PRIHODNOSTI STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. novembra 2006 • Leto XVI, št. 47 Monošter: po 5. občnem zboru Zveze Slovencev na Madžarskem Z(A)VEZA Bil je značilen jesenski dan, 27. oktober 1990. Prepričan sem, da smo bili vsi, ki smo se odpravili na Gornji Senik, rahlo vznemirjeni, kajti zgodil naj bi se zgodovinski dogodek: ustanovitev prve samostojne slovenske narodnostne organizacije na Madžarskem. In tako je v gornjeseniškem kulturnem domu tudi bilo, Slovenci na Madžarskem so dobili svojo kulturno in do sprejema Zakona o narodnih in etničnih manjšinah na Madžarskem sredi devetdesetih let tudi politično organizacijo, pred katero je bilo – če poenostavim -toliko nalog, da se jih tisti, ki so se jih zavezali uresničevati, zagotovo niso zavedali. Če preskočim dosedanje občne zbore, ki so se zvrstili v Monoštru in se za/ustavim pri sobotnem, petem, sem prepričan, da pred predsedstvom in predsednikom ni nič manj in manj zahtevnih nalog kot po ustanovitvi na Gornjem Seniku. V šestnajstih letih je bilo dosti narejeno; tudi najbolj kritični opazovalci, ki seveda razmere poznajo, morajo priznati razvoj na domala vseh področjih narodnostnega življenja, celo na šolskem, razvojno gospodarskem in političnem. S kulturnimi skupinami pa so Porabski Slovenci daleč pred utripom vami v Budimpešti in s Slovenijo, bolj zavzeto lotiti nalog v gospodarstvu in pri učenju materinščine. Predolgo je vladalo prepričanje, da gospodarstvo in slovenski jezik nimata kaj dosti skupnega, zdaj so te dileme presežene, še kako se prepletata soodvisnost učenja slovenskega jezika in raven gospodarske razvitosti. „Naša večine - Madžarov v Železni ZS, skupaj Državno sloven-naloga je, da izdelamo gosžupaniji. sko samoupravo, v sodelo-podarske projekte, ki bodo Navzlic napredku se mora vanju s pristojnimi ustano-deležni finančnih podpor tako na Madžarskem kot v Evropski uniji,“ je poudaril novi predsednik Jože Hirnök. Dodati velja, da nastaja s širšim sodelovanjem med slovenskimi manjšinami ter s podporo Slovenije dokaj ugodno ozračje za to, da se tudi v Porabju kaj premakne/zgodi na gospodarskem področju. V prizadevanja se je vključil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani in državni sekretar Zorko Pelikan, Slovenska manjšinska koordinacija v Trstu, slovenski veleposlanik v Budimpešti Ladislav Lipič, generalni konzul Marko Sotlar, župan Monoštra Tibor Viniczay in drugi, ampak še premalo tistih, ki imajo denar, ki morajo začutiti, da se bo njihova naložba, recimo v turizem, obrestovala. Občni zbor Zveze Slovencev je opozoril na odprte dileme. Zdaj je na vodstvu, predvsem pa vnovič izvoljenem predsedniku Jožetu Hirnöku, da uresničevanje nalog zastavi ambiciozneje kot doslej. Kot na poti do zvezd bo tudi na poti do rezultatov, po katerih se bo merila uspešnost novega vodstva, veliko trnja in ovir, zato bo obiranje plodov toliko slajše. S tem ko so vnovič prevzeli vodenje, je to njihova, predsednikova Z(A)VEZA. ERNEST RUŽIČ 2 XII. DRŽAVNO SREČANJE LIKUS-A V MARIBORU Ljubiteljske pisce – upokojence Slovenije in predstavnike zamejskih slovenskih območij združuje dobro organiziran, aktivno delujoč literarni klub, ki bi lahko služil za vzor marsikateri drugi državi. V Sloveniji upokojenec ni odpisan, temveč je polnopraven državljan, ki mu zagotavljajo človeka dostojno življenje tako v materialnem kakor tudi v duhovnem smislu. »Ker se ljudje ne starajo enako hitro in duhovna zrelost posameznikov ne pojenjuje enakomerno, se posledično spreminja strukturna podo ba starejše populacije – vse več je mladostnih starostnikov, ki so še polni življenjske energije in ustvarjalnih sposobnosti,« piše v uvodu 16. Zbornika ljudskih piscev upokojencev Slovenije predsednik LIKUS-a Zmago Rafolt, ki je bil obenem tudi glavni organizator Državnega srečanja ljudskih piscev. Program celodnevnega srečanja v Mariboru 11. novembra, ki je bil tudi letos izredno pester in bogat, so počastili ugledni predstavniki Slovenije in mesta Maribor, med njimi župan Maribora, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Vinko Gobec, predsednica kulturne komisije pri ZDUS-u gospa Tibaut, izredna članica SAZU profesorica dr. Zinka Zorko, znana psihologinja Tilka Kren-Obran, predsednik Društva upokojencev Maribor-Center, vodja Koroškega društva upokojencev in približno dvesto navdušenih aktivnih članov. V svojem poročilu je predsednik Zmago Rafolt med drugim povedal, da šteje LIKUS skupno 692 članov, 60 odstotkov katerih je imenoval za aktivne, 15 odstotkov za občasno aktivne. Povprečna starost znaša 77 let, najstarejši član je star 96 let in literarno aktiven. Govoril je tudi o žalostnih dogodkih, kajti vsako leto izgubimo nekoga za vedno. Po imenu se je spomnil med dru gim članov, ki so bili tudi nam dobro znani: »Dolgoletnega sodelavca LIKUS-a Jožeta Vilda in Irene Barber, ki je bila prva slovenska pisateljica z Madžarske, predstavnica tamkajšnje slovenske manjšine. Počastimo z enominutnim molkom njihov spomin. Naj nam ostanejo v lepem spominu.« Predsednik Zmago Rafolt je predlagal, da organizirajo kulturno središče v Izoli, v Hotelu Delfin, ki je zgrajen v prvi vrsti za letovanje upokojencev. Predlaga, naj bi bila tam tudi stalna likovna razstava. Mejnik v zgodovini LI-KUS-a bo petnajstletni jubilej njegovega obstoja, ki ga predvidevajo proslaviti v Ljubljani. Dotlej društva upokojencev niso poznala literarne aktivnosti. Ob jubileju bodo izdali tudi spominske značke za vse člane LIKUS-a, ki so aktivno sodelovali in sodelujejo še danes. Izdali bodo Imenik, v katerem bodo zajeti vsi pisci, ki so sodelovali pri društvu, to pomeni več kot 400 piscev, njihovi osebni podatki, poklic, kulturna dejavnost. Razen Biografskega leksikona bodo izdali 17. zbornik, Mali kulturni priročnik, Odmeve 2006 in individualne izdaje. Promocija Biografskega leksikona bo po načrtu na jubilejni proslavi. Na tem srečanju je bila tudi promocija 16. Zbornika »Žuborenje časa«, ki ga je zbral in uredil tudi tokrat neumoren sodelavec, predsednik in Ko sva se lansko leto s pokojno prijateljico Ireno Barber vračali iz Maribora domov na Madžarsko, sva se med potjo pogovarjali o tem, da bova letos, če dobiva besedo, skupno povedali kakšno humoresko, naj bo malo bolj veselo. Dogajajo se pa stvari, ki jih človek ne pričakuje, ki jih ne razume. Morda jih celo tudi razume in mu pamet govori, da mora biti tako, ker drugače ne more biti. Toda srce se upre in boli, boli brez prestanka, boli neusmiljeno, težko se glavni iniciator za ustanovitev Literarnega kluba gospod Zmago Rafolt, ki s svojo sposobnostjo in tolerantnostjo, iskrenim zanimanjem za ustvarjalno delo članov spodbuja seniorje k udejstvovanju na literarnem področju. LIKUS je posloval vedno pozitivno, je poudaril predsednik, kajti vsi funkcionarji delajo brez honorarja, delajo iz ljubezni do dela. Zahvalil se je najvažnejšim donatorjem, predstavnikom matičnega društva, v prvi vrsti predsedniku Zveze Društev upokojencev Slovenije, gospodu Gobcu, ki je napisal tudi spremno besedo k Zborniku in je postal častni član, ter dolgoletni aktivni sodelavki, ustanovnemu članu LIKUS-a, redaktorici Radia Maribor, gospe Berti Čobal-Javornik. Izčrpno poročilo o delovanju je popestril kulturni program, ki ga je letos predstavilo DU Mežica. Nastopili so literati in zelo kvaliteten pevski zbor, ki je po mnenju vseh navzočih dokazal, da imajo Korošci čudovite glasove. Še enkrat želim poudariti, da nam Slovenija lahko služi za vzor, kako bi se morali tudi pri nas aktivirati upokojenci. Ko smo se tam zbrali v tako velikem številu, sami upokojenci, sem ugotovila, da je vzdušje, njihovo razpolože sprijazni z novo realnostjo. Teme življenja so sicer vedno enake, lahko bi rekli, da se ene in iste ponavljajo iz roda v rod, menjavamo se le mi sodelujoči. Toda, ko nas osebno prizadene izguba svojcev, izguba prijatelja, je rana tako globoka, da najdemo uteho le v veri, v upanju v zveličanje. Zelo žive so še sledi, ki so nam jih zapustili v duši dnevi, posvečeni tistim, ki več ne morejo biti med nami, le spomin na njih živi dalje v naših srcih. Ostanejo za njimi njihova dela, ki tvorijo nje, bilo povsem drugačno, kot je tu pri nas, ko se ob kakšni priložnosti zberemo. Ljudje so aktivni, ustvarjalni, navdušeni, nimajo resnih finančnih težav. Prosila sem doktorja Gobca, predsednika Zveze DU Slovenije, naj mi pove nekaj podatkov o tem, kako živijo upokojenci v Sloveniji. Povedal je, da je v Sloveniji 846 tisoč zaposlenih in okrog 400 tisoč upokojencev. Povprečna starostna pokojnina znaša 122 tisoč tolarjev na mesec, če vštejemo invalidske, družinske pokojnine, je povprečje 114 tisoč. Najnižja pokojnina znaša 88 tisoč (pri nas 26 tisoč forintov!), najvišja 380 tisoč. Za Slovenijo ni značilno, da bi upokojenci bili prisiljeni (mislim materialno prisiljeni) honorarno delati, ker jim država po dol naš skupni duhovni zaklad. Upajmo, da bo prišel čas, ko več ne bomo objokavali tistih, za katerimi danes žalujemo, in se bomo spominjali le še lepih, brezskrbnih, skupaj preživelih ur, ko se poteši grenkoba in bomo hvaležni Bogu za to, da smo lahko bili tako dolgo skupaj z njimi, da smo lahko bili deležni njihove dobrote, njihove ljubezni. Ne pozabimo, da je nebo tudi nad najtemnejšimi oblaki vedno modro, da je ljubezen tako močna, da premaga tudi smrt. goletnem delovnem razmerju resnično zagotavlja mirno, brezskrbno starost. Suzana Guoth HVALA ZA PLEMENITO DAROVANJE V 45. številki Porabja smo lahko prebrali, da so 1. novembra na Dolnjem Seniku blagoslovili spomenik v spomin na sodake, steri so v drugi svetovni bojni spadnili na fronti. Spomenik so postavili na privatno iniciativo, za njega so pejnaze dali: Balázs Racker, Imre Makoš, Elizabeta Bartók, župnik Ferenc Merkli pa kamnosek Csaba Kollár. Za to, gnesden redko plemenito darovanje in za lejpi spomenik se lepau zahvaljujemo v imeni družin padlih. László Glanz Porabje, 23. novembra 2006 3 Cerkveni spomeniki v Prekmurji (20) KOZARJEVI DNEVI 2006 PERTOČA – ŽUPNIJSKA CERKEV SV. HELENE Pripravljalni odbor Kozarjevih dnevov je letos tö pripravo več Istina je, ka se je kraj tam leta 1365, kak se misli, imenüvau Walsefolua, gvüšno pa 1499. leta že kak Perdoltfalwa, in je tau blüzik gnešnjomi imeni. Guči se, da je že 1364. leta, v časi krala Ludvika Anžuvinca, kak piše Ivanocy, v Pertoči stau eden krščanski templum. Starost cerkvi se potrjüvle v vizitacijskom poročili opata Kazoja iz leta 1698 tü. Prinaša zanimivo opažanje, ka je prezbiterium starejši, hajov pa nekelko mlajši. Tak je razmeti, ka bi v starom koruši, šteri je gnesden obvarvani kak stranska kapejla, šlo za najstarejše, gotsko jedro. Tau je gnesden tö videti; v preci šurki prezbiterij se odpira vstop prek iz peščenjaka vö sklesenoga slavoloka. Možno je, ka je sprva biu te prostor lepau s kamnitimi rebrami völbani, pa so ga v časi po rekatolizaciji, zatok ka je nidri od kraja 16. do 80. let 17. veka cerkev slüžila protestantom, pa so jo te najverjetneje v 18. veki pripravli po baročnom modli. Ešče eden zanimivi podatek bi leko najšli v cerkvenij listinaj. V vizitaciji iz leta 1756 je guč o trej oltaraj, glavnom je s kri žom sv. Helena, sv. Ana pa še enov drügov svetnicov, na desnoj strani je biu oltar sv. Trojice, na lejvoj pa Device Marije. O prvij časaj Helenine cerkve v Pertoči po tem takši gučijo zvünaj dobro ohranjeni gotski kantrafori/oporniki, okna s trej krajov pa so iz oprovin gotskij pripravlena, tak gnes v zgornjom tali vö vidijo v polkrog zaklüčena. Prle kak so napravli nauvo cerkev, je, tak je zapiso dugoletni župnik Tratnjek tö, mogla stara cerkev biti nekak 20. metrov duga, šurka pa tam 6 pa pau metra. Čiglij je v časi Kazojovoga obiska zvonik biu leseni so ga kesnej napravli zidanoga, biu pa je, tak je gnes nidri 30 metrov viski. V Pertoči so dugo pred tem, že leta 1903, pa ešče 1939, gda so začnili v 1963. leta zidati nauvo cerkev, mislili povekšati boži hram. Na konci se je tak godilo, ka so vzeli načrte mariborskoga gradbenika Jožeta Požauka in so po njegvom nauvo cerkev začnili zidati 24. junijuša 1963 in jo v glavnom končali že decembra toga leta, blagoslovo in posveto pa jo mariborski püšpek Maksimilijan Držečnik 2. maja 1970. Nouva, Požaukova cerkev je v fundamentaj napravlena z velkij peščenij falatov, šteri so gvüšno bili vzeti od zidovja staroga hajova. Vidi se, kak je kakši zidar notri vrezo začetnice svojoga imena; lepa navada, štero so poznali že v srednjeveškij stavbarnicaj. Arhitektura nouve cerkve kaže, ka si jo je glavni načrtovalec zamislo kak velki, enotni in ravno kriti hajov, vrinjeni med stari gotski prezbiterij na vzhodi (kelet) in cerkveni zvonik na zahodi (nyugat). Vstop v njo je zaznamüvani z velkim ternacom/ lopov, prednji tau pa se prek programov, da bi se v Odrancaj spominali na svojoga pokojnoga župnika Lojzeta Kozara, steri je 1999. leta mrau. Lojze Kozar starejši so nej bili samo dühovnik, liki pisatel, zborovodja, kulturni delavec, pa eške čebelar, urar, fotograf… Niz prireditev se je začno s Srečanjom ljudski pevcov 12. novembra v Odrancaj. Ljudski pevci Zveze Slovencev z Gorenjoga Senika smo, kak vsakšo leto, pá dobili pozvanje. Tau leto smo že ausmič bili na tom srečanji. Vsikšo leto je okrog Martinove nedele, trno radi idemo v Odrance, ka se tam že tak počütimo kak doma. Na letošnjom srečanji so ljudski pevci mogli spejvati ljubezenske pesmi z žalostnim koncom. Bilau je osem skupin, prvič so se predstavili mladi pevci Društva neuničljivo upanje iz Odranec. Pod vodstvom Franca Zvera so spopejvali dvej lejpi pesmi. Dr. Štefan A. Ferenčak, član pripravljalnoga odbora, je že zdaj pozvau pevce na srečanje drugo leto. Za temo pesmi je določo vino, ljudske napitnice. Malo se moram potrüditi, pregledati irko, gde mam zapisane pesmi, pa gvüšno najdem kaj priličnoga. V imeni senički pevcov se zahvalim gostitelom, posaba gospaudi Kozari, Državni slovenski samoupravi pa za tau, ka so nam vöplačali pautno ceringo. Vera Gašpar gotskoga šilastoga loka odpi-ognjom sv. Florijan, Gorstara v gorički svet, s Kraščkim nüli Kristuš, pa sv. Domijezerom kak špeglinom pod nik z lilijov in Jezuščkom njim. Vhodni tau zapira velki na roki. Kak preci kvalitetno kouroš z orgulami na njom. delo šteta oba velkiva kipa na Cerkevni prostor je ogromen, slavoločnoj strani, na lejvoj je pa nas najprle spominja na Kristuš (tip Srca Jezušovoga) kakšo povojno kinodvorano. na pravoj pa Marija (tip Srca Tak kak na odri, v malo zdig-Marijinoga), napravleniva od njenom tali, stogi zdaj glavni tirolskoga meštra, kipara Joseoltar na severnoj strani, v sčis-fa Schmalzla iz St. Ulrichata preprostoj rešitvi praznoga Gröden. Tisto lejpo cerkveno križa in nanj kažauče, v leseni štimo pa notri davajo visoko relief zgrablene Marije (verj. postavlena kvadratna okna s Magdalene, ka je razoglava pa pisanimi vitraži, šteri kažejo bousa), štero je napravo mari-različne motive od Kristusova borski kipar Gabrijel Kolbič. rojstva, pa svetnic in svetnikov, Pouleg psevodogotskoga ol-med njimi slavskiva apostotara iz kesnoga 19. veka, gde la Cirila in Metoda tö. Glij pri so notri Marija pa dva angela, njima piše, ka je načrte zanje so v staron prezbizeriji gori 1984. leta napravo Jože Zel. postavleni ešče zavetnik pred Besedilo in foto: Janez Balažic Porabje, 23. novembra 2006 4 Sombotel: Odprli visokošolski znanstveni center CENTER IZVIROV ZNANJA Na sombotelski Visoki šoli Dániel Berzsenyi so prejšnji četrtek odprli Visokošolski znanstveni center, v katerem so knjižnica, pedagoški oddelek in oddelek za izobraževanje odraslih. Za nove prostore, ki so skupaj z dosedanjim šolskim poslopjem, so porabili 1,4 milijarde forintov, kar je največja naložba zadnjih let na Visoki šoli Dániel Berzsenyi. Center izvirov znanja je pomemben tako za 6000 študentov, njihovih 300 profesorjev in predavateljev, kakor tudi za mesto, Železno in Zalsko županijo in županijo GyőrMoson-Sopron, je poudaril rektor dr. Karel Gadanyi. V sodobnih prostorih je prek 500 tisoč knjižnih naslovov in veliko število računalnikov ter spletnih povezav, zato tudi tako visoka cena gradnje in opreme. Center sta odprla državni sekretar v ministrstvu za šolstvo Károly Manherz in rektor dr. Karel Gadanyi. Pred otvoritvijo so se na šoli zbrali rektorji iz nekaterih madžarskih univerz in se pogovarjali o razvoju visokega šolstva na Madžarskem. Zlasti pomembno se zdi prizadevanje v Sombotelu, da bi postala sedanja visoka šola, v kateri so že tri fakultete, čimprej univerza. Kdaj se bo to zgodilo, rektor dr. Karel Gadanyi še ne more napovedati, pravi pa, da je marsikaj odvisno od tega, kako se bodo zaposlovali njihovi diplomanti, ali bodo dobili delo in ali bo povpraševanje po kadrih, ki jih izobražujejo, še večje. Poleg tega gre pri prehodu iz visoke šole v Univerzo tudi za razreševanje strokovno znanstvenih vprašanj, dodaja rektor. Sicer pa bodo po bolonjskih smernicah dobili prve diplomante čez tri leta. Na visoki šoli Dániel Berzsenyi je tudi slovenska katedra, ki se sicer zadnja leta kronično sooča s premajhnim številom študentov, ne tako z učenjem slovenskega jezika, kakor z zanimanjem mladih iz Porabja za študij v Sombotelu. Slovenska katedra ima dolgoletne stike z mariborsko univerzo. Otvoritve znanstvenega centra sta se udeležila dekan Pedagoške fakultete dr. Bojan Borstner in rektor Univerze dr. Ivan Rozman, ki je o sodelovanju povedal: »Reči moram, da je sodelovanje plodno, predvsem kar se tiče izmenjave študijskih vsebin in sodelovanje pri skupnih študijskih programih. Poudariti moram, da bivša Pedagoška fakulteta, današnja Filozofska fakulteta, edina v Sloveniji izvaja študijski program madžarskega jezika in književnosti. To je poglavitni razlog, zakaj so stiki tako plodni, kot so«. Pomembna pridobitev v Sombotelu, ki bi jo morali bolj kot doslej, koristiti tudi Slovenci na Madžarskem, FORUM PRIHODNOSTI Informacijski pisarni EP za Madžarsko in Slovenijo sta 11. novembra organizirali Forume prihodnosti pod geslom »Tvoje mnenje šteje«. Nekateri evropski poslanci iz Slovenije in Madžarske so se ta dan srečali z občani Hodoša in Kobilja, niz pogovorov so pa zaključili v Lendavi, kjer so se foruma v lepem številu udeležili tudi ljudje z druge strani meje, predvsem iz območja Lentija ter Porabja. Na lendavskem forumu so sodelovale evropske poslanke Mojca Drčar Murko, Ljudmila Novak (SLO) in Zita Gurmai (HU), vodja Predstavništva Evropske komisije za Madžarsko György Gábor, državni sekretar Službe vlade RS za razvoj Andrej Horvat ter župan občine Lendava Anton Balažek. Pogovor je potekal predvsem o regionalni politiki Evropske unije, o prekomejnem sodelovanju ter manjšinah. V svojem proračunu 2007-2013 namenja Evropska unija precej sredstev za razvoj regij. Evropska kohezijska politika se je začela v drugi polovici devetdesetih let, prva konkretna sredstva je Unija namenila za to politiko leta 1999. Pri razvojni politiki je princip popolnoma gospodarski, je povedala poslanka Drčar Murko. Razvite države tega ne delajo, ker so dobre, temveč zato, da se ustvari skupni ekonomski trg, ki bo deloval. Politika, ki deluje v smeri zmanjševanja razlik med državami in regijami pa ne sme povzročiti, da bi regije zgubile svojih značilnosti, torej Slovenci še naprej morajo ostati Sloven-ci, Madžari pa Madžari, je povedal vodja Predstavništva Evropske komisije za Madžarsko György Gábor. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je izpostavil problem obratovalnega časa neposrednih mejnih prehodov med Porabjem in Slovenijo, ki delujeta le podnevi, ter nesposobnost prijavljanja malih obmejnih občin na razpise Eu, kajti omenjene občine zelo težko zagotovijo potrebni lastni delež. Madžarska poslanka v slovenskem parlamentu Mária Pozsonec je govorila predvsem o demografski ogroženosti obmejnega prostora, o 19-odstotni brezposelnosti, ki povzroča odseljevanje predvsem mladih ljudi. V drugi polovici se je forum nekako preobrnil v zbor občanov, kjer so prišla na dan večinoma vprašanja, ki se morajo reševati znotraj držav. Po mnenju evropskih poslancev so pri črpanju sredstev najbolj uspešne države, ki imajo lastno razvojno vizijo. M. S. zlasti v Porabju. Zdaj se sicer zovalec ima občutek, da sta si mladi pogosteje kot pred leti (še vedno) Porabje in Visoka odločajo za študij v Sloveni-šola Dániel Berzsenyi precej ji, kar je zelo pohvalno, za ali preveč oddaljeni, pa ne v vse druge pa je priložnost za fizičnem, ampak siceršnjem zelo različne smeri študija na smislu. Doklej? visokošolski in celo na fakul-E. Ružič tetni ravni v Sombotelu. Opa- Porabje, 23. novembra 2006 5 MOJA PALINKA JE NAJBAUKŠA Večkrat me spitavajo v porabski vasaj, če se ešče da küpti tista števanovska palinka, štera je zlato odlikovanje dobila v Otovci pri Smodišu na ocenjevanju. Zaka bi se nej dala, vejpa dja tö ta odim, pa cejli števanovski tau, steri nejma doma palinko. Pa leko povejm, ka rejsan dobro palinko majo. Kak vragaum tau delajo, tau ne vejm. Ranč tisto sadje berejo vküp kak drugi, pa palinko itak baukšo majo. Kak tau delajo, od tauga sam zdaj spitavo Zoltana Horvata, po domačom Šolinoga Zolina. »Palinka je tü tak kak da človek tjöja. Zaman lejpo mesau tjöjpi, če pri tjöjanji tazapravi kaj, tisto te več zesti ne more. Gda človek sadje vküpbere, te skrb mora meti. Nej slobaudno vsakša fela vküppobrati, čisto mora biti, zrejlo mora biti. Nej vseeno, v kakšne bečke dejemo notra, kak se tiste bečke zapirajo, kak vözavre. Zato ka gda vözavre pa se dolazapre, po tistim več ne smej luft dobiti. Če luft dobi, te tjisala grata.« • Nej vseedno, gda pa kakšno sadje poberete vküp? »Dja sploj skrb mam na tau. Dja nikdar ne trausim dola sadje z drejvdja. Samo tisto berem gora, stero je že zrejlo pa samo od sebe dolaspadne. Dočas ka je edna sliva, djaboka na drejvi, dja dočas vsakši den odim pa goraberem. Zato, ka je samo tisto zrejlo, ka samau dolazleti. Ka človek dolastepé, tisto nej zrejlo. Steri trausijo drejvdja, tisti te zato nejmajo taše dobre palinke.« • Te se dosta morate pargibati, dočas te vnaugi sad gorapoberete, nej? »Zdaj sam že goraprišo, ka se nej trbej pargibati, pa nej trbej dolapoklekniti. Zato ka sam goranajšo edno nauvo škir. Na velko žlico, ka v künji nücajo, sam eden latoš gorazvezo, pa te etak berem vküp sadje. Zdaj se že meni nej trbej pargibati, stoječki leko delam. Tau meni že tak brž dé, kak če bi z rokauv vküpbrau. Djaboko samo edno notrazagrabim, dapa slive tri štiri. Sprvoga nej tak naletja šlau, zdaj dvej leta, ka sam tau vönajšo pa zdaj sam se že vcujvzejo. Etak je že veseldje brati. Prva sam se telko mantrau, dola sam mogo pokleknjano biti, pa te me je hrbet bolo. Pa nej samo tau bilau, liki črejvli so mi tü nanikoj prišli od tauga, ka sam dosta klečo. Črejvli so vsigdar vugnjeni bili pa so se gorapočili.« • Dosta drejvdja morate meti, če tak dosta sadja vküpberete? »Dja v traujoj mejsti berem. Doma, v sausedi, steri je direktor Gallupa, pa pri drugom sausedi, steri je doktor. Oni so meni tadali, naj samo berém, če mi trbej.« • Letos je dosta sadja bilau? »Letos se ne moremo žaurgati zato, ka vsakša fele sadje je bilau. Tašoga reda je dobro, zato ka če je zavolé sadja, te je posaba leko v bečko sklade. Te maš slivovo, gröjškovo pa djablanovo palinko. Če nej, te mejšati trbej. Dapa če leko, te slivovo zato vsigdar posaba mam, zato ka slivova palinka je najbaukša.« • Kelko časa poberete vküper te vnaugi sad? »Tau nede tak brž. Na srejdi augustuša že zrejlijo taše žonte slive, na pa te septembra prva dni že zrejlijo douge slive, gröjške, na konci pa že djaboke. Do konca novembra dočas edna djaboka je na drejvi, dja dočas berém. Gda začnejo slive zrejliti, te vsakši den telko vküppoberem pa dolasemlem, ka se vsakša dva dneva edna bečka napuni. Vözavre, potistim go pa dolazaprem.« • Kelko časa trbej, dočas vözavre? »Če je fejst toplo, kak je letos bilau, pa ešče september, oktober sta tö topla, te gda se notra zmele, dva dni, pa že vre. Dapa ešče etak trbej mejsec dni, dočas leko bečko dolazapré.« • Na leto kelko bečk sadja poberete vküp? »Letos že dvanajst beček mam, pa ešče šest baude.« • Kelko palinke da vö tej osemnajset bečk? »Če so čista djaboka, te eden kotou da od dvajsti do štiridvajsti litrov. Slive da tresti do pettresti. Gröjške tö kauli dvajsti. Eden kotou so dvej bečke. Tak ka kauli dvejstau litrov palinke se s tauga vözažge.« • Vam se stera palinka najbola vidi? »Meni edna nej, zato ka dja ne smejm piti. Dja samo palinko pardenem pa te že vejm, kakšna je. Prvin se pijo, dapa zdaj mi je že doktor prepovedo. Gda so mojo palinko dvejdjezero drugoga leto vönesli v Otovce na ocenjevanje, dja sam že naprej vedo, ka moja dobi zlato odlikovanje. Zato ka če moja nej, te edna ne dobi, sam pravo drugim že naprej. Pa tak je bilau, moja je bila prva.« • Gde držite vi palinko, gda go domau parnesete? »Dja samo v tašoj posaudi, štera je iz glažojne. V plastični je nej dobro, zato ka tam žmaj dobi.« • Palinko vse taodate ali njate kaj za svoj tau tö? »Zato malo njam doma tö, zato ka dam brati, žlati pa malo toma, tistoma. Pa doktori tö nesem, če dem, zato ka so tauma sploj radi.« • Ka te delali zdaj, gda zima pride pa te znautra v rami cejli den? »Tauga se dja ne bojim, zato ka dja po radioni, televiziji hire (novice) gledam pa poslüšam. Če na den staukrat, te dja mo tau staukrat poslüšo, zato ka name politika sploj fejst briga.« K. Holec Začetni tečaj slovenskoga jezika Slovenska zveza je od 20. novembra 2006 letos tü gora ponidila začetni tečaj (kezdő nyelvtanfolyam) slovenskoga gezika tistim, steri bi radi kaj vedli v knjižnom geziki ali so se že kaj včili, pa bi več radi znali. Tečaj se je začno 20. novembra v 16.15 vöri v Slovenskom daumi. Vsakši keden ga planiramo v pondejlak od 16.15 vöre do 17.45, zatok naj se iz vsakše vesi leko nut pride pa domau odide z rednim avtobusom. Vsevküper računamo od 20 do 30 vör dugi tečaj, tau je od 10 do15 kednov. Na prvom srečanji s profesoricov se leko bola podraubnoma zgonči ali den spremeni. Za lerenco za letošnje začetnike smo prosili učiteljico slovenskoga gezika Eriko Glanz. Za tečaj nikomi nika nej trbej plačati, honorar profesorice plača Slovenska zveza, ranč tak poskrbi za knjige pa vse potrejbne pogoje. Glasi se leko do 27. novembra od 8.00 do 16.30 vöre na Slovenskoj zvezi osebno ali po telefoni, na št. 380-208. Klara Fodor sekretarka Porabje, 23. novembra 2006 6 Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je poznana po tom, ka brezi nevol ne more živeti. Vüpam, ka me razmejte? Una je gé takšni človek. Una je gé takša, kak je dosta lidi na tom svejti, če nega nikšne nevole, je njivi žitek prazen, je njivi žitek kak nejosolena župa. Zato leko mojo taščo Regino, trno čedno žensko, za peldo vzemem, kak vövidi tej njini žitek. Tou, kak se k iskanji nevol kcuj vzemejo, se vidi že brž po tistom, gda se prebidijo. Zaprav je že nouč bila puna nikšni nevol. -Aj grün vdari v sousedovoga psa! Cejlo nouč je lajo, vej sam pa sploj nej nika spala, -je prvo, ka se leko čüje od cejloga nevoulivanja nouvoga dneva. Če pa je mogouče psa po nesreči doj strejlo kakši djager, vej najti druge nevoule. -Vaaaaj, vse čunte me bolijo! Mujs moram postelo vöminiti. Na toj mojoj je več nej mogouče spati. -Če pa je s postelo vse vredi, je leko za nevoulivanje dobro kaj drugo tö. -Tak sam lagvo spala. Vej pa nej čüdo, pri punom mejseci je nej mogouče spati. Po tem nevoulivanji eške skur med spanjom je nej žmetno tadale nabirati nouve nevoule. Že tam v kopalnici med mujvanjom. -Na, vej pa kefica za zobe je nej stara več kak dva kedna pa je že vcejlak zanikoj! Boug moj, vej pa ta voda je mrzla, mi pa telko plačamo za segrejvanje! Mi leko stoj povej, zakoj nega več nika tiste žajfe za meko koužo? Če so že pri zajtriki na stoli novine, je nevol več, kak pa bi si je človek leko vözbrodo. V nevoulivanji z novinami človek brž gor pride, kak čedna je moja tašča Regina, trno čedna ženska. Una bi tak včasin vred vzela vse probleme z lakoto v Afriki pa po cejlom svejti. Z njou bi za kormanjom sveta nej bilou edne bojne nej pa sploj nej nikšni ekološki problemov. Una bi znala vred vzeti vsikšo ekonomsko pitanje, samo če bi mejla priliko. Depa najprva bi se pošteno nevoulivala. -Vej so pa tej nejnormalni! Kak leko kaj takšoga delajo, kak si leko sploj kaj takšoga brodijo. Vej pa vsikši vej, ka tou tak tadale nede pa ka tou ne more biti istina, - se ma šegou nevoulivati. - Ge bi tou vcejlak ovak včinila, pa bi se sploj nej držala takši nouri regul, za stere vsikši čeden vej, ka so nej vredi. Depa naši so tak modrijasti, ka tou nikak vpamet ne vzemejo. Samo eden den bi mi trbelo pa bi vse vred vzela. Ne bi uni meni ojdli koulivrat, kak odi mačka kouli sklejce z vroučo kašo! Takšo njeno nevoulivanje je za zajtrik in do obeda ga je eške za dvej ali tri puna koula. Nevouliva se zavolo drage eletrike, zavolo vrejmena, zavolo mene, zavolo preveč ali premalo tople peči, zavolo sama sebe pa zavolo mene eške najbole rada. -Pa ka sam ge komi včinila, ka se je moja čerka oženila s takšnim moškim pa nej s kakšnim drugim, -se vej nevoulivati sama s sebov. Tam do večera se nevoul nabere eške za sedem puni koul. Tej pune koule nevol pa ne vleče traktor ali pa krave. Tej koula nevol vlečemo mi domanji. Pa je ge moram vlejčti v slüžbi tö. Depa tam so nevoule bole male kak pa od moje tašče Regine, trno čedne ženske. Tak ka ge v slüžbi počivlem pa si vöspočinem od njeni velki nevoul. Si tou leko brodite, ka mam v slüžbi menše nevoule, kak pa so moje nevoule z njou. Pa sam ge nej nevoulati človek! Mam samo edno velko nevoulo, una pa se zove moja tašča Regina, trno čedna ženska. Vüpam, ka me razmejte. Pa vüpam tou tö, ka njoj tou niške vö ne ovadi. Ka bi po tistom bile moje nevoule eške üše pa vekše. Miki Ni bilo stanovanje, bilo je nekaj podobnega, toda zahtevnejše, ureditev ambulante za zasebno prakso, in sicer v znanem turističnem kraju, kjer je imela Janja prvo razstavo keramike in kamor sta pogosto zavila Gaja in Andraž, ki je pogosto razlagal, da je to ob rojstni vasi edino naselje v širšem prostoru, kjer bi želel živeti v starosti in dočakati smrt. Tega Vesni doslej ni povedal, ker do danes ni vedel, kje bo imela zasebno ordinacijo, povedala je, da gre na svoje, a ni vprašal kam. Lahko bi ostala na Goričkem, lahko bi se odločila za mesto, zato ni pokazal dovolj radovednosti, čeprav bi zagotovo povedala, kam hoče oziroma kje se dogovarja za prostore. „Lokacija ni slaba, nisem prepričan, da je kje boljša,” je bi ustregli meni – naročnici. VESNINA ORDINACIJA Pogosto sem v ambulanti, še bolj pa zunaj poslušala debate Vesna se želi posvetovati z Andra-delal lončar iz sosednje vasi.” kmetov in malih podjetnikov, „Vsega, o čemer si govoril, niti kako so govorili čez drage pro žem ne le o nakupu stanovanja, nisem poslušala, strinjam se s jekte, ki so obetali dober poampak tudi o nakupu nove ambu-tistim, kar si povedal o prosto-sel, vendar le dokler je bil na rih in lokaciji, ostalo me ne za-papirju.” lante. Andraž se mora odločiti. nima, zato niti slišala nisem,” „Čemu se ne odrečeš nakupu bilo njegovo mnenje, ko sta Vesna ni pripravljena spreme-velikega stanovanja v mestu se sprehodila po pritličnih niti tona, ko gre za urejanje in vložiš denar v prostore, prostorih, v katerih je bil do njenih materialnih zadev. And-ki te bodo preživljali? Če boš nedavna gostinski lokal, ki so raža mika, da bi jo vprašal, ko-uspešna, še zmeraj lahko zaga preselili na drugi vogal so-liko stanejo prostori in ali so še menjaš stanovanje, kajti tudi razmerno novega poslopja. nedolžni, pa se je zaradi izraza sedanje ni premajhno zate ali „Praviš iz vljudnosti ali izku-na njenem obrazu premislil. kratkotrajnejši obisk.” šenosti ali kar tako?” je Vesna Vesna kot da sluti, kaj ga zani-Takoj ko izreče svoje misli zopet v elementu rahlega, še ma: „Prostorov nisem kupila, brez temeljitejšega premislene motečega cinizma in ne-ampak za začetek najela. Če ka, vidi in čuti, da je povedal strpnosti. To pot upravičeno, bo ambulanta uspešno delova-nekaj zelo narobe. kajti gre za življenjsko važno la, bom ob asistentki zaposlila „Je to odgovor na iskreno žedejanje. še tehnika, ki bo izdeloval zobe ljo, da poizkusiva živeti sku„Odgovoril sem tako, kot mis-in proteze, če ne, potem osta-paj?!” z očitnim cmokom v lim, in ne vem, čemu dvom. nem v pogodbenem odnosu z grlu reče Vesna in se pomak-Prostori so veliki, svetli, v prit-mlado tehnico v mestu. Tudi ne v sosednji prostor, da ne bi ličju in tudi s parkiranjem ne najemnina ni nizka, toda iz-videl njenih rdečih oči z nekaj bo prevelikih težav. V poslop-računali so mi, da na začetku solzami, za katere ne ve, ali je prihajajo ljudje po različnih pridem skozi šivankino uho, so od žalosti ali užaljenosti ali opravkih, tisti, obupani po kar pomeni, kolikor prome-besa ali zgolj sok cinizma. izdiranju zob, se bodo lahko ta, toliko stroškov. Sčasoma Prvič, odkar se poznata, se potolažili v lokalu turistične se bodo škarje odpirale meni Andražu utrne misel, da je agencije Klas, ki ima nad vho-v prid, če si gospodje številk, z dosedanjim ravnanjem do dom napis Vrček in ob njem za katere sem morala krepko Vesne morda bil krivičen, vrček črne barve, ki ga je iz-plačati, niso izmislili zato, da ker je nekje globoko, v tistem Porabje, 23. novembra 2006 skrajnem kotu, kamor ljudje običajno dovolijo zelo redkim, posebnim izbrancem, popolnoma drugačna, kakor se kaže v vsakdanjem poprečju. Vedel je, da imajo ljudje tako skrita in tako izključno svoja mesta, kamor celo žena ne pusti moža ali mož žene, kaj šele ljubimec ljubico ali ljubica ljubimca. Ker to obstaja, sem nemara Vesno bolj prizadel, kakor bom kdajkoli izvedel, se sprašuje in ostaja brez odgovora, ko odhaja proti avtomobilu s sklonjeno glavo. Kdor bi ga pogledal pozorneje, bi tudi v njegovih očeh opazil drobec solze, čeprav si je venomer prigovarjal, da ne more prevzeti Vesnine bolečine na svojo dušo. Vseeno bi se mu zdelo ceneno, če bi zgolj zamahnil z roko in rekel, da ga ženska, s katero je preživel lepe, predvsem vznemirljive dneve, ne samo ure, od tega trenutka ne zanima več. Vsaka táka ali podobna zveza pusti vsaj drobno razo, ki nekaj časa krvavi in skeli, potem zaraste, sled pa ostane ... In Vesna je v Andražu pustila trajno sled. (se nadaljuje) 7 »Preko meje« MLAŠEČA LEJTA SOUSEDOVOGA PEPIJA TRI DNI ZA MEJAMI PORABJA 10. novembra, v petek ob smo nastopili ob 17. uri in striji in pol dvanajstih, smo se mi, po večerji smo se napotili dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vöz člani Mladega porabskega domov. Domov smo prispe-stopile še tri skupine. raščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. KAFEJ Sousedov Pepi je v iskanji svoji zrejli lejt dostakrat vcej gledališča napotili na tri-li okrog druge ure. Iz Avstriji so bili otroci, dnevno gostovanje v Slove-Ta tridnevna turneja mi bo ki so peli in plesali. Njihov nijo, Avstrijo in Italijo. Med še dolgo ostala v spominu. nastop mi je bil najbolj potjo do meje smo pobrali Vse je bilo krasno. všeč, zelo dobra je bila igra vse člane, Gaborja in Agico Slovencev iz Italije Stare Holec, Hajnalko Dončec, Ladislav Pinter, 9-a.r., garde, člani katere so sta lak strejlo mimo. Pa si je zatoga volo nej delo nikši problemov. Včasi njemi je kaj drugo delalo probleme. Tou je leko kafej tö. Bilou pa je tou na eden lejpi zimski večer, gda so se pri Pepijovi doma doubili sousedi pa pajdaši. Najprva so se pogučavali, po tistom so moški začnili kartati, ženske pa pomalek klajfati. Med njimi pa se je süko sousedov Pepi. Nej trbej trikrat povedati, ka se je držo vcejlak vözraščeno. Pa je prišo tisti čas, ka so gratali lidge sneni. Pepi pa je že skur spau med kartašami. Pepijova mama je dala na špajet vodou pa za eden čas je biu krepek kafej že küjani. Vö ga vtočila najprva ženskam pa po tistom eške moškim. -Ge ne dobim kafeja, - se je brž gore za sebe začno gemati sousedov Pepi. Mama je vejdla, ka je najboukše biti tiüma pa njemi je natočila edno malo šalico kafeja. Tak je zdaj leko piu kafej vküper z rejsan vözraščenimi možakarami. Na, tak je po tistom večer šou pomalek tadale, dokeč so nej kouli pounouči odišli raznok. Pa so šli spat Pepijovi tö. Mama pa ata sta rejsan spala, depa souedov Pepi je nej pa nej mogo spati. Kafej njemi je tou nej dopüsto. Meto se je po posteli, se obračo, zdijavo, si spejvo ali spati je nej mogo. Zato je nej čüdno, ka je pri zajtrki tak vövido, kak bi ga stoj cejlo nouč naganjo po lesej. -Ka je pa s tebov, sin moj, - ga je pitala mama, čiglij je vedla, ka je za nevoule. -Nika je nej, - se je redo čednoga pa moudroga tö. - Vej pa sama vejš, ka mi vözraščeni nemamo cajta spati cejlo nouč. Pa nam ranč nej trbej vnoči spati. Vej smo pa nej kak kakši mlajši, - je eške kuman grizo krüj. Ja, kafej je začno popüščati. Sousedov Pepi je biu čedale bole sneni. Kuman je prišo nazaj do postele. Doj se je lego pa spau do večerdje. Gda se je obüdo, je bila venej že kmica. V künji si je na glas zmodrüvo: -Eške dobro, ka je že zadvečerak. Zdaj se začne moj den. Vej pa bi si stoj leko brodo, ka sam kakši pojbič, ka odim tak rano spat. Na, vej je nej dugo ostano büden. Tam nin za tri vöre je vküper z atinom zaspo pri teveni. Spala sta kak dva starejšiva. Depa kafeja sousedov Pepi eške gnesden ne pigé več, čiglij je že eno leto bole starejši. Benjamina Nemeša, Krištofa Kissa in mene. Avtobus je vozil Laci Nemeš, naša spremljevalka je bila Irena Fasching. V Murski Soboti se nam je pridružil Miki Roš, naš režiser. Ko smo prispeli v Ljubljano, smo se takoj napotili v gledališče, kjer smo zvečer imeli predstavo. Potem smo se odpravili na prenočišče. Naš hotel se je imenoval Celica, v preteklosti je bil zapor. Malo smo se odpočili, nato smo šli nastopat. Predstava se je začela ob 20. uri. Razen nas so se predstavile še 4 skupine. Prva skupina se je pripravila z glasbo in s plesom. Druga skupina je imela komedijo, tretja je pokazala film. Četrta skupina je zaigrala in zapela šansone. Po nastopu so nas pogostili z večerjo, potem smo šli v Celico. V soboto smo do 11. ure počivali, po zajtrku smo odpotovali v Avstrijo. Potovanje je trajalo približno 3 ure. Med potjo smo se ustavili na kosilu. Ko smo prispeli na cilj, smo malo vadili in ob 20 zvečer smo imeli nastop. Po nastopu smo pojedli fino večerjo. Potem smo potovali nazaj v Ljubljano. V nedeljo po zajtrku smo potovali v Izolo. Tam je bilo krasno vreme. Mesto je bilo zelo lepo, videli smo mnogo jadrnic ob obali. V Izoli smo jedli kosilo. Na jedilni-* * * ku se je znašel tudi morski Gimnazija Monošter * * * Od 10. do 12. novembra smo se v Sloveniji, Avstriji in Italiji predstavili z gledališko igro z naslovom Prvi šolski dan. Razen nas so bile še štiri skupine iz Italije in Avstrije. Prvi dan smo nastopili v Ljubljani, ampak žal, nismo videli drugih skupin. Drugi dan smo bili v Pliberku, videli smo vse udeležence prireditve »Preko mej«. Zelo mi je bila všeč skupina iz Avstrije, ki je plesala in pela. Med njimi niso bili samo odrasli, ampak tudi otroci. Skupina je bila zelo super. Igra se je imenovala Svet je kakor ringaraja. Ta igra mi je bila zelo všeč. Naše prenočišče je bilo zanimivo. Spali smo v hotelu Celica. Sobe so bile majhne, na vratih in oknih so bile mreže. Nastopi so nam uspeli. Vse je bilo dobro urejeno, edino prvi dan smo sedeli na odru, ker nismo dobili stolov. Ne glede na to, smo veselo preživeli skupaj 3 dni. Upam, da bomo 2. in 3. decembra enako dobro odigrali Prvi šolski dan v Mariboru in Monoštru. Agota Holec, 11-b.r., Gimnazija Monošter pes, ampak ga nisem upal Od 10. do 12. novembra je poskusiti. Po kosilu smo po-Mlado porabsko gledališče tovali v Italijo, v Trst. Tam nastopalo v Sloveniji, Av- Miki Roš Porabje, 23. novembra 2006 rejši ljudje. Sledila jim je skupina štirih žensk, ki so pele. Na programu je bil tudi petminutni film, žal ne vem, o čem je govoril, saj smo za filmom bili mi na vrsti, zato smo se morali že pripraviti. V petek smo bili zelo utrujeni, morali smo zelo dolgo čakati na generalki pa niti usesti se nismo imeli kam. Ne glede na to je bilo dobro. Naše ljubljansko prenočišče je bilo res zelo čudno, presenetilo nas je. Baje je bila ta zgradba v preteklosti ječa. Zelo lepo so jo preuredili v hotel z imenom Celica. Tudi ime pove že veliko. Ni bilo enakih sob. Dekleti sva bili v dvoposteljni sobi, fantje pa v štiriposteljni. Na oknih je bila mreža pa tudi na vratih je bila ena. V nedeljo, na poti v Italijo v Trst smo se ustavili v Izoli na kosilu. Na jedilniku je bil tudi morski pes, zato sva ga z enim fantom seveda poskusila. Meso morskega psa mi je teknilo, po mojem je bilo okusno, čeprav je bil Benjamin drugačnega mnenja. Zdi se mi, da smo igro dobro odigrali, bolj kot prej, vsi so nam čestitali. V Trstu je ena priletna gospa povedala, da je bilo super. Tridnevno gostovanje je bilo enkratno. Hajnalka Dončec, 11-b.r., Gimnazija Monošter PETEK, 24.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 10.45 Z VAMI, 11.35 IMUNSKI SISTEM, DOK. ODD., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 REX, DOK. MESECA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ZGODOVINA, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: RADOVNA, IZOBR. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 HOMO SAPIENS, FRANC.-KAN. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 ŽELEJČKI, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 DAN RUDOLFA MAISTRA, PRENOS DRŽAVNE PROSLAVE IZ LENARTA, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 HOMO SAPIENS, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.55 INFOKANAL PETEK, 24.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 12.45 V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, POLJSKI FILM, 14.30 JASNO IN GLASNO, 15.25 ŠPORT ŠPAS, 15.55 PRVI IN DRUGI, 16.15 POMAGAJMO SI, 16.45 ZDAJ!, 17.15 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 19.05 IDIOT, RUSKA LIT. NAD., 20.00 ZLOČIN V SVETU UMETNIN, ANG. DOK. SER., 20.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.15 LJUDJE EVROPSKIH MEST: LJUBLJANA, 21.45 DEVET KRALJIC, ARG. FILM, 23.35 NIKITA, FRANC. FILM, 1.30 REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.35 INFOKANAL SOBOTA, 25.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 UŽIVAJMO V ZDRAVJU, 13.40 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.05 PIRAMIDA, 15.10 SPI, DETE, SPI, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 17.25 O ŽIVALIH, 18.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 20.30 HRI-BAR, 21.40 GLAVA DRUŽINE, AM. NAD., 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.05 TRIJE OBRAZI STRAHU, IT. FILM, 0.35 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.15 HRI-BAR, 2.25 INFOKANAL SOBOTA, 25.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.50 SKOZI ČAS, 12.00 LJUDJE EVROPSKIH MEST: LJUBLJANA, 12.30 ZDAJ!, 13.00 ŠPORT, 16.10 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 17.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 19.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 20.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 21.45 IDIOT, RUSKA LIT. NAD., 22.35 NIKOLI OB DESETIH, 23.35 SOBOTNA NOČ: PUNK, GLASB. DOK., 1.05 OTROK V KOTU, AVSTR. NAD., 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL NEDELJA, 26.11.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 POGOVORI, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 0.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 26.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.25 SKOZI ČAS, 11.35 MLADI VIRTUOZI: FLAVTIST MARTIN BELIČ, 12.05 HRI-BAR, 13.10 SLOVENSKI VODNI KROG: SELŠKA SORA, IZOBR. DOK. NAN., 13.35 ŠPORT, 14.55 KOŠARKA, LIGA NLB, UNION OLIMPIJA - SPLIT CO, 16.45 ŠPORT, 17.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 19.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (M), 20.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 21.45 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 21.50 PO POTEH SLOVENSKE OPERE: MED OBEMA VOJNAMA, GLASB. DOK. SER., 22.45 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 23.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 0.00 ŠPORT, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.11.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 14.25 TURISTIKA, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 ANČINE NOGICE, RIS., 16.15 TRAKTOR TOM, RIS., 16.25 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 16.45 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: DOGOVOR, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 MIT KLEMENTA JUGA, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PODELITEV ZOISOVIH NAGRAD, PRENOS IZ CANKARJEVEGA DOMA, 21.00 JULIJA, AVST. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 UMETNOST IGRE, 23.15 DEDIŠČINA EVROPE: HENRIK OSMI, ANG. NAD., 0.50 MIT KLEMENTA JUGA, DOK. ODD., 1.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.50 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 15.10 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.35 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 15.45 PO POTEH SLOVENSKE OPERE: MED OBEMA VOJNAMA, GLASB. DOK. SER., 16.45 TEKMA, 17.35 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.10 DOKTOR ŽIVAGO, ANG. NAD., 20.05 UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, GLASB. ODD., 22.40 MALČKA GLEDATA MALČKE, AM. RIS., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL TOREK, 28.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SOŽITJA, 10.30 O ŽIVALIH, 11.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 HRI-BAR, 14.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 15.0 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARJAN, KONJ, KI PLEŠE STEP, RIS., 16.05 POTEPANJA, DOK. NAN., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POTOVANJA RASTLIN, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PIRAMIDA, 21.00 TOVARIŠ, FELJTON O IDRIJSKIH RUDARJIH, 21.20 JOŽU BERTONCLJU: ACADEMIA CROPPENSIS, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 AUSCHWITZ -NACISTI IN DOKONČNA REŠITEV, ANG. DOK. SER., 23.40 POTOVANJA RASTLIN, DOK. ODD., 0.10 MODRO, 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.45 INFOKANAL TOREK, 28.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.30 ARITMIJA, 16.10 STUDIO CITY, 17.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 LABIRINT, 19.00 MALI OGLASI: AVTOŠOLA, IZV. TV NAD., 20.00 ... TVOJ TEK JE ŽIV IN JE LEGAK ... OB 100-LETNICI SMRTI SIMONA GREGORČIČA, 21.00 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 21.30 SEN KRESNE NOČI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA, 23.35 KONTROLA, MADŽARSKI FILM, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL »Veseli pajdaši« na Gorenjom Seniki V nedelo, 12. novembra so prišli na Senik veseli lidge. Tau so bili »Veseli pajdaši«, prišli so iz Števanovec. Tau je sedemčlanska gledališka skupina. Slovenska manjšinska samouprava na Seniki vsakšo leto organizira več programov za tukajšnje lidi in ta program je tö spadno med nji. Predstava se je začnila v pou 11. vöri, po svetoj meši. Kulturni dom so lidge napunili, dosta nji je vküp prišlo. Števanovčani so predstavili igro Kartešpilarge. Zgodba se je odvijala v krčmi. Moški špilajo karte, pigejo vino pa se pogučavlajo. Ništerni majo ženo, drügi nej, pa se tisti tö oženijo. Žene se seveda korijo s pijanimi možami, gda zvejo, ka bi uni tadale karte špilali kak do zdaj, gda so bili eške legéni. Takšna zgodba se je odvijala v krčmi. Perdstava se je fejs vidla lidam, ka so se dosta smejali pa fejs ploskali. Ta skupina je nastala 1999. leta. Najoprvin je Irena Barber za dvej ženske napisala eno malo zgodbo. Potistom pa so si brodili, ka bi tarbölo napraviti eno skupino. Vküper se je nabralo 6-7 lüdi, pa so prosili gospo Ireno, naj napiše njim zgodbo. Od tistoga mau se vsakšo leto navčijo kakšno igro, pa na vüzenek imajo premiero. Na leto imajo več nastopov, kak na Vogrskom tak v Sloveniji. Tüj na Seniki so že tö večkrat bili. Skoraj vsakšo leto dejo na revijo v Mursko Soboto. V gledališču Thalia v Budimpešti organizirajo srečanje skupin narodnostnih manjšin na Madžarskom in tam so že tö večkrat gorstaupili. Vaje majo kedensko enkrat te, gda se včijo kaj nauvoga, potistom pa samo pred nastopom. Zdaj piše tekste njihov vodja, Laci Kovač, in imajo preprosto zgodbo pá v narečju, ka tau se lažje navčijo, pa njim je bola blüzi. Agi Hanžek ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT