaznem gričku pičlo uro hoda od Novega mesta stoji majhna vas Gorenja Ločna. Poleg drugih posestnikov je imel tam t udi posestvo Anten Kos, ki pa je pad si med vojno. Zaposlil je ženo Terezijo, ki je med vojno tudi umrla in oitavila na posestvu četvero mladoletnih otrok Antona, Alojzija, Terezo in Tcnčkc. Madcletnim o-trokom je bil postavljen kot varuh neki domačin, ki je vestno opravljal pesle varustva in to vse dotlej, dokler ni prišel leta 1921 iz Amerike dcm:v pokojnikov brat in stric Martin Kos. Ta se je po kratkem bivanju v domačem kraju priženil na posestvo Te reze Pave v Zburah prt Šm ar jet j. Madi gospodar se za posestvo, ki je bilo prej zadolženo, ni kaj bri- i gai. S svojim denarjem dolgov ni, hotel odplačevat: in je vso skrb prepj-stil ženi Tereziji. Sam je večinoma pohajal po gozdovih s pu- I ško na rami in preganjal divjači- j no. Ko sta prišla z ženo ob posestvo. se Martin Kos za njo ni več brigal. Preselil se je na bratovo posestvo na Ločni, kjer je živela pri bratovih otrobih tudi njegava 80. letna mati. Sam si je takrat znal pridobiti varuštvo nad nečaki, ko je poprej odpravil prejšnjega, varuha. I Od tistega časa so trajali v hiši j večni prepiri med nervim varuhom ! in ctroci. Martin ni mogel trpeti ] starejšega nečaka Antona, ki je bil j ločen, da postane ob polnoletnosti, gospodar posestva. Stric Martin je j koval že v naprej načrt, kako bi prikazal nečaka oblastim za delo-mržnega. Tekom časa se mu je posrečilo spraviti Antona v prisilno delavnico. Ko se je fant povrnil prvič dome v. je pričel st:ic Martin zopet z intrigami in uspelo mu je, da je spravil fanta še drugič v prisilno delavnico. Fant se je vrnil domov tudi drugič in je postal eden naj t olj pridnih fantov v okolici. Vedno je pridno delal, kar pa stricu Martinu, ki se je bavil s temnimi načrti, seveda ni bilo všeč. Martin je znal pridobiti zase tudi 80., letno mater Nežo, ki ie svojega vnuka preklinjala, da so se vašča-ni nad starko naravnost zgražali. Mati je podpihovala sina Martina, da je vzrojil nad otroci ob vsaki priliki. Tako je prišla usodna noč. 16. ju- ; lijc sta stric Martin in 18-letni nečak Tone pila zunaj pred hišo pol litra vina. Ko sla vino r>opila. je oaiel stric prvi v hišo ter se ustavil v veži. Tam je pričel nenadoma razgrajati in preklinjati. Dobil je pravi napad'besnosti in nenadoma po- . tegnil iz žepa nož. Lotil stt je 16-Iet-nega Lojza in ga ranil na glavi. Brat Anton se je seveda na bratovo vpitje takoj dvignil ter odhitel v veži. Stric se je takrat krvavih , oči obrnil proti njemu, ga pogra- ' b:l za vrat ter nagni! čez ognjišče. ' Naslednji trenutek je zamahnil z reko ter nečaku prerekal vrat. da se je kakor bi trenil zgrudil smrt- ! no ranjen pod peč. Ob grozi, ki je nastala v hiši. se je pasrečllo Martinu pobegniti. Za njim je hitela tudi domača dekla Jeračeva. ki je opazovala vse dejanje ter alarmirala sosede. Besni varuh je t&koj prihitel raza j v hišo ter iskal še novih žrtev. Skušal je zajeti obe deklici Reziko in Tončko, ki eta mu pa k sreči pravočasno pobegnili. Grozni zločin se je odigral okrog 22.30. Takoj za tem so prihiteli sosedje. okrog 6 moških, ki so pobesnelega zločinca okrotili ter ga ob 1. ponoči sami odpeljali v Novo mesto v zapor. Med življenjem in rmrtjo visečega Antona Kosa pa so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Kako se Je ponesrečil Wolf Luckmann. Rezilna ekpscdlcija ped vodstvom Joža Čopa, pri kateri so sodelovali Janez Košir, Miha Potočnik, Lojze Katnig ter jo ie spremljal ponesrečencev brait Pavle, je odšla 14. julija v Vrata k lovski koči, da bi dru-di dan nadaljevala z iskanjem pogrešanega Wolfa Luckmanna. V torek 15. j lilija pa je ves dan deževalo in je morala ekspsdicija ostati! v lovski koči. Ponoči se je zjasnilo I in je ekspedicija včeraj. 16. julija, j odšla na vse zgodaj na Jezera pod Špevto in v kotel Pod oltarjem. — j Kljub meglenemu vremenu se je ! ekspedicija povzpela iz kotla na greben, ki deli Vrata od Martuljka Na grebenu se je ekspedicija razdeli. Košir, Čop in Pavel Luckmann so odšli čez Mali Dovski križ proti Šfcrbini, Potočnik in Katnig pa sta odšla proti vrhu Oltarja. Kar naenkrat je Joee Čop za vpil, da je ponesrečenca našel. Ekspedicija ■se je sešla pri pone-čencu. ki je ležal v skalnatem žlebu zasutem s snegom. Padel je izpod vrha Oltarja po skalnem žlebu kakih 300 metrov globoko, in je bil kakor je ekspedicija ugotovila, takoj mrtev, ker ima več smrtnih poškodb. Kraj, kjer je ponesrečenec padel, na splošno ni prehudo eksponiran, vendar pa je skala vsa razpokana i in krušljiva. \ Kako se je nesreča dogodila, se ne da ugotoviti, ker je od tedaj preteklo ž? 15 dni. Miha Potočnik je spJezal še po žlebu, po katerem je Luckmann padel in je našel ponesrečencev aparat 'meh razbit, objektiv nepoškodovan« in torbo s ploščami. Nahrbtnika, klobuka in stativa ekspedicija še ni našl-a. ker mora predvsem spraviti mrtveca v dolino. Poročilo o najdbi Wolfa Luckmanna in njegove stvari je prinesel v dolino ponesrečencev brat Pavel ki je obvestil v Mojstrani vodnika Gregorja Laha, da pošlje še nekaj mož ekspediciji v pomoč. Strahovita nevihta na Gorenjskem. 18. julija je divjala nad Kranjem in okolico nevihta, kakršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Bil je pravcati ciklon, ki je odnašal strehe. ruval drevesa, lomil in odnašal kozolce ter povzročil ogromno ško- j de, ki ni še niti približno ugotov- , ljena. Okoli 18. so se začeli nad Kra- 1 njem kopičiti črni oblaki in je nenadoma pribesnela nevihtr«. Od Sv. Jošta je prihrumel silen organ, ki se je ob Šmarjetni gori ustavil in se nad Kranjem zdivjal. Pas, v katerem je divjal ciklon, je bil širok približno 1 km in s? je raztezal med , Čirčami in Naklom. ki pa nista bila prizadeta. C:klon je zadal vasi Klene. Prims!«. Huje. Brltof in Ho-temaze blizu Preddvora, kjer se je ustavil. Nepoškodovan je ostal Šenčur, na desni strani Save pa Ko-krica. V krajih kjer je orkan divjal, je i koda nop rečeni j Iva. Najbolj je seveda trpe!a Šmarjetna gora. ki je bila. prva prizadeta. Po gozdu je vihar navčrjetno pustošil, ruval drevesa, kakor bilke s koreninami vred, močno pa je trpelo tudi Stra- žišče pri Kranju, kjer je vihar po- 1 i drl in odnesel skoro vse kozolce. Od vseh je bila menda najbolj prizadeta vas Huje, čeprav je ško- j da povsod ogromna. V Huiah je vihar odnesel 30 kozolcev, polnih žita in drugih poljskih pridelkov. Nekatere je neslo par sto metrov daleč. Tam ni nobenega posestnika, ki bi ne bil prizadet. Nekemu posestniku je iz sadovnjaka izruva-lo okoli 50 sadnih dreves, dvema je odneslo strehe, docim je cerkveni stolp močno nagnjen v zgornjem delu. Zelo so trpele tudi telefonske in brzojavne naprave. Ponekod je zveza prekinjena, kajti orkan je moč- ne droge izruval in treščil na tla. Poškodovan je bil električni vod med liajdičevo elektrarno in Medvodami. 19. julija je bil v Kranju krasen sclnčni dan. Posledice snočnega neurja se šele danes vidijo. Po vsem mei:u leži opeka, križem kra-žem leže drevesa, na tisoče je pobitih šip. Večina tovarn ima razbite šipe, zlasti Helerjeva in Sirce va sta najbolj trpeli. Žalosten je pogled na stari drevored ob Savi, priljubljeno šetališče Kranjčanov. Tam je orkan drevesa kar kosil Iz-ruvanih je okoli 100 mogočnih smrek, borovcev in mecesnov. ki leže vse vprek in zapirajo vsa tri pota. Prehod skozi park je nemogoč. Nekatera drevesa so bila visoka po 15—25 metrov, pa jih je vihar s koreninami vred iz ruval. Na vrtu hotela "Jelen" so padala drevesa, kakor igralne karte, če jih postaviš in prevrneš. Vihar je odnestd tudi 8 m visoki stoip pun-garike cerkve in ga odnesel 8 metrov daleč. Zanimivo je, da park pred Narodnim domom ni prav nič trpel, pač pa so našli po nevihti za Narodnim domom par sto ptičkov, večinoma vrabcev, ki jih je vihar o-mamil in treščil na tla. Neka ženska jih je nabrala cel jerbas in Jih prinesla domov, kjer so kmalu oživeli. mnogo jih je pa odnesla voda. ki je drla v potokih. Med viharjem je namreč močno lilo. vsala se je pa tudi debela toča. Na pokopališču vihar ni povzročil veiike škode, izruval je samo vrbo žalujko pri Šavnikcvi grobnici. Porušilo se je tudi več stavbnih odrov v mestu in okolici, k sreči pa ni katastrofa iahtevaia nobenih človeških žrtev. Danes v Kranja, ki se zdi kakor po bitki, -pr.dno čistijo in pospravljajo. Škoda je kot rečeno ogromna in se da samo pnbližno dolciiti. Računajo, da bo znašala okoli 2 milijona dinarjev, podrobnosti pa bodo ugotovile občinske cenilne komisije. ki so že na delu. V kranjski okolici trpi vsak posestnik najmanj 10.000 do 30 000 dinarjev škode. Prizadeti so potrebni nujne pomoči. Dopisi. Detroit, Mich. ; DotroLlska gangešku roparska banda je 2opet dosegla svoj rekord, | ko je podkupljena od kapitalislov1 in političnih prenapetežev, brutal- j no in zahrbtno umorila svojega nasprotnika. prijatelja in ljubitelja de i lavskega in revnega ljudstva Ge- ! ralda E. Buckleya. najbolj-; šega detroitskega radio-komenta-! torja in odkrivatelja politične mestne korupcije. Na 22. julija so bile tukajšnje volitve za odpoklic župana Bowlesa. kateri ni bil vreden svojega sedeža. kar je pokazalo ljudstvo z veliko večino glasov za odpoklic. Jerry Buckley, kateri je detroltski publiki odprl oči, je okoli polnoči, ko so prešteli glasove, naznanil rezultat volitev, potom radio postaje W. M. B. C., katere se je on redno vsaki dan posluževal s svojim čistim in v srce segajočim glasom. Čez dobro uro je sedel v La Salle hotelu, kjer je sedež radio posta- j je in čital časopis, ves vesel in poln j upanja, da bo delal najprej za bolj-' šo upravo mesta, za znižanje brez- ! poseLnosti, za cdpomoč revnemu ljudstvu, katerega se je on v svojem briljantnem govoru tolikokrat spominjal. Tedaj je postal žrtev za-vratnega in najbolj hladnokrvnega umora, kar jih pomeni mesto. Skozi stranska vrata hotela so prišli trije ubijalci, in so izpraznili svoje revolverje, tako da je šlo enajst krogel skozi njegovo telo. da je v par minutah izdihnil svojo blago dušo. Grozno je pretresla novica o njegovi smrti cel Detroit, izvzemši njegovih ubijalcev, in tistih, kateri so za njimi. Ko je izvedel za umor governer W. Green, je hitro j dospel z aeroplanom v Detroit in poklical državno policijo, da izsledi, roparsko gnezda, ko ie videl, da mestna policija s komisarjem Wil-coxsom na čelu ne more oziroma noče poiskati pravih morilcev, ampak dela različne opazke in izgo- | vore -ter išče krivce tam. kjer jih j ni. Če slučajno katera gospodinja proda glažek doma narejene pij a-J če. in če kaj samo sumijo, bodo pre- j vohali cek> hišo. pri tem pa pusti- j jo rake tir je in ubijalce, da se prosto šetajo po mestu. Sramota! Jerry Buckley je bil rojtn 2G. junija 1893 tukaj v Detroitu. Bil je vedno vesel, poln življenja, mirexi in priljubljen, ne samo med svojimi ožjimi prijatelji, ampak pri vseh revnih slojih. On je bil pravi Samaritan. Ni se oziral na politiko, vero ali narodnost, kadar je bilo treba pomagat, on je videl samo revščino tako, kakorsna je v pravi luči. Zadnjo zimo, ko je brezposelnost tako pritiskala, je preskrbel delo 7400 delavcev, stalno ali začasno brez enega centi odškodnine. Ostro je napadal goljufijske delav£k? posredovalnice, katere so izvabljale zadnje cente cd delavcev, da so delo kupovali, a ga ne dobili. Vedno je posredoval, da so dobili denar nazaj, kateri so bili osleparjeni, da niso dobili dela. za katero so nekateri plačali celo po deset dolarjev. On je ustanovi! dobrodelno družbo, katera je razdelila na tisoče stvari potrebnim in stradajo-čim družinam, preskrbel je restav-rant, kateri je dajal enkrat na dan prosto kosilo za posameznike. Nemogoče je popisati vsa njegova dobra dela. On je bil človek, kateri se ni bal povedati resnice, pa naj je še tak} ko hudo zadela. Zmiraj je pobijal krivico in se potegoval za revno ljudstvo, neoziraje se, če je bilo "višjim" prav ali ne. Žrtvoval je svoje moči. svoj čas 5n denar za od-pomoč potrebnim, in potem še svoje — življenje. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Stotisoč ljudi je šlo mimo njegove krste, ki je bila na odru Detroit ni še videl takega sprevoda. Na ogromnem Mt. Olivet mirodvoru je bilo toliko ljudstva, da se ni bilo mogoče premikat in vsako oko je bilo solzno. Jerrv! Kako kratko je bilo tvoje življenje, kako priljubljen nam je bil glas. kateri je utihnil ze vedno. Naj ti bo tudi slovenska javnost hvaležna za tvoje dobro delo. Blag naj ti bo spomin! Peter Puhek. POZDRAVE pošiljava vsem sorodnikom in znancem iz Ljubljane tik pred vkrcanjem na motorno veleladjo Vulcania v Trstu. Zahvaljujeva se osebno Mr. Jaka Gorjanc-u, kateri naju je spremil skozi Iz Ljuo-ljane prav do ladje, zjutraj smo še mirno za j trk ovali v Ljubljani, popoldne pa smo bili ie na ladij i — imeli smo pa Se dovolj časa za ogled Trsta in okolice, žal, da nam je dež nagajal. V najini družbi se nahajajo tudi družine lir. Rakovec s soprogo, Mr. Jelovšek s soprogo, Mr. Recher z rodbino in drogi. 8 postrežbo zastopnika Cosulich proge v Ljubljani, g. Jaka Gorjanca smo prav. zadovoljni, na ladiji čujemo tudi slovensko govorico — tako da g. Gorjanca vsakomur ns j topleje prporočamo Trst 15. julija 1930 s van JCIOVScK O rednem štedenju. Redno štedenje je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka štedl-i, so polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena ca delavca, ki nima dragega dohodka kot plačo sa delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo štedl-ti. T prvi vrsti pasi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da g* vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4a/a% na leto, pričenši z vsakim mesecem. To je najboljše obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati sa sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše po Poslal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tndi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste v polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v v loin e knjižice. Sakser State Bank 82 Oortl&ndt Street RW TOBK, H. T. i Peter Zgaga O GOVORJENJU. Ženska je dar božji, in najbrž je vsledtega c. Udarjena, razčn z diu-gimi hudimi lastnostmi, tudi z ja-ko naglim oziroma gibčnim jezikom. kateremu mo-ki spal nikdar ni bil in nikdar ne bo koj. Ženska ima za govorjenje ben dar, in govori, kadar je zdrava in bolna. c:cžna in zamsilfena. jezna in vedela. Z eno besedo rečeno — gcvcri neprestano, kadar čuje. včar: pa še v spanju ve- ali manj glasno mrmra in klepeče. Tega talenta se seveda v polni meri zavetij in zato mu daje ob vsaki prthki č:'ka. in če ne m vre drugega govoriti. g&7ori kar tju-vendan. Deka2ana stvar je. da fantički prej začno govoriti kot pa punčke. Fantički so bolj brihtni, punčke pa bolj tutaste. S triletnim fantičkom se že za silo pomeniš, doiim po^na dve ali tri leta stara punčka le osnovne pojme človeške govorice. Pri četrtem letu že fantka v govorjenju dohiti, v petem ielu ga pa pahne v ozadje, nakar ostane v ozadju kot deček, fant in mladenič ter od-! rasel mož. Že s ptit.im letom povzame ona besedo in govori vztraj.n > in nepre-: slano, da ivoje zadnje ure. dokler je B'^g ne p kliče k eb:. pa e ta-I krat bi na rai'? protr .tirala in re-• kla. da ne. Žen.-ke na rajiQ menijo - svo-| jih možeh. Vsepovsod po svetu Edi-| nole domžalske rojakinje so izvze-j te. Njim je pa slamnik prvi, in šele i za slamnikom pride mož. Narava je v splošnem ako odredila. da se zamoreta hkrati pogo-I varjati samo dva božja stvora. Žen-j ske so izvzete. Pogovarjajo .se lah-| ko ^tiri naenkrat. Ali si jih že videl dragi prijatelj, kako ro štiii stikale glave skupaj ter zabavljale na svoje uboge, pridne mežič-ke? Praviš, da jih še nisi videl? Hm. to je pa čudno. Le dobro opazuj, tak prizor se ti nudi vsak dan. v vsaki družbi, na vsakem vogalu. Dva imata poglavitno besedo. Dve neprestano govorita druga v drugo, in zabavljata čez svojega moža. Prva ne ve, kaj pravi druga, druga ne more razumeti, kaj pravi prva. ker se obe nahajata v živem ognju ženske govorice. Govorita brez presledka, oddihujeta se kar med govorjenjem in med govorjenjem sline požirata. Tretja je seveda večja reva. ker ne more vmes. Tudi ona bi neskončno rada kaj povedala o svojem možu. pa se ne more in ne more vriniti. Le sempatain se ji posreči, da reče: — In pa moj! In pa moj! In pa moj! Te besede izpre-govori z bliskovito naglico, toda tok govorjenja prvih dveh je preveč silen in deroč, da bi sprejel vase še besede tretje. Le "in pa moj" pravi, dalje pa pri najboljši volji ne more dc peti. Se hujša in žalostnejša je usoda četrte. Ker niti tretja ne more nadaljevati z zmerjanjem svojega moža, je nemogoče, da bi prišla četrta na vrsto. Zato pa z vso '/nemo usta odpira in zapira, miga s prsti in zavija oči naravnost izključeno je pa, da bi oddala od sebe kak glas. S tem pa seveda ni rečeno, da imajo zares tako slabe misli o svojih možeh. O tem se najlažje prepričaš s sledečim primerom. Poslušaj ljubeznjivo ženico, ki se bo pol ure ali celo uro pritoževala nad svojim možem. In ko ji bo slučajno sape in ma.terijala zmanjkalo, ji reci: — Ja. če je res tak kot praviš, pa res ni dosti prida! Samo to ji reci, potem boš pa slišal alodja in pol. — Kaj? — bo vzrasla — kdo ni dosti prida? Moj moč. da ni dosti prida. Stokrat boljši je že kot si ti. Kaj stokrat? Tavženkrat boljši je kot si ti. Sicer so vsi dedci enaki, moj je pa vendarle 2a spoznanje boljši kot so vsi drugi. O. moj mož je pa že olrajt! Vidiš, tako ti bo rekla, če ji boš pritrdil. Zato tudi jaz ne dam dosti na žensko govorico. Pri enem ušesu notri, pri drugem ven. Jaz imam v tem oziru popolnoma svoj sistem. Ženskam odgovarjam na dva načina. Včasi rečeni "ne" in prikimam, včasi pa rečem "ja" in odkimam. S takim odgovorom je vsaka najboij zadovoljna, kajti na svoje govorjenje drugačnega odgorora sploh pričakovat? ne sme. Razen o slamnikih in svojih možeh, pa newyorske rojakinje naj-rajše o oprerejšnjih razpraaljajo. O tem pa dragi teden par besed. NEW YOU. FRIDAY, AUGUST 1. 1930 L&BO EST BLOYFIfE DAILit if • tatvna. Dogodek ni- dvignil takr;*t mnogo prahu, tatvine v vlakih š: ms o bile moda In javnost je bila preveč zaposlena z važnimi gosoo-darskimi vprašanji. Navzlic temu j? bilo prlobč^no poročilo v jutranjih !i--mimi leti. Blagajnik je dejal, da p > njegovem mnenju izplačilo zavarovalnine ne bo naletelo na no-* brno oviro. Da. toda kdaj mi bo izplačana? S kovčegom mi ni bil ukraden jmo nakit, temveč tudi bankovci, moj edini denar v gotovini. Včeraj < m ga dvignila v banki, danes pa odptujem v Nizzo. V vlaku imam j» z«*rviran prostor. Denar pošljemo za vami. — e je menil blagajnik — Storimo, kar bo v naših močeh. Saj je v in-tert.su našega zavoda izplačati za-\.irovalnnino čim prej, da raznejo nuši klijenti povsod vest o naš: zanesljivosti in točnosti. Navzlic remu je pa treba urediti nekatere formalnosti, kar bo trajalo približne teden dni. — Da vam dokažemo dobro voljo zavarovalnice. — je dejal ravnatelj prijazno, — vam pošljemo teh 45.000 frankov danes opoldne. — Dobro, — je dejala baronica, — telefoniram svojemu hišniku, naj odpre stanovanje, kajti moja slu-žinčad se je že odpeljala v Nizzo. Pričakovala bom torej vašega blagajnika. — Oprostite to nadlegovanje, — je dejal ravnatelj. — Nič ne de, — je menil baronica. — Saj sem itak še imela c-pravke, opravim torej samo del svojih poslov. — No torej, kako bi vam mogli to olajšati? Gospod Mignon, — se je obrnil ravnatelj k blagajniku, — ali bi mogli dati gospe baronici to vsoto na razpolago? Blagajnik je pomislil. — Ček lahko dam. Gospa baronica ima še dovolj časa vnovčlti ga pred poldne, če ne pošlje raje, v banko kega drugega. — Sama poj dem po denar, — je izjavila. % — Nikar se ne utrudite. Saj je samo pet minut od lod. Uradnika pošljem tja. Gospod Mignon oa lahko pripravi ta čas vaše potrdilo. Baronica je ostala z ravnateljem sama v njegovi pisarni in pripovedovala mu je svojo nezgodo. Ravnatelj je govoril z njo ui zdela se mu je zelo izpremenjena. Bila je najmanj deset let starejša, mnoga manjša in nobena poteza njenega obraza ni spominjala na dn-žestno damo, ki je bila pri njem dopoldne. Zavarovalnica ni delala ovir !n je znova izplačala zavarovalnino, to pot resnični žrtvi. Zdi se. da je plačal ravnatelj znaten del iz svojega žepa. Prosil je pa. naj se o i tem ne govori. Pozneje se je včasi melanholično spomnil mlade zlo-činke, ki se ni zadovoljila samo z ukradenim nakitom in denarjem, temveč si je dala izplačati še zavarovalnino. Imela je lep nastop in s pravo gracijozno lahkoto je potrdila prejem zavarovalnine z enakim podpisom, kakor je bil na zavarovalni polici. — O, zakaj nisem vztrajal na tem, da ji pošljemo denar na dom: — je potožil blagajnik nekega dne. — To je bila sijajna reklama, izplačati klijentki nemudoma vso zavarovalnino, — je menil ravna- l Ulj, — zlasti če pomislimo, da nismo imeli od tega nobene korisii. j Izračunal je, da je veljala mlada j dama njega osebno 25,000 frankov. To je bilo malo preveč za zabavo, ki je trajala komaj četrt ure. Ni b:l dovolj dober filozof, da bi pomislil, da bi ju bilo privedlo naključje življenja večkrat skupaj. Svoje likanje OLAJŠAJTE JC ADAR likate, napravite delo lahkot. no zase! S tem Westinghowe Adjust-o-matic Likalnikom lahko naravnate kontrolo vročine in dobite katerokoli dvanajstih različnih stopinj vročine. in likalnik bo poljubno vroč. Če likate nežne svilene obleke, imate lahko mrzel likalnik. Potem pa za-morete dobiti samo z obratom kazalca zares vroč likalnik za težje delo. K romska izdelava Westinghouse Ad-just-o-matic Likalnika d a satensko gladko likalno površino, kar prištedi trud pri drgnenju likalnika preko blaga. Nabavite si v vročem vremenu prijetnost—Adjust-o-matic Likalnik, ki olajša likanje. Potem boste imeli prijetnejši dan likanja vse leto! The New York Edison System The New York Edison Company Brooklyn Edi*oo Company, Inc. The United Electric Light ■ad Power Coflfcpaoy New York mod Q nee os Electric Light and Power Company The Yoaker* Electric light and Power Coup%aj KAKO SE JE PONESREČIL SOKOL MALGAJ V LUKSEMBURGU V vseh naših iz oiban krimska izrte av.i West.nghouse Adjust-G matic Likalnik $875 l'!n<"-ijte T?m- na roku in 11 •>'» ine- s«'no r. v.inilni prihodnjimi N im- č-urii za elektriko. Mi damo $1 za vaš star likal če kupite Westinghouse Ad, o-matic! Neki slovenski Sokol poroča: Takoj po prostih vaiah na stadionu se je vlila ploha, ki ni hoteia pojenjati. Zato se je tekmovalni odbor sestal k seji in na nji sklenil. da vse tekmovalne vrste razdelimo v dve telovadnici in tam nadaljujemo z orodnim tekmovanjem. Naša in belgijska vrsta sta se z avtobusom odpeljali v šolsko telovadnico, ki ie bila velika približno 16 x 7 m. V njej je bilo do zadnjega kotička natrpano ljudi, zrak pa je bil tako zatohel, da je nas vse glava bolela. Ker smo bili premraženi, so v telovadnici zakurili peči, kar pa je še poslabšalo itak zatohlo ozračje. Jaz sem od časa do časa hodil v garderobo, da sem pri odprtem oknu vdihaval zvež zrak. Naša vrsta je najprej nastopila z vajami na drosu. medtem ko so Belgijci telovadili na bi padel v štadionu, kjer je bila pod orodjem mivka, ki bi silni udarec kolikor toliko omilila. Na tekmovanju so se istotako ponesrečili še en Luxembouržan in en Francoz, ki je padel v drugi telovadnici z orodja na betonska tla in si zlomil n>-go SPOPADI ZARADI DUHOV V Bekeš Gyulaju na Madžarskem se v neki hlsi pojavljajo baje duhovi. Ti pojavi so dovedli do spopadov med ljudsko množico in policijo, ki je nekega večera v zadnjih dneh hišo obstopila. Več sto oseb je prišlo iz radovednosti pred hišo in komaj so dali "duhovi" prve zrake o svoji navzočnosti, je za- I ., __ _ _ j cela množica obmetovali hišo s krogih. Ker Luxembourzani za slu- L . . , . kamenjem. Policiia je množico na- caj slabega vremena lelovadnic .... . , . „ .. . . sk- "i:a m po hudih pretepih jo Je niso imelo primerno opremljenih; ... . .. . : tudi razpršila. Meči tem so stra- sc za blazine pod oroajem služile . , , .. ,. . , hovi veselo nadaljevali svoj posel, navadne preproge iz kokosovega . . , , „ . , Kamenje in stresna ooeka je lete- tkiva, kakor se pri nas uporab:m , . . . . ., „ ' ta po zraku, opravo po sobah so za predpražnike. To je postalo u- i . .. , , , „ . , • demohrale nevidne roke. V istem sodno za Stutdja m pozneje tuai i . , 1 času. ko so se godile vse te stvari za Maleja. Ko je pri poljubni vaji ' pr: odskoku iz salta priletel Štukelj na tla. mu je preproga na gladkem parketu zdrsnila tako, da j j je padel na hrbet in si stisnil prsni ' BEG Z LETALOM FRANCIJA IN AVSTR. POSOJILO Pogajanja za najetje avstrijskega j Irki njegovega psseta v Parizu, da investicijskega posojila na inoz&m- | se bo Francija kar najbolj zavzela skih denarnih trgih so končnove- j za avstrijsko pesejilo ter poskrbela Ijavno zaključena. Povsem nepri- j za to, da bc primerna vs^li emiti-čakevano pa so se razširile med , rana tudi na francoskem denar-Icndcnskimi finančniki vesti, da ' nem trgu. Zaradi tega je naročil zu- koš, da mu je takoj otekel. Seveda zato Štukelj ni bil več sposoben je umrla težko bolna hči hišnega gospodarja, ki so jo bili spravili v sosedno hišo. Policija se sedaj trudi, da bi izsledila razposajene "duhove" in jih zaklenila v primeren : prostor, da se jim vnema malo o-hiadi. MODI Francija ne bc sodelovala pri emisiji tega posojila, kar je vzbudilo 1 ogromno pozornost, ker se je spio- Blizu mejne postaje Stolbcev so šno pričakovalo, da bodo baš fran-prijele poljske obmejne straže i*-j coske banke prevzele velik del te-mučenega in od dolge hoje opo- pasejila. tekajočega se mladeniča v obleki sovjetskega letalca. Predložil je o-sebne izkaznice na ime Aleksandra Iz krogov, ki stoje v najtesnejših stikih z mednarodnim odborom finančnikov za emisijo avstrijskega Kako se potu je v stari kraj m nazaj v Ameriko. .. ,,y i Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da Je poočrn n potnih listih, prtljagi in rasnih drugih stvareh. Vsled naše dolgo-; letne iikušnje Vam mi samoremo Kmalu P° odhodu vlaka ie zdre" dati najHoljia pojasnila in prfpo- mala m ravnatelj si lahko misli, ročamo vedno le prvovrstne brso- kaico *e prestrašila, ko je na sovjetski graničarji res sprejeli s potu k avstrij3kemu finančnemu nanji minister Briand francoskemu poslaniku na Dunaju, Bert ran-du Clauzelu. naj se takoj zglasi pri zveznem kancelarju dr. Schobru ter mu sporoči obžalovanje francoske vlade zaradi nerazumljivega nastopa francoskih bančnikov in njeno pripravljenost, da na drug način nadoknadi izgubo, ki jo bo utrpela Avstrija. Slično izjavo je podal Briand tudi avstrijskemu poslaniku v Parizu, dr. Aifr .Gruen-bergerju. Korsakova, častnika pri sovjetskem | .posojila, se doznava, da je izjavil letalskem polku v Voronežu. Kor- j zastopnik francoskih bančnikov sakov je povedal, da je sin duhov- j| Pavel Gauthier avstrijskemu fin. nika, ki je bil od leta 1926. zaprt ministru dr. Juchu, da se franco-v ječi v tem mestu. Zatajil je svo- ske banke ne morejo udeležiti emi-je pokolenje. da bi postal častnik sjje avstrijskega investicijskega po-in prišel v Voronež. Tam je pona- J mejila, ker Avstrija stalno za vlač u-redil listine, da bi oprostil očeta.' je valoriziranje gotovih avstro-ogr-in potem je ž njim v svojem leta-j6kih predvojnih dolgov. Ko so nato lu pobegnil Tproti poljski meji. V , ©stali finančniki izjavili, da se bo- j Kakor poročajo iz Luebecka, je temi je izgubilo letalo smer. Po f vitaminov, soli in naj- zunaj moj avto. — Mislim, da je-. V desetih minutah je bil ravnatelj v hiši, navedeni v naslovu zavarovalne police. — Je Mo pri gospe baronici? — Da, — je odgovoril hišnik, — madame Je zelo razurjeno. Le pomislite, kaj se ji je včeraj pripetilo! Zdravnik je pri nji. Zelo slabo se je počutila. — Saj Je bila vendar dane« dopoldne v mestu! — Kam pa mislite! Saj niti ne vem, če še zdaj ne leti. Morda boste pa lahko sami govorili s njo. manjših množinah prav za prav sladkorja v krvi. Te snovi odločajo v zdravju ta "bolezni vseh šivih bitij. dr- roui BOARD Or pOCAtlOR brezplačen pouki lil se flek ti aujliiM Hi hočejo pootntt ftavljanl Zdrušenih dr«** * ** fMUatzsOa v 1ST East 41. cesta v _ r. Mt, aH pa v š & » K. denarnih tržiščih najkasneje do 15. juhja, kar pa bi ne bik» mogoče. Vest o izjavi zastopnika francoskih bančnikov v Londonu, da francoske banke ne bodo sodelovale pri emisiji avstrijskega posojila, je zelo neprijetno dimila francoske vladne kroge in to tem bolj, ker so ti izjavili avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Schobru o pri- Za one, ki izgube težo ali moč Ljurtje, ki izgubljaj" teže, uli rrio<\ za xg-ut»> span«-a. shib atutit in ki se Stalin« počutijo utrujen >in ontrmneli. Iti morali vzeti XuKu-Tone in opazili lx>i ku-ko vlik uffM-h «io*»*iej«> v nek;ij ilneh. Ta izvrstni gradil«' *noi-i in'zdravju vam ila bojjSi at*-tit. prežene *ai»rtnico. ne-prebavnost. plin in napetost ^u«a-Tone hitro odpravi iz telesa strupene zaostanka ker odpravi zaprt-nieo, oWptnn ali mehurno drafcrnje, glavobol, omotico, in enake bolezni. Tisoče moških In žensk je našlo v Ntipa- Ton« pravo stvar za njlilvo tx,tj£e zdravje in ver moči. Prinaša mirno o.svežujo- spanje, vam vrne idravo meso na vate suha telesa. Poskusite xtt za enkrat -\uga-Tone se prodaja pri vseh trgovcih 2 zdravili. Ako vafi trgovec tega nima \ talogi, recite mu naj istega naroi-i za vas od njegovega prekupčevalca —Adv't. klavnico. Dve nesreči sta že bili, v tretje gre rado. Ko je ket šesti nastopil na kr.i-gih. mu je skušal Primožič asisti-rati, vendar pa ga je sodnik dvakrat od tega odvrnil. Izključujem, da bi bil to povod Malejeve smrti, ker ne glede na to. da je sodnik ravnal po predpisih se je vse dogodilo v tako kratkem času, da bi tudi asistiranje ne zadržalo silovitega sunka. Seveda smo takoj vsi pristopili k njemu, ki je že po par trenutkih prišel k zavesti. Ker nismo vedeli, ki ko se je poškodoval, smo ga pustili ležati do prihoda zdravnika. Takoj je priskočil k njemu grof Zamoyski s svojo snaho in mu s konjakom močil usta. Malej je pa i le tožil, da ga boli za tilnikom. Ker i pr. je imel mrtvo vse telo doli od j prs, sem takoj vedel, da si je po- ' ka se ne sme lesno "Prijemati te-škodoval hrbtenico. Odpeljali so ga lesa" žen3ke tudi ne smeJ° hoditi z rešilnim avtom v bolnico, mi oa po ulicah našminkane. Pri prvi kr-smo pod dojmom druge nesreče na- šitvi zakona bi Pobija oposorlla daljevali tekmovanje ob električni moža- "Atelje aH varuhe zasače-: luči in neznosnem ozračju do 10. i ne Sr^nice- Pri drugi kršitvi bi i zvečer. V nedeljo je bil dan oočit- niorala Policija sestaviti z grešnika in smo zato večkrat obiskali v co Protok(>l. Ženska, ki je kršila ■-/».♦»,•■ •» m V■*■* bolnici Maleja. ki ni čutil nobenih bolečin. Želel je le, da bi ga prepeljali domov, kjer bi se zdravil, kar pa je zdravnik odklonil, ker ni j zaP°ru bi! sposoben za transport. 14. julija zvečer smo ga zopet obiskali, ker so medtem luxembourške novine pisale, da je že umrl. V bolnici pa smo zvedeli, da mu gre na bolje, da je temperatura padla na normalo in da že malo čuti, če smo ga prijeli za noge, kar je tudi zdrav nik smatral za dober znak. Zato smo se hoteli v torek zjutraj odpeljati zakon tretjič, bi moral plačati globo, če bi pa ne imela denarja bi morala presedlti tedefi dni v HABSBURŽAN - IZVOZNIK ŽITA Dočim govori še vsa Budimpešta o najnovejšem ljubezenskem romanu bivšega habsburškega nadvoj-Pred odhodom smo ga "pa" še'en-i vode Aibrehta' se bavi on sam po krat hoteli obiskati, da se od njega ! vsej priliki s čisto dru«imi stvar' poslovimo. Ker ni bil Malej vešč' mL ^ *** mudi v Južni Ajne-francoskega jezika, smo namerava- j riki M žtu<^kem potovanju in že devet tednov ni bilo o njem nobenega glasu. Sedaj pa je prejel madžarski poljedelski minister Mayer iz* Buenos Al resa nastopno Albrehtov© brzojavko: "Pogajam se z dvema južnoameriškima. vladama zavoljo izvažanja ogrskega žita. Pogajanja se bodo bržkone končala z uspehom. Pozdrav! Albreht." li pri njem ostaviti Ozvalda. ki mu Je uprava Cllnique de Saint Thč-rese, kjer je Malej ležal, dala na razpolago sobo; s čimer je bil Malej tudi zelo zadovoljen. Pri vratln pa nas je sprejela usmiljenka In nam na naše vprašanje o Maleiu povedala, da je umrl. Molče nas je vodila v mrtvašnico, kjer je že ležal na katafalku v sokolskem kroju naš tovariš. Solze so nam stopile v oči, z nemo bolestjo smo stali pol ure pri mrtvem prijatelju. Da uredita vse zadeve glede pre-vosa trupla, sta ostala v Luxem-bourgu Štukelj in Ozvald. Kot vzrok nesreče smatram zaradi menjavanja temperature iz štadiona v zatohlo telovadnico nastalo neraz položen je in glavobol, ki nas je vse mučil. Bržkone Male- Svetocar K. Baaovec, jeva nesreča ne bi bila smrtna, če 442 National Ave., Milwaukee, ' 9 .(■ .s' ki S . Sn U^^B SEZNAM ARANŽIRANI SI KONCERTOV. 30. avgusta: Olrard, Ohio. 21. septembra: Cleveland, O., BHD. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: Mfc ■ " -r - SKI IIIOIP NEW YORK FRIDAY, AUGUST 1, 193S LABG novm daily io.it ■"iwt*ac i RAZPOSAJENRA MMKranean KOMAN EE tmjzNjA. Z« Glas Naroda priredil G. P. g* D (Nadaljevanje. > Na fcr&poti ao se iočill 1 jahala, naprej ob strani svojega očeta. Koneono pa Je rekla pritajeno: Papa, ozmerjal me, a po&eno. Grda. zelo nesmiselna deklica sem. mi Je zate in tudi gospoda Ernstettena! Ti pač nisi premi&lila, kako nam bo pri srcu, ko smo morali gledati tvoje pustolovičine • Ne papa, prsv nič nisem premislila Vse je prišlo tako hitro. Papa, ne Jr-zi ae vendar name! Mislim, da se te je prijela tudi bojazljivost gospoda Amstettena Stavim kaj, da bi ob moji strani skočil tudi ti preko ograje! — Ne otrok Tako kaznjivo iahfcami&ljen nisem že. hvala Bogu. Vsa okolica bo zopet govorila o vratolomni Urški. Moje vzgojne metode bodo sopei na vae pretege kritizirali! — Papa, midva se ne brigava za to. Bodi zopet dober, dragi oče. Drzni akofc je meni sami st rasno žal. Ali boš zopet dober z menoj ? Vroča in odkrita prainja Je tičala v njenih besedah Oče ni mogel »e nadalje bati jezen nanjo. — Dobro Je Urška. Da si le zdrava priila ven! Tega pa ne smeš več * tort ti . I || |i >; : it S - i Nežno je pripravila svojo roko k njegovi. - Nikdar, papa Skušala bom postati bolj pametna in razumna. Čeprav bo to skrajno težko! Moral ae je zopet smejati. — TI si mala vešča, deklica? Bila je » sa srečna, ko ga je slišala zopet smejati se »n povsem spravljena sta zopet ujahala .skoei vrata domače hiše. * Par dni pczneje je srečal Erlenhorst, ki je bil na inšpekcijski ježi preko polja Amstettena. Oba gospoda t ta se prisrčno pozdravila in Erlenhorst je prosil Amstettena. naj oprosti Urški njeno neumnost. Mladi človek ga je mimo poslušal ter rekel ginjeno: — Ne govorite več o tem. gospod Erlenhorst. Jaz bi se ne prestraši tako. če bi ne imel tako rad vaše hčerke. To ne more biti nikaka *krivnosi za vas. Jaz ne znam skrivati svojih čustev! Davno s«n že zapazil, da ste naklonjeni moji hčerki. Dragi Arn-tetten to je pravcata čarovnica! Z veseljem bi rekel Da" in ' Amen", ker Me .^krajno ljub človek Vaši mrtvi stariši so bih moji dobri prijatelji «xt moje strani ae vam ni treba bati nikakih ovir. Urška pa je posebna deklica Njo je treba drugače prijeti, bolj odločno in rezko! To vem vse. gospod Erlenhorst. Jaz pa sem tali bog tih, neroden človek, čeprav nisem nikaka cunja. Jaz ne morem nastopiti napram Urški drugače kot ljubemjivo. Razventega pa ne proiem nikdar do tega, da bi nemoteno govoril t njo. Vedno je obdana od vseh strani in ona se direktno izogiba maji družbi. Erlenhorst je zrl zamišljeno predse. Nato pa se je naenkrat vzravnal: Ves«te ka)? Pojdite z nami v gore. Izbral sem si tako tiho vasico v Alpah V kolikor vem, je le en hotel v kraju ter malo prometa s tuj-cl. Urški bo tam seveda dolgčas in se bo zelo veselila, če se boste naenkrat pojavih. Vi morate seveda dospeti tjakaj povsem slučajno, kajti če bo moja deklica zavohala, da sva skovala zaroto, bo tako preklicala vsako soudeležbo. Tam bo seveda navezana na vašo drubo ter bo mogoče tudi spoznala, kakšen krasen človek sle pravzaprav. Imponirati ji morate! Arrvstetten ga je poslušal z jasnimi očmi. -- Ali mislite zares, da bi si lahko drznil vsiljevati se Urški? — Kaj pa. gospod? Saj imate vendar nekaj korajže! Jaz mislim le. če bi ne bila gospodična Urška huda. če bi se naenkrat povsem "slučajno"* pojavil tam? Ne brigajte se zato. Ne smete biti kot mlada deklica Jcajti drugače bo vse končano že vnaprej. Urška je naravnost neznosna. Sledite nair » par dni pozneje. Natančni r*a_slo>v vam pošijem še pozneje! Amstetten Je stisnil roko staremu gospodu tako močna, da Je slednji oakremfaJ obraz ter si nato dolgo drgnil roko. — Pri moji veri. moti imate za dva. V bodoče vam bom stiskal roko oolj previdno! — Oprostite, da dam izraza svojemu veselju! — Kaj oprostiti! Vi niste tako pohlevni ter nočete, aa bi vam kdo odpustil. Sploh pa verujte v svoj uspeh, dragi prijatelj. Jaz vem le, da je srce Urške še vedno prosto in da ji imponira pogum in drznost. Vse nadadljnje pa je vaša stvar. Če ne bo šlo vse po sreči, — si umi jem roki. Z Bogom. Arn&tetten. tukaj pse ločuje naša pot. Na »videnje! — Zagotovo bom prišel. Hvala za migljaj ! — 2e dobro. Človek, č? se ne vrnete kot moj zet, vas nikdar več ne pogledam! | — Tako radi polagate usodo svoje hčerke v mojo roko? — Nikogar ne poznam, ki bi mi bil ljubši! — Obii Herrenfelda si močno prizadevata za naklonjenost vaše hčerke, — Je odvrnil Amstetten. Erlenhorst se je zasmejal naglas. — Ne. moj dragi, ta dva ne veljata prav nič za mojo hčerko. Do-*ti več sta zaLeiebana v moje krasno posestvo Erlenhorst. No, gospa Her-renfeid je zelo naoljena, da napravi Lizo za vladarico Amstettena. Premislite, mož. Liza je čedna deklica, dobro vzgojena ter bo dosti bolj prijetna žena kot pa moja Urška. Amstetten se je nasmehnil. — Za mene je le ena, namreč — Urška! — Kot hočete. Sedaj pa resno slovo. Kadar gredo moški narazen, obstoje še vedno nekoliko. — Hop. rjaveč, glej. da prideš domov! Gospoda sta se zopet pozdravila s prijaznimi pogledi ter odšla. Urške se je lotevala potovalna mrzlica. Vsa neumna je bila na gore Že parkrat Je spremljala svojega očeta v Alpe. Od takrat je imela vedno hrepenenje po tthetn, veličastnem gorskem svetu. Najprvo Je bila strašno omejena, ker je bila vajena ravnin. Ko pa Je nato napravila s svojim očetom prvo turo ter uživala nad vršaci krasili razgled naokrog. Ji Je bilo naravnost svečano pri srcu. Kot v cerkvi Je zrla naokrog, polna tihe molitve. Zagledala je veličanstvo sveta ter se zdela sama sebi kot neoaiana mrvi ca. Sedaj se Je z imetno pripravlja al na potovanje. Z velikim veseljem ie motrila svoje težke čevlje, svojo obleko iz trdnega blaga ter svod praktični površnik. Ta oprema se Ji je zdela dosti lepša ter mikavnejša kot vsa plesna obleka. * Uca Herrsnleld je prišla popoldne s svojimi stariši in brati v Errata jim Je smehljaje pokazala svoje čevlje ter svoj nahrbtnik. Nato Je balansirala enega svojih čevljev na roki. — Strašno, Urška. Nositi take krampe je treba posebnega pogu-Jaz bi se ne mogla odločiti za kaj takega! Urška se Je nasmehnila ter zopet spravila svoje čevlje. KATASTROFALNO NEURJEV JUŽNI SRBIJI Za katastrofalnim neurjem, ki je opustošilo Sarajevo in vso okolico, so zabesneh razdivjani elementi nad K asovim poljem in ostalo Južno Srbijo, od koder prihajajo poročila o strašnem neurju, ki je divjalo 9. julija proti večeru in povzročilo katastrofalno škodo. Po vesteh iz Prištine tam še ne pomnijo takih nalivov in takega treskanja, kakor so ga doživeli sedaj. Izgledalo je. kakor da bi bil napočil sodni dan. Vsi posevki so uničeni, a po naselbinah je neurje z viharjem povzročilo tako občutno škodo, da je prebivalstvo naravnost obupano. Med neurjem je divjal nad Prištino tako silen vihar, da je rušil hiše, odnašal strehe in podrl vse tri .^a ros Lavne džamije. Prištinska reka je zaradi silnega naliva tako narasla, da je prestopila bregove in poplavila vse nižje ležeče dele mesta. Mnoga hiš je bilo do strehe pod vodo, a kakih 20 je dobesedno izginilo, tako da ni ostalo niti temeljno kamenje. Voda je ponekod segala do štiri metre visoko ter je bila tako deroča, da je ruvala drevje in rušila hiše. kakor da bi bile iz papirja. Tudi reka Beljuša je prestopila bregove in povzročila poplave. "Kazino" je voda docela poplavila in jedva so se rešili ljudje, dočim je voda vse pohištvo odnesla. Vrtovi in nasadi v okolici Prištine so popolnoma uničeni. V Gornjih Brdjanih je padala vrhutega še toča. Dva otroka, ki ju je neurje zalotilo, sta bila od toče ubita. Najhujše je trpela živina, ki se je pasla po okoliških pašnikih. Voda je mahoma tako narasla, da se živina ni mogla več rešiti. Konji in goveda so se nekaj časa piavaje borili z valovjem, končno pa je vsa čreda izginila. Seljaki so morali skoei okna opazovati, kako jim neurje uničuje vse imetje, ne da bd mogli pomagati. Kraji Kajlovice, Makovac, Goraš-j niča, Putovac, Novo selo in Mra-morae so docela uničeni in ljudem ni ostalo niti toliko, da bi si mogli še enkrat skuhati kosilo. Reke, ki so začele po neurju, ki je besnelo več ur. polagoma zopet upadati, nosijo seboj velike množice utopljenih ovc, koz, krav, konjev, svinj in kokoši, vmes pa tramovje in druge ostanke porušenih domov. Škoda je zelo velika in se ne da zaenkrat niti približno oceniti. LAPONSKA CIVILIZACIJA Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški držav Ijan in pa tudi vsak nedržavljan, ki Je postavnim potom došel v to deželo. Kdor Je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s pamikom "lie de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadalini izleti po isti progi: 8. oktobra — "VULCANIA" 2g. novembra—"SATURNIA" 10. decembra—"VULCANIA** Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov Itd., pišite na naestarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in s to-tisoč i potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 42 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE (Dalje prihodnjič.) OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne Sta —t*m članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši CENE ZA OGLASE SO ZMERNE POZOR, ROJAKI ras vidno. Vam Je kaj to total, da sa Vas temveč obnovite direktno, ali pa pri lik naifth Moto- , Laponce si običajno predstavlja-j mo kot kulturno zaostal narodič, živeč v šotorih ali hišah iz snega I in hraneč se z riibjim lovom. Pri takih razmerah bi bilo težko govoriti o razvoju slovstva. Vendar poročajo švedski listi, da je vlada za svoj švedski narodni muzej nedavno kupila tri književne redkosti, tiskane v 16. stoletju. Ena izmed knjig je zbirka nabožnih pesmi iz leta 1576. ostali dve pa sta katekizem in mo-! litvenik, samo za leto mlajši nego ! pi"va. Čudno je, da so te redke knjige j prišle v pozabljeno laponsko vas in i da so se ohranile cela stoletja. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco. Jacob Lai COLORADO Denver. J. Bchatte Pueblo. Peter Culls. John Oerm, Frank Janesh, A. Saftlč. Ball da. Louis Costello. Walsenburg, 1L J. Bajbk. INDIANA Indianapolis. Lools ILLINOIS Aurora. J. Verblch Chicago. Joseph Bllsh. J. Bevčl^ Mrs. F. Laurlch, Andrew Bplllar. Cicero, J. Fabler Jolict, A. Anzelc, Mary Bambtcla, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah. Frank Augustus North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija BarborldL Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovftek *o Joža Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Kansas city. Frank ftagar. MARYLAND Steyer, J. Ceres. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit. Frank Btuiar, Ant. Ja-nezlch. MINNESOTA Chlsholmn. Frank Ooufte. Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth, Louis Ooufte. Gilbert. Louis Vessel Hibblng. John Povit Virginia, Fra»k Hrvat)cH Sheboygan. Johr Zorman. West Allls, Frank Skck. MISSOURI 8t. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M. M. Fanlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderlck. NEW YORK Gowanda. Karl Bternlsha. Little Falls. Frank Maria, OHIO Barberton, John Balant, Joe Hltt. Cleveland, Anton Bobet, C baa Kar linger, Anton Blmclch, Math. Blapnlk. I Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagoti«. Lorain, Louis Balant In J. Kumto Nilea. Frank Kogovftek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngs town. Anton Klkol). OREGON Oregon City. J. gaMf| PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakfla. Braddock, J. A. Oerm. Broughton, Anton Ipaveo. Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Bresovee. V. Ro-vanAek. Crafton. Fr. liaebak. Export, a. Pnvte, Louis Zupančič, A. SkerlJ. Farrell, Jerry Forest City. Math. Greensburg. Frank Novak. Homer City tn okolico, Frank Pa-renchack. Irwin, Mike Paushok. Johnstown, John Potane. Martin Koroaheta. Krayn, Ant TaoSalJ. Luzerne, Frank — Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. lTnprttlefc. Midway John 2uaL Moon Pun. Fr. Podmilitk. Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Arb in u. Jakoblch. J. Poga£ar. Presto, F. B. Demahar. Reading J. Bteelton, A. Unity Sta. In okolico. J. Stall FT. Bchlfrer. West Newton, Joseph Jotan WlDock. J PotornoL UTAH Helper, it. Kreka. WEST VIRGINIA:' ' 'wL § » Williama Rtvar, WISCONSIN Milwaukee. Jam. Kretanje Parnikov — Shipping Newt — a avgusta: Leviathan. Che. .»drr Mmtiewiska, Cherbourg 6. avgusta: Berengaila. Cherborg •. avgusta: President Harding, Cherbourg. Bremen Deutschland, Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Columbus, Cherbourg. Bremen a avgusta: Majestic, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen New Amstei clam, Boulogne sui Mer. Rotterdam 9. avgusta: President Roosevelt, Cherberg. Bremen Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napolu Genova 13. avgusta: Mauritania, Cherbourg Euro|-a. Cherbourg. Bremen Hamburg, Cherboure. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Paris, Havre Saturnla. Trst Homeric. Ch>-rboi»rg Westernland, Cherbourg. Antwer-pen Cleveland. Cherbourg. Hamburg tštatendam, Boulogne Hur Mer Rotterdam 16. avgusta: Aquitarsia. Cher^>ourg Minnetonka. Cherbourg 19. avgusta: I*eviathan, Cherbfiurg, Bremen 20. avgusta: t'rance, Havre Bremen. Cherbourg. Bremen George Watftiingion. Cherbourg. Bremen Albert Batlin, Cherbourg. Ham burg 21. avgusta: Berlin, Boulogne fiur Mer, Bremen 22- avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus. XapoM, Genova 23. avgusta: Mirtnekahda. Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliiuiie. Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: lie de France, Havre Berengaria, Cherbourg Columbus. Cherbourg. Bremen America. Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 28. avgusta* r»rcMden, Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Kuropa, Cherbourg. Bremen Majestic. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Volenda.ru, Boulogne Sur Mer, Rot-terdam 30. avgusta: Republl«-. Cherbourg Bremen St Boutn, Cherbourg, Hamburg Come Bialicauiatio. Xapbli. Urnovt 1. septaembra: Paris, Havre 2. septembra: Yuli-ania, Trst 3. septembra: MaureLania, Cht-rixiurc President Harding, Cherlxturff. Hamburg Iteutachland, CherUiurg, Hamburg 5. septembra: Prance, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Homeric, Clwbourg Roma. Nai»oli, Genova 6. septembra: l^eviathan, Cherbourg New Amster^lajn. Sur M-r. Rotterdam 8. septembra: Ke.-Kj?ute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitania, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 11. septembra: Be de FTance. Havre Olympic. Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 13. septembra: George Washington, Cherbourg. Hamburg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte Grande, Na|»oli, Genova 15. septembra: Columbus. Cherbourg. Bremen 16 septembra: Eurupa, Cherbourg, Brt-men 17. septembra: Bercngaria, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 16. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 19. septembra: Paris, Havre Salurnia. Trst Majestic, Cherbourg Roterdam. Boulogne !»ur Mer. Rotterdam Vsak zastopnik lsda potrdilo sa sto to. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina "Glas Naroda : Za eno leto <8.; sa pol leta 93-; sa Mrl mesece $2.; n četrt leta UJ0. New Tor* City je $7. celo leto Naročnina aa Evropo ja 17. aa ea- 20. septembra: Cleveland, Cherbourg, Liamhurg 22. septembra: Reliance, Ch^tbourg. Hamburg 23. septembra: 'Bremen, Cherbourg. Bremen 24. septembra: Mauritania, Chert«.urg America. Cherbourg. Hamburg New York, Clwle.tsrg. Hamburg 25. septembra: Hresdt-n. »*herlM>urg, Bremen 26 septembra: Fraru-e. Havre li'im-rir, "'herbourg l'ennland. < "herbourg. A r: t m »-rpen Y>dendam, Boulogne sur Mer. Rotter-da m Augustus, Napoli. Genova 27. septembra: Ltviathan, Cherbourg 1. oktobra: Aquitania. C"her!.ourg President Harding. Cherbourg. Hamburg I »e\!ts . Reso ute. 8 oktobra: Yulcania, Trst lSerertgaria, Ch»-rb-men 10. oktcbra: Paris, Havre Majestic, Cherbourg Statendam. Boulogne < terdam Korna. N:iim,1:, •>»">» mr M^r. Rot • 14. oktobra: N Bremen, Cherbourg, Hr^m^n 15. oktobra: Mauretania_ Cherl^iurg <;«-orge \V;i»bington, Cherbourg, Hamburg Albert lUllin, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Bo ulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer. It..tter-dain 18. oktobra: Levtatha n, Cherbourg Milwaukee. Ctierbourg. Hamburg Conte Grande. Napoli, Genova 22. oktobra: New York. Cherbourg, ffamhuig 22. oktobra: Orewlen. Chertw.urg, Bremen 24. oktobra: lie -t Kuri<|u. Cherbourg. Bremen Pennland, CherUjurg, Antwen^n 25. oktobra: Clevelard, Cherbourg. Hamburg Volend.im, lkiulogtie sur Mer. Itotter-dam America, <'herls»urg, llamtMirg Berengaria. Cherbourg 29. oktobra: [tentM-hiami, Cii«-ri«urK, llamburK 31. oktobra: Majestic. I'berb. .urg Augustus. Nap«iii, Geni»va 6 ONI PREKO OCEANA Najki ajAa »n najbolj u«««n« ae« aa ootovsnje na ogromnih aarnlklh: PARIS 16. aug.; 1. septembra (1 A M.» (4 P. M.) FRANCE 20. aug.; 5. septembra (7 P. M.) (7 P. M.) Ile de France 27. aue.; 12. sept. «Opoldne» «Opoldne* Najkrtjl« pot po M lean t d. VsakSo ta v posebni kabini ■ vasmi ■Kvarnimi adobno*.U — Pijana tn slavna francoska kuhinja Uradno slaka eana VpraSaJt* kataragakoll poobla««*asga agaata FRENCH LINE » ITATf ITRSCT Nl'W YORK, N. CENA DR. KERMOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo ISNQLISB SLOVENS (UDU} IUM —-- $2.— Autilte gt pil KNJIGARNI 'GLAS NARODA n« Wert IS Street Hew Ink Ofcr _____ L&i&t