Poštnina oiatana v gotovini Leto LVII.	V Liubllanl, v sredo, dne 7. avgusta 1929 Št. 177 2. izdaja st.2 di„
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno ISO Din celolelno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din oedeltaka Izdala celoletno vJugo-alavljl 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. petlt-VTSlo mali oglasi po 13(J ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2.-50, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri večlern □ naroČilu popust
Izide ob 4 zJulrtO
rožen pondeljko ln dneva po proznlKu
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. Silil KoUoplsl se ne vračafo, nelranltlrana pisma se ne spre/ema/o j- Uredništva telefon St. 2050. upravnlitva SI. 2328
Velegreznica
Življenje, naj se razvija v še toliko območij, je enota. Res ima vse, kar je, so dogaja in razvija,' svojo lastno zakonitost in veljavo. To resnico je odločno potrdil že doetor ange-licus, največji filozof zapada. Po svojih zakonih se razvija politično, kulturno, gospodarsko življenje. Toda med vsemi iemi in drugimi območji naturnega življenja je gotov red, je nad- in podrejenost, so vrednote višjega in nižjega reda in medsebojna zveza; samostojnost vsakega življenjskega območja je le od-nosna. Ves naravni red pa ima tako svoj izvor, kakor svojo utemeljenost in končen smoter v nadnaravnem redu božanstvenega.
Če človek, oziroma človeštvo preneha stvari gledati s tega vidika, začenja Irveti nizdol, spočetka počasi, potem vedno nagleje. Danes nam je to popolnoma jasno. V svojem že čisto bolestnem stremljenju po vedno večjih storitvah na polju civilizacije je moderni človek izgubil svojo naravno orientacijo k Najvišjemu, je samega sebe in svoje storitve po-božanstvil in čisto pozabil na svojo in vsega bitja odvisnost od Stvarnika. S tem je porušena enota človeškega ustvarjanja na v=eh področjih, kar je uprav bistveni znak naše dobe. Politiku noče imeti nobene zveze z načeli ostalega duhovnega življenja 10 pravi, da so njeni zakoni neodvisni od »običajnih« etičnih norm. Veliki (in žalibog čedaijebolj tudi mali) gospodarski obrati nočejo vedeti o zakonih občestvene ljubezni, socialnega sož'tja in medsebojne moralne odgovornosti: gospodarstvo ima čisto svoje »železne« zakone brezobzirnega pridobivanja. Amerikanska kultura mehanizujoče in racionalizujoče industrializacije se postavlja v čedalje večje nasprotje s staro evropsko humanistično kulturo. Vse to je povzeto v markantnem stavku P. Lipperta: »Sodobno kulturno življenje je v razpadanju tega, kar je Bog v svojem stvariteljskem in odrešiteljskem načrtu medseboj zvezal — v podiranju vseh mostov, ki vodijo od gospodarstva do etike, od kulture do religije, od politike do cerkve, od notranjosti do vnanjo-sti, od obratne delavnosti do milostnega življenja, od narave do nadnaraven Dobra je svetna kultura, dobra znanost, dobro proizvajanje dobrin, dobra tehnika, dober napredek na sebi, greh je v odnosu in zadržanju človeka do teh stvari, v napačnem vrednotenju teh dobrin, v anarhični brezredni osamosvojitvi enega življenjskega območja od drugega, in končno v obrezboženju nature in življenja od strani človeka.
Boljši del človeštva to dobro čuti, mnogi slutijo, velike množice pa žive tja v en dan, zasužnjene materiji. Najbolj se brezbožnost, brezmoralnost in brezdušnost sodobne civilizacije opazi v velemestu, tem strašnem ču-dovišču naše dobe. Ford, ki je še nedavno v najbolj rožnatih barvah opeval sijajno bodočnost amerikaniziranega gospodarstva in kulture, prorokuje danes velemestu pogin, ker ubija vire višjega duhovnega življenja. Velemesto je ogromna greznica, v katero se steka gnoj iz obolelega človeškega organizma vsega planeta. Velemesto se je najbolj odtujilo religioznim vrednotam, v njem propada rasa tako fizično kakor moralno, socialno življenje se pa po nakopičenju bogastva v rokah maloštevilnega bogatinstva na eni ter osiromašenju množic na drugi strani v neizprosni razredni borbi razdira.
Velemesto, v katerem je čim večje število fjudi, ki so izključno zaposleni v pridobitnem življenju, »racionalno« stlačeno na čim manjšem prostoru, nima nobene tradicije; ljudje prihajajo in odhajajo; enota jezika, nravi in tradicije je porušena; nič ni stalnega; rodbinsko, sosedsko, farno, sploh vsako naravno občestvo je zamenjano po organizacijah z vna-njim, navadno pridobitnim smotrom; življenje se vrši uradoma, je v pravem pomenu besede ustrojeno; velemestna administracija je sam aparat in obrat brez vsakega osebnostnega značaja; že stil velemesta je brez duše: ka-menita puščava pravokotnih drug na drugega naškatljanih bivališč ljudi, kojih bog je, kar bodo zaslužili, pridobili, prisvojili. Cerkev, to središče dobrega, lepega in resničnega, posve-eevalka življenja, bivališče Evharistije, izginja med nebotičniki, stanovanjskimi velekasarna-mi in veleprodajalno; za »razvedrilo duha« služi bar, dancing, revija stotin golih žensk. Brez miru, brez možnosti, da bi se poglobil vase, da bi si stavil največja končna vprašanja o izvoru, pomenu in smotrn bivanja, brez prave lepote in brez zveze z naravo, od katere je čisto odtrgan (znani weeckend je pač le spakota), je človek velemesta religiozno
Kako ohranimo zvezo z izseljenci
Zanimiva debata na splitski konferenci
Split, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Danes se je v Splitu nadaljevala konferenca o izseljeniškem vprašanju. Vodil jc konferenco načelnik ministrstva za socijalno politiko Dušan Jeremič. Razpravljali so v prvi vrsti o razmerju izselje-niške službe z našimi konzularnimi predstavniki v inozemstvu in o načinu, kako se naj ohranijo zveze izseljencev z domovino.
Pogovor je nanesel tudi na ameriško državljanstvo naših izseljencev ter obvezo izseljencev na vojaško službo v naši državi. G. Lupiš je stal na stališču, da se preide preko tega dejstva, med tem ko je načelnik osrednjega tiskovnega urada Marjanovič izjavil, da 111 vseeno, če naši izseljenci sprejmejo ameriško državljanstvo ali ne. Dr. Artur Benko je govoril za to, da se uvedejo na naših univerzah stolice o anglosaškem pravu, po katerem sodijo tisoče naših izseljencev. Frančiškan o. Kazimir Zakrajšek je govoril o potrebi vezi med izseljenci in našimi konzulati ter o potrebi sodelovanja z izseljenci v naši državi. Zavzema se za stališče g. Lupisa
in pravi, da se izseljencem ne sme zameriti, če sprejmejo ameriško državljanstvo. Naglasil je, da so naši ljudje v Ameriki dobro organizirani. Glede verskih šol pravi načelnik Marjanovič, da ne morejo ohraniti narodnostnega čuta izseljencev. Frančiškan Zakrajšek pa mu ugovarja ter ugotavlja, da so ravno verske šole pri katoliških izseljencih ohranile narodnostno zavest do tretje gcneracije, dočim se je ista pri srbskih izseljencih zgubila že v drugi generaciji. Nadalje se zahvaljuje ministru Drinkoviču, da jc omogočil gotovo kvoto za katoliške sestre v Severni Ameriki ter govoril o vlogi, ki jo vršijo katoliške sestre med izseljenci. Najprej cerkev, potem šola in tisk, pravi Zakrajšek, bodo ohranile narodnostno čustvovanje naših ljudi. G. Bartulica priporoča osnovanje akademije za izseljeniško vprašanje. Govoril je še dr. Nedeljkovič o italijanski izseljeniški politiki ter predlagal, da se ustanovi ameriško-jugoslovansko društvo. Nato je bila konferenca zaključena.
Komunističen atentat v Zagrebu
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) O zagrebškem atentatu je izdano sledeče službeno obvestilo: »Nocoj ob pol 1 je pred orožniško vojašnico na Varoševi cesti v Zagrebu eksplodirala patrona, napolnjena z eksploz. snovjo. Orožnika, ki je bil pred vrati na straži, je pahnilo na tla ter je dobil nekoliko poškodb
lahkega značaja. Eden atentatorjev je takoj pobegnil v smeri proti trgu Reolski, kjer ga je hotel stražnik prijeti in ustaviti. Atentator je pa stražnika ranil ter pobegnil. Misli se, da je to maščevanje komunistov radi zadnjega dogodka v Somboru.«
Veliko imenovanje v notranjem ministrstva
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Na predlog predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra, generala Petra Živkoviča je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim se postavlja za načelnika oddelka za državno zaščito v notranjem ministrstvu v 3. skupini I. kategorije Matkovič Dobrica, veliki župan bačke oblasti; za načelnika oddelka za javno varnost v istem ministrstvu v 3. skupini I. kategorije Todoro-vič Radimir, načelnik oddelka za Banat, Bač-ko in Baranjo; za velikega župana bačke oblasti v 2. skupini I. kategorije Jovanovič Milan, dosedanji veliki župan niške oblasti; za velikega župana niške oblasti v 2, skupini I. kategorije Vilko Baltič, dosedanji veliki župan belgrajske oblasti; za velikega župana belgrajske oblasti v 2. skupini I. kategorije Matič Gjorgje, veliki župan kosovske oblasti; za velikega župana kosovske oblasti v 2. skupini I.
Zavod sv, Hieronima zopet urejen
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Snoči je prispel v Belgrad rektor rimskega zavoda sv. Hieronima dr. Magjerac, ki je dal Vašemu dopisniku sledeče izvirne podatke: Zavod sv. Hieronima je sedaj popolnoma urejen ter se normalno razvija. Trenutno je v njem sedem gojencev. Razmerje med zavodom in Vatikanom ter med zavodom in našim vatikanskim poslaništvom je ugodno. V zavodu so jugoslovanski cerkveni dostojanstveniki sprejem .il i goste in imeli konference. Premoženje zavoda je toliko, da bi se lahko vzdrževal iz vsake škofije, ki so naštete v breve Leona XIII. »Gentem Slavorum« iz 1. 1901, po en gojenec. Število gojencev je sedaj majhno zato, ker jugoslovanske škofije radi pomanjkanja duhovnikov ne morejo pošiljati svojega duliov-skega naraščaja na nadaljne študije. Nedavno
kategorije Filipovič Mihajlo, divizijski general v pokoju; za velikega župana sremske oblasti v 2. skupini I. kategorije Miovič Sveto-mir, divizijski general v pokoju; za velikega župana travniške oblasti v 3. skupini I. kategorije Gjorgjevič Gjorko, sodni polkovnik v pokoju; za glavna nadzornika ministrstva notranjih zadev v 3. skupini I. kategorije Kuz-manovič Aleksander, dosedaj načelnik v istem ministrstvu, in dr. Otmar Pirkmajcr, istotako dosedaj načelnik notranjega ministrstva; za nadzornike v notranjem ministrstvu so imenovani: Krasojevič Janičija, veliki župan sremske oblasti in Hanžekovič Marijan, dosedanji veliki župan travniške oblasti, ter svetniki istega ministrstva: Jovanovič Rado, Kocič Peter in Vlaškanin Milorad. Z istim ukazom so tudi imenovani nekateri policijski uradniki v Zagrebu in Zemunu.
so jugosl. škofje v Rimu izjavili, da bo to pomanjkanje trajalo še tri leta. Potem pa bo duhovniškega naraščaja že toliko, da bo lahko vsaka škofija poslala več kot enega gojenca v zavod. Pravico, pošiljati gojence v zavod sv. Hieronima, imajo škofije v Hrvatski, Slavoniji, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji ter Črni gori. Ali se bodo v bodoče sprejemali gojenci tudi iz drugih škofij, trenutno ni bilo mogoče ugotoviti, ker Vatikan skrbno čuva ugotovljene pravice ter je to vprašanje odvisno od tega, kako se bo Vatikan sporazumel v tem vprašanju s političnimi oblastmi v Belgradu. V ostalem pa še čaka na sklenitev novega konkordata, kjer bo gotovo tudi zavod sv. Hieronima igral svojo vlogo.
Kredit 3 milijone dinarjev je odobrila Narodna banka glavni zvezi srbskih kmetijskih zadrug, da organizirajo skupno prodajo žita, zlasti koruze in pšenice.
usahel in moralno osiromašen živ stroj, ki si življenje lajša in oraznoliči z raznimi surogati; eni v brezmejnem razkošju, drugi v sirovih ekscesih.
Moralna izprijenost velemesta je strašen fenomen. Prašajle kriminalista, policista, zdravnika, socialnoskrbstveni urad, dušnega pastirja, učitelja, kaznilničnega uradnika. Velemesta imajo svoje velike, organizirane tolpe! zločincev z neštetimi pomagači, policija sc mora z njimi boriti s strojnimi puškami in oklopnimi avtomobili. Kriminaliteta nedolet-nih raste v strahoviti progresiji. Prostitucija ima neizmerno polje delavnosti, če prištejemo vse obrti, poklice in institucije, ki k njej navajajo od direktnega svodnika do nesramnih plakatov m revij za »moderno kulturo telesa<". To so rakrane, ki daleč naokoli vse okužijo.
Mi nimamo velemesta, imamo pa že te in one velemestne pojave. Gotove vrste periodič-
na in knjižna literatura skuša vse to pojave olepšati, pa to je deloma samoprevara deloma namerna prevara. Vsi ti znaki »napredujoče kulture« so v resnici znaki propadanja. Resnica pa je na drugi strani, da so pod skorjo obolelega narodnega in ljudskega organizma čutijo preporodilni sokovi. Vse dušno pastir-stvo, socialnoreformno in mladinskovzgojno delo danes v bislvu obstoji v nalogi tem obnovitvenim silam pomagati do predora. V tem jc tudi vse bistvo in ves pomen velikopotezno in globoko zamišljene katoliške akcije sedanjega papeža. Pa to je problem za drugikrat. Danes bi opozorili na to, da gotovi pojavi razpadanja segajo tudi v našem malem narodu iz mesi!a notri v kmetske domove: na primer ločitev zakona! O tem še pred petdesetimi leti na kmetih ne bi bil nihče niti sanjal. Stvar kliče vse ljudi dobre volje na delo ozdravitve ii> obnovitve.
Oprava /e vKopllar/evl ul.Sl.fi * Čekovni račun: C/ublfana Stev. JO.«50 tn 10.34f xa Inserale, Saralcvo.it.7563, Zagreb St. 39.011, Praga In liunal St. 24.797
Kralj na Bledu
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Krst kraljeviča se vrši v nedeljo, dne 15. avg. Vlado bc zastopal minister dr. Korošec.
Nj. Vel. kralj je dospel danes na Blecl ob polenajstih dopoldne v spremstvu dvornega maršala Dimitrijeviča in prosvetnega ministra Maksimoviča.
Opatijska konferenca
Sušak, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Naša komisija, ki razpravlja z italijansko komisijo v Opatiji o ureditvi prometa v reški luki in bazenu Thaon de Revel, je danes nadaljevala svoje delo, ki bo trajalo še kakih šest do osem dni. Člani komisije so so porazdelili na sekcije in obravnavajo v glavnem tehniške zadeve. Z velikim zanimanjem se zasleduje delo te konference, ker je znano, da so naši gospodarski pomorski krogi proti sprejetju bazena Thaon de Revel v našo eksploatacijo.
Razstava našega napredka
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Naša država bo za časa jesenskega zasedanja Društva narodov priredila v Ženevi razstavo, na kateri bo pokazala, kaj je naša država storila na kulturnem, zdravstvenem in socialnem polju v zadnjih desetih letih. O priliki razstave se bodo vršila tudi predavanja. Organizirala bosta razstavo finančni minister dr. Švrljuga :n tajnik trgovinskega ministrstva Grgaševič.
Zdravstvo v naši državi
Belgrad, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo statistiko o stanju nalezljivih bolezni, o zdravstvenem stanju našega naroda in o gibanju prebivalstva. Kar se tiče nalezljivih bolezni, vladajo najslabše razmere v Vojvodini, takoj za njo pa pride Slovenija, najmanj nalezljivih bolezni je v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Seveda je pri tem vpoštevati, da se v Sloveniji skoraj vsak slučaj točno prijavi, dočim se to drugod ne dogaja. Zanimivo je, da je od 1000 obolelih v Sloveniji umrlo najmanj, to je okrog 6% drugod pa do 12%.
O gibanju prebivalstva navaja statistika, da znaša prirastek v Srbiji leta 1922 14.90% in 1. 1926. 21.60 %; na Hrvaškem leta 1920. 1.3.42%, leta 1922 pa 18.11%; v Sloveniji je znašalo število rojstev 1. 1921. 32.450, L 1927. 33.474 in znaša prirastek I. 1921. 8.56%, leta 1927. pa 11.36%; v Vojvodini znaša prirastek 6.31% oziroma 9.31%; v Bosni in Hercegovini za 1. 1920. 15.12% in za 1. 1926. 17.96%.
Jugoslovanski oficirji
na Poljskem
Varšava, 6. avgusta. Jugoslovanski oficirji so došli danes v trdnjavo Modlin blizu Varšave, ter so prisostvovali zgraditvi pon-tonskega mosta po poljskih pionirjih. Most v dolžini 426 m je bil zgrajen v 41 minutah, kar je izzvalo občudovanje jugoslovanskih oficirjev. Jugoslovanski general Belič je čestital poveljniku pionirskega bataljona. Za tem je bi lprirejen jugoslovanskim oficirjem banket v modlinškem oficirskem domu, na katerem je bilo izrečenih več govorov. J
Vse manifestacije ob obletnici Radiceve smrti prepovedane
Zagreb, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Načelnik policije je prepovedal ob obletnici Radičeve smrti vsake manifestacije oziroma demonstracije ter utemeljuje to prepoved s tem, da na-meravajo komunisti tudi to žalne manifestacijo izkoristiti v svoje namene ter privesti do oboroženega spopada med demonstranti in organiziranimi organi javne oblasti.
Belgrajske vesti
Seja ministrskega sveta se jc vršila dane« dopoldne.
Ministra dr. Korošec in Radivojevič sta
danes oddajala oziroma sprejemala posle pri zamenjavi ministrstev. Jutri dopoldne ob 1C bo prevzem poslov gotov.
Odlikoval je predsednik grške republike našega kmetijskega ministra dr. Frangeša z redom velikega križa Fenlksa I. vrste.
Kmetijsko ministrstvo demantira vesti, tla bi se pokvarile večje množine žita v naši državi.
Na Reki sc je danes vršila seja naših in italijanskih zastopnikov, na kateri se je razpravljalo o ureditvi dovoza in prodaje mleka.
Pogajanja za sklenitev jugoslovanske špan I ske trgovinske pogodbe se v kratkem prično
Šimen Makso, arhivski uradnik oblastne-1 tehnične uprave v Ljubljani, je vpokojen.
Globok utis jugosl.note | v SoNji
Sofija, 6. avg. Jugoslovanska nota, ki je bila izročena bolgarski vladi zaradi rešitve raznih spornih vprašanj in ugotovitve nevtralne cone, je izzvala v tukajšnjih političnih krogih veliko senzacijo. Tekom razprave o tej noti so se pokazale globoke razlike, ki obstojajo med posameznimi vladnimi skupinami.
Sofija, 6. avgusta. Skupina Cankova je nezadovoljna z zunanjo politiko Ljapčeve vlade, ki jo obtožuje zaradi njenih neuspehov. V sporu med posameznimi skupinami stopa čimdalje bolj v ospredje »Demokratičeski i Zgovor«. List >Preporec« je že objavil oster Jlanek proti skupini Cankova. >Utro< se bavi i napadi skupine Cankova na zunanjega ministra Burova in pravi, da obstoji v krogih demokratičeskega zgovora 'nezadovoljstvo zaradi napadov pristašev Cankova na vlado. List trdi, da obstojata dve skupini, ki imata večino v demokratičeskem zgovoru in napoveduje odstop Cankova s položaja predsednika sobranja že pred otvoritvijo novega zasedanja, ker je na tem položaju resna ovira vladni politiki. List smatra, da bo oktobrsko zasedanje sobranja polno iznenadenj.
Sotija. 6. avguste. Za jutri je napovedana seja ministrskega sveta, ki se ji pripisuje veliko važnost. Predsednik vlade Ljapčev se bo vrnil v Sofijo tekom jutrišnjega dneva, zunanji minister Burov pa zvečer.
Cankov pri Ljapčevu
Sofija, 6. avg. Ljapčev in Cankov sta imela včeraj sestanek v čamčuriji. Današnji dopoldanski listi trdijo, da je bil ta sestanek le slučajen. O tem slučajnem sestanku pa se vendarle mnogo govori in se spravlja v zvezo s političnim položajem. Cankov se bo vrnil v Sofijo v četrtek.
Dnevni red zasedanja D. N.
Pariz, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Tajništvo Društva narodov objavlja danes dnevni red 56. zasedanja sveta Društva narodov, ki se bo začelo 30. avgusta pod predsedstvom perzijskega zastopnika. Začasni dnevni red obsega ducat raznih vprašanj. Mnoga mesta zavzemajo gospodarska vprašanja, tako n. pr. svetovna kriza v sladkorni in premogovni industriji, vprašanje mednarodnih kartelov itd. Razen tega je na vrsti madjarsko optantsko vprašanje in več manjšinskih peticij.
Uspeh protivenizetistov
"T Atene, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Za župana je bil izvoljen v Atenah član protivenizelistične skupine, v Solunu pa je dobil večino glasov rojalist. Dasi občinske volitve niso političnega značaja, pa je vendar izvolitev velikega števila protivenizelističnih ali neodvisnih županov vzbudila veliko pozornost in se živahno komentira.
Vojaki streljali na romtsn. stavkajoče rudarje
Sofija, 6. avg. »Rador« poroča, da so včeraj pričeli stavkati delavci premogovnika Helena v Lupeniji v dolinu 2iu. Po dveh urah so se jim pridružili tudi delavci rudnikov Karolina in Štefan. Število stavkujočih znaša 3800. Stav-Icujoči delavci so zavzeli električno centralo in jo imeli zasedeno vso noč. Vsled prekinjenja slektričnega toka je bilo tudi prekinjeno funkci-joniranje dvigal v rovih in strojev za črpanje vode, zaradi česar so bili izpostavljeni nevarnosti delavci, ki so v premogovnikih, kakor tudi premogovniki sami. V stavkovni revir je došlo vojaštvo z državnim pravdnikom, nakar je prišlo do pogajanj med državnim pravdnikom in delavci, ki pa niso uspela. Državni pravdnik je zahteval od delavcev naj se razidejo, pri tem pa je bilo izstreljenih od strani delavcev več strelov na vojake. Vojaštvo je bilo prisiljeno 6treljati iz pušk, pri čemer je bilo ubitih 10 delavcev, več pa ranjenih. Vzrok stavke je nezadovoljstvo, ki ga je povzročilo ukinjenje delovne pogodbe. Stavka nima niti malo komunističnega značaja.
Komunistični nemiri v Kolumbiji
New York, 6. avg. (Tel. »Slov.«) V republiki Kolumbiji so izbruhnili komunistični nemiri. V raznih mestih je prišlo do hudih spopadov med njimi in policijo. Nastopiti je moralo vojaštvo. Do sedaj je bilo deset mrtvih in mnogo ranjencev. Aretiranih je bilo 130 komunističnih agitatorjev. Položaj je tem resnejši, ker se del čet brani nastopati proti komunistom.
Francija uvede zračno policijo
Pariz, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Francoski minister za zrakoplovstvo Eynac je uvedel zračno policijo v svrho kontrole predpisov, posebno glede poletov nad kraji in vojaškimi napravami. Ce bodo spuščala rakete s črnim dimom, bo moralo vsako letalo pristati pole?? policijskega letala.
Dunajska vremenska napoved, še boljše in toplejše vreme
Otvoritev haaške konference
Pozdravni govori delegatov — Odločen nastop Snotvdena prot' razdelilnemu ključu Youngovega načrta — Ostra pisava francoskih listov proti angl. stališču — Amerika z Youngovim načrtom
nezadovoljna
Haag, 6. avg. (Tel. »Slov.«) V sejni dvorani nizozemske druge zbornice je bila danes ob 11 otvorjena haaška konferenca 1929, kakor se oficielno imenuje. Mesto je v zastavah. Pred palačo se je že dolgo pred začetkom zbrala velika množica ljudi, ki so čakali na prihod raznih državnikov. Na trgu pred palačo je tako zvana viteška dvorana, ki je bila nekdaj cerkev in v kateri se nizozemski parlament ob začetku zasedanja slovesno otvarja. V tej dvorani bo tudi danes zvečer nizozemska vlada slovesno sprejela delegate konference.
V Haagu se je zbralo nad 800 časnikarjev iz vseh držav, za katere je težko dobiti prostora. Klub temu, da je bilo na razpolago le malo časa, so holandske organizacije hitro pripravile potrebno, vendar pa bo še preteklo nekoliko časa, da se začne pravo delo konference, ker se posamezne delegacije še niso mogle urediti. Povsod je še polno neodprtih zabojev s spisi, pisalnimi stroji itd.
Nocojšnja ponofna seja se bo predvsem bavila z delovnim načrtom. Za generalnega tajnika konference bo najbrže imenovan Anglež IIaiikcy. Tri glavne delegacije stanujejo daleč vsaksebi, Francozi v Haagu, Nemci v Schevveningu, Angleži pa v Wassenaarju.
Iz krogov delegacije se doznava, da ima Briand namen, doseči pri vseh državah najprej načelni sprejem Youngovega načrta in da bi se šele potem obravnavalo o razdelitvi nemških anuitet. Najbrže bo Briand hotel iz-poslovati, da se najpreje posvetujejo države sklicateljice o Youngovem načrtu, potem pa se bodo po načelnem sprejemu pritegnile k razpravam tudi male države.
Otvoritev konference.
Otvoritveni seji je prisostvoval holandski zunanji minister Belaerts, na čegar kratki pozdravni nagovor je odgovoril Briand kot se-nior konference. Izjavil je, da se sedaj vedno bolj uvideva, da vojna ni več nobena dobra kupčija, niti za one ne, ki vojno dobijo. Po Briandu je govoril dr. Stresemann, da mora gospodarski rezultat konference imeti tudi politične posledice, in sicer tudi za države, ki se vojne niso udeležile. Stresemann upa, da bo kmalu prišel čas, ko bodo končno padle carinske meje in barikade v trgovini. Končno je govoril Snowden, ki je naglašal pomen Haaga kot mirovnega mesta ter izrekel čestitke za hitro ozdravljenje Brianda in Strese-manna. Nato je bila prva plenarna seja zaključena.
Popoldanska seja.
Haag, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Popoldne ob 15.30 je bila pod predsedstvom Jasparja prva tajna delovna seja, katere so se udeležili vsi voditelji delegacij, dočim časnikarji niso imeli pristopa. Na tej seji se imajo določiti razai. odbori, predvsem pa glavna odbora za čisto politična ter finančna in reparacijska vprašanja. Boj gre za to, ali naj se v politični odbor sprejmejo tudi male države. Kakor doznava Vaš dopisnik, je na popoldanski seji prvi govoril angleški finančni minister Snowden, ki je govoril v zelo ostrem tonu in takoj načel načel glavno točko bodočih debat, to je raz-(leljevalni ključ za Youngov načrt. Snowde-nov govor je trajal eno uro.
London, 6. avg. (Tel. »Slov.«) »Daily Te-legraph« izjavlja, da pošiljatev »malo kom-petentnega« tajnika pariškega amer. poslaništva kot opazovalca v primeri z ameriškim zastopstvom na londonski reparacijski konferenci 1. 1924 po Kellogu odkriva dejstvo, da v Washingtonu Youngovega načrta v primeri z Davesovim ne odobravajo, ker sta Hoover in Mellon proti temu, da so v Youngovem načrtu reparacije zvezane z medzavezniškimi dolgovi. V oficielnih ameriških krogih so tudi proti ustanovitvi mednarodne reparacij-ske banke.
Kritika francoskega časopisja.
Pariz, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Francoski Tisti zelo ostro kritizirajo Snowdenov nastop. »Matin« piše, da se je pri takem sovražnem nastopu bati za konferenco sploh. »Petit Pa-j risien« pravi, da bo Snowden prisilil Francijo do največje odločnosti, če bo že danes položil na mizo pest in zahteval revizijo Youngovega načrt. Listi že predlagajo, da bi se razprave o izpraznitvi Porenja odgodile, da se s tem prepreči »vojna na dveh frontah«, na eni strani proti Angliji in Youngovemu načrtu, na drugi strani pa proti Nemčiji in izpraznitvi Porenja. »Petit Parisien« zahteva, da se mora najprej zagotoviti v finančnem odboru sprejem Youngovcga načrte in da šele potem pride na vrsto izpraznitev Porenja. Sauerwein izjavlja: Ce se bo preveč popuščalo angleškim mahinacijam, se bo debata strašno zmešala.
Likvidacija vojne je predvsem čisto nem-ško-francoska zadeva. Konferenca bo in mora j dovesti do uspeha, če bi so Nemčija in Fran-i cja mogli zediniti. List »Repubihjue« voditelja radikalne stranke Daladiera, izjavlja, da jc uspeh odvisen samo od dobre volje Franci je in Nemčije. Nemci bi v resnici zelo težko
trdili, da bi bila še nadaljnja zasedba Porenja
za nekoliko mesecev zanje velika škoda, ravno tako pa ima na drugi strani za Francijo komaj še praktično vrednost. Ravno tako je s kontrolno komisijo, ki Nemčije nič ne ovira, za Francijo pa je brez vrednosti. Dalje nima Francija nobenega povoda, da bi vrnila brez ljudskega glasovanja saarsko ozemlje pred letom 1935. Za Nemčijo ni nobene nujnosti, da bi to ozemlje morala zahtevati nazaj takoj. Zmota je misliti, da bi mogla kakšna pogodba ostati v veljavi 62 let. Gospodarske potrebe bi v tem času go(ovo silile na to, da se stare vojne naprave odpravijo. Važno je sedaj, da se izgradijo organizacije miru, ne pa organizacije groženj in sankcij, važnejša je ustanovitev združenih evropskih držav.
Podrobnosti s tajne seje
Haag, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Prva resnična delovna seja haaške konference je trajala nad dve uri. Seje se je udeležil tudi predsednik nemške državne banke dr. Schacht, ki je pravkar dospel v Haag. Najprej je bil izvoljen za predsednika seje belgijski ministrski predsednik .Taspar. Nato se je govorilo o tehničnih formalnostih in nadaljnjem poteku ter organizaciji konference in imenovalo generalno tajništvo pod vodstvom člana angleške delegacije sira Mavricija Hankeya. Nato je sledila debata o vprašanju, ali naj se konferenca najprej razdeli na dve, že dolgo nameravani komisiji za polMiko in reparacije, ali pa naj se še prej otvori generalna debata o Youngovem načrtu.
Snowdenov govor.
Snowden je v sikoro enournem govoru razložil angleško stališče k Youngovemu načrtu. Priznal je sicer, da pomeni Youngov načrt rešitev reparacijskega vprašanja v mejah nemške plačilne zmožnosti in izjavil, da je v tem oziru tudi angleška vlada načelno za Youngov načrt. Strinja se tudi z razdelitvijo plačil na 37, odnosno na 59 let. Nato pa je v tem ostrejšem tonu kritiziral razdelitev nemških reparacijskih plačil. Če se bodo reparacije plačevale, mora Anglija vztrajati pri tem, da bo razdelitev pravična. Snowden je poudarjal dejstvo, da Anglija ni udeležena pri nezavarovanem delu nemških plačil v znesku 660 milijonov mark. Smatra, da bo prišlo do tega, da se bo Nemčiji odgodilo plačevanje ter pozdravlja posebno gospodarsko suverenost, ki jo bo dobila Nemčija z Youngovim načrtom. V blagajni reparacijskega agenta se je nahajalo pri prehodu od Dapesovega k Youngovemu načrtu približn o300 milijonov mark, s katero vsoto se je že razpolagalo v toliko, da naj se ta znesek razdeli med posamezne države za pokritje stroškov zasedbe Porenja. Angleška vlada polaga največjo važnost na to, da ima razdelitev nemških reparacijskih plačil med upniki ostati enaka, kakor doslej. Zal pa se je dosedanji razdelilni ključ spremenil na korist nekaterih držav in na škodo drugih držav. Anglija je pri tem posebno prizadeta, a tudi nekatere druge manjše države. Skliceval se je posebno na 61. 237 verzajske mirovne pogodbe, s katerim je določen temelj za razdelitev reparacijskih plačil ter še poudarjal, da je razdelilni ključ, ki je bil dogovorjen v Spaau, sedaj v veljavi že devet let, dočim naj se sedaj naenkrat prvič modificira. Take spremembe ključa se tudi v Dawesovem načrtu niso dogodile. Ko je bila imenovana Youngova komisija, so se udeležene države strinjale v tem, da se način razdelitve ne spremeni. Snowden je omenjal, da je Anglija plačala Ameriki že 150 milijonov funtov, z obrestmi pa že 200 milijonov, preden je dobila kaka plačila od svojih dolžnikov. Če se sprejme Youngov načrt, bo Anglija dobila ravno toliko, da bo krila svoje dolgove Ameriki. Tudi stvarnim dobavam posveča Anglija posebno pozornost. Snowden je polagal važnost na to, da so odnošaji med Anglijo in Nemčijo posebno na gospodarskem polju prijateljski. Potem je Snowden nazira-nje angleške vlade reasumiral tako, da angleška poslanska zbornica nikdar ne bo pristala na kako žrtev Anglije v reparacijskem vprašanju. V tem oziru med angleškimi strankami ni nobene razlike. Dokler se bodo reparacije plačevale ali prejemale in dokler bo plačevati dolgove, bo Anglija in vsaka angleška vlada vztrajala pri tem, da se mora z Anglijo postopati fair. Snovvden je potem svoj govor zaključil z željo, da bi imela konferenca uspeh in da bi privedla do končne ureditve vseh spornih vprašanj.
Zaključek današnje sfije.
Prva, otvoritvena seja je trajala zelo dolgo in je bil na žel jo Stresemanna Sno\vde-nov govor preveden tudi v nemščino. Konferenca je potem odposlala holandski vladi pozdravno brzojavko, in je seja odgodena do jutri, na kateri se bo generalna debata nadaljevala. Tudi jutri bo predsedoval Jaspar, potem pa se bo predsedstvo menjavalo po abecednem redu. Danes zvečer ob 10 je nizozemska vlada priredila veliko večerjo vsem čla-no mlionfercnce in časnikarjem*.
Šahovski turnir
Praga, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Na današnjem šestem kolu šahovskega turnirja so se dosegli sledeči rezultati: Capablanca je premagal Ja-tesa po 26. potezah, Niemcovič gdftno Men-schikovo, Colle Marocsyja po 28. potezah, Ca-nal Mattisona po 25. potezah, Euwe Johnerja in Samisch Thomasa. Remis pa so ostale partije Gilg — Tartako\ver, Spielmann — dr. Vidmar po 40 potezah, Marshall—Rubinstein po 55 potezah, Griinfeld—Bogoljubov po 31 potezah. Partija Treybal—dr. Becker je bila prekinjena. Spielmann vodi s pet in pol točkami
75 rudarjev ubitih
Pariz, 6. avg. Po najnovejših poročilih iz
Tokija je zahtevala eksplozija v premogovniku v bližini mesta Hokaido težke človeške žrtve 75 rudarjev je bilo ubitih, 5 težko ranjenih.
„Zeppelin" v Lakehurstu
Newyork,-6. avg. (Tel. »Slov.«)'Od nedelje zjutraj dalje si je 60.000 ljudi ogledalo zrakoplov »Zeppelin« v Lakehurstu. Dr. Eckener osebno vodi dela za napolnitev zrakoplova z vodikom in modrim plinom. Za povratek v Evropo, ki še ni natanko določen, je že sprejetih 18 potnikov.
Fašistovski zaupniki v obratih
Milan, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Pod predsedstvom Mussolinija so se vršila posvetovanja zvez fašističnih delodajalcev in delojemalcev, in se zdi, da je zagotovljeno, da se bodo uvedli v tovarnah zaupniki fašistovskih strokovnih zvez. Zaupniki pa bodo imeli točno določene pravice ter bo izključeno vmešavanje v obratno vodstvo in v način dela ter obravnavanje mezdnih in razrednih interesov.
Drobne vesti
Milan, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Papefi Pij XL namerava prepustiti salezijancem staro pape-ško polelno bivališče Castel Gandolfo ter zgraditi v obširnem parku zase in za svoje spremstvo novo palačo z modernimi napravami.
Pariz, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Zdravje Poincareja se je še nadalje zboljšalo in se ne bodo komunikeji več izdajali. Ostal pa bo še nekoliko dni v postelji in še ne sme sprejemati obiskov.
Pariz, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Herriot se je danes z avtomobilom odpeljal na študijsko potovanje v Grčijo. Dospel bo v Atene 16. avgusta. O potnih vtisih bo napisal knjigo.
Milan, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Bivši voditelj fašističnih delavskih sindikatov, delovni minister Rossoni, je bil poleg Scialoie in Longarea imenovan za delegata na prihodnjem zasedanju Društva narodov.
Bukarešta, 6. avg. »Lupta« zatrjuje, da bo angleška vlada podpirala rumunsko stališče na reparacijski konferenci v Haagu.
London, 6. avg. (Tel. »Slov.«) Kakor pišejo listi, hoče parnik »Mauretania« pri svojem sedanjem potu v Ameriko pobiti rekord parnika »Bremen«.
Sofija, 6. avg. Sofijski listi poročajo iz Nemčije, da je nedavno amnestirani bivši predsednik bolgarske vlade Radoslavov težje obolel in da bo moral ostati v Nemčiji. Radoslavov boluje od raka.
Primorske vesti
Premestitev slovenskih učiteljev, šolski nadzornik za Primorsko je sporazumno s prosvetnim ministrom odredil, da se premestijo v notranjost Italije tile učitelji: Zorn Franc, didaktični ravnatelj iz Šempasa, Boškin Valerija iz Kanala, Paglavec Emilija iz Ložic, Stres Milena iz Deskel, Krapš Sidonija iz Gorenjega polja, Močnik Katica iz Plavi, Bratuž Anton iz Kpla nad Kanalom, Primožič Luclmila iz Zapotoka, Majnik Alojzija iz Šebreljaka, ščuka Franc iz Komna, Lavrenčič Klementina iz Solkana, VU-har Zora iz Ozeljana, Winkler Alfred iz Bat, Gostiša Rafael iz Idrije, Močnik Franc in njegova soproga Herta, Uršič Franc in soproga Marija iz Bovca, Krajnik Franja iz Opatjegasela, Mahnič Ivan s Slapa, Gerdol Franc iz Kobje-elave, Pahor Angela iz llihenberka, Pavlica Rafaela iz Štomaža, Sfiligoj-Picherle M. iz Štan-dreža. Značilna za vso politiko proti narodni manjšini je okolnost, da se med premeščenei nahajajo tudi fašisti ali vsaj oportunisti.
četrtič pogorela vas. V sredo 24 julija je nastal v skednju trgovca Ceja v Šmihelu ogenj, ki je kmalu zajel devet hiš. Bilo je ob oni popoldne, ko so bili moški na delu; poleg tega še vode ni bilo. Prišli so gasit iz drugih vasi in tudi vojaštvo. Kljub vsemu trudu je pogorelo devet posestnikov. Le del škode je krit z zava-j rovalnino. Šmihel je pogorel že v četrtič; prvič je ogenj uničil vas leta 1888, drugič leta 1914 tretjič 1922 in zdaj četrtič.
Konfinncija. G. Rudolfa Vidriha, bivšega kronista »Edinosti«, ki je bil nedavno aretiran v Livornu, kamor je šel obiskat svojega brata, je tržaška konfinacijska komisija obsodila v konfinacijo na neznan otok. G. Vidrih je bil iz Livorna odpeljan naravnost na otok.
Žensko okostje najdeno pod Triglavom
Bohinjska Bistrica, 6. avg. Včeraj dopoldne so turisti v snežišču nad Aleksandrovim domom ob Kugyjevi poti naleteli na človeško okostje. Po vsej verjetnosti gre za okositje mlade ženske. Kosti so še dobro ohranjene, bile pa so raztresene; o nekaterih delih ni sledu. Dobro pa je še ohranjen slamnik. — Okostje so prenesli do Aleksandrovega doma ter pokopali v planinski grob ob poti, ki vodi k Sedmerim jezerom. Ali gre za zločin ali za nesrečo, se še ni moglo ugotoviti.
J\a
/ /
aj/e novega
V znamenju priprav
M. Sobota, 5. avgusta.
Slovenska Krajina stoji v znamenju mrzlične nervoznosti. Sobota, Črensovci, Lendava hite, da se pripravijo na veliki dan. Odbori se sestajajo in kujejo načrte. Priprave so v polnem teku. Izkaznice so gotove in deloma že razposlane. Z zanosom ugotavljamo, da vlada za proslavo izredno zanimanje. Od vseh strani dobivajo odbori prijave in gotovo je, da se 18. t. m. zbere v M. Soboti, Čren-sovcili in D. Lendavi vse, kar bo lahko šlo od doma. Slovenska Krajina bo namenifestirala svojo radost nad osvobojenjem iu ljubezen do svoje domovine. Kdor spremlja nesebično delo odborov in vidi navdušenje, s katerim se narod pripravlja na raznik svobode, se mora vprašati, odkod očitek, da ljudstvo Slovenske Krajine ni državotvorno? Ta očitek zlasti ob tej priliki odklanjamo, ker smo vedno bili in bomo udani sinovi svoje slovanske domovine. Pribijemo pa tudi, da nosijo krivdo za nezadovoljnost nekaterih ljudi oni, ki nosijo na ustih ta očitek.
Na Francosko gredo
Ljubljana, 6. avgusta.
Danes je bilo na Borzi dela zelo živahno vrvenje. Že tekom dopoldneva so oblegale palačo Delavske zbornice posamezne skupine brezposelnih delavcev, ki jih je za današnji dan pozvalo vodstvo borze v Ljubljano k »naboru« za delo v francoski industriji in rudnikih. V opoldanskih urah je bilo na Miklošičevi cesti, v Kolodvorski ulici in okoli justične palače videti skupine po 15 do 20 moških, opremljenih z nahrbtniki ali manjšimi zavitki. Živahno so se pomenkovali med seboj in nekam zamišljeno ugibali o svoji bližnji bodočnosti. V parku pred justično palačo sem se pomešal med skupino na klopi sedečih in okoli nje stoječih delavcev ter poslušal njihov razgovor.
»Ničesar nisem jedel še danes. Toda kaj za lo? Glavno, da bi me ne »zvrgli« in da bi šel na Francosko. Po šestih mesecih se že spodobi, da bi prišel zopet h kruhu!«
»Bog ve, kako je na Francoskem? Eni hvalijo, drugi se pritožujejo. Jaz pa pravim: glavno, da je kruh, 3aj trdega smo vajeni. Živih nas ne bodo drli na meh.«
»Sebe bom že preživel, to me ne skrbi. Toda doma jih bom pustil še šest, ki bodo čakali, kdaj jim kaj pošljem.« Itd.
Šlo je na drugo uro. Skupine brezposelnih so se jele 6trinjati proti Borzi dela in se s pospešenimi koraki gnetle v veliko dvorišče delavske zbornice.
V uradnih prostorih borze je uradništvo medtem z mrzlično naglico pripravljalo potrebne tiskovine, zglasilnice, izkaznice, imenike. Komaj so gospodje utegnili odgovoriti »nadležnemu« časnikarju na vprašanje, kaj vse to pomeni. »Transport za Francijo pripravljamo!«
Vstopi eleganten, gladko obrit gospod in s prijaznim nasmeškom pozdravi. Zastopnik francoskega generalnega društva za emigracijo, gospod Ullrich iz Zagreba. V šefovi sobi borze pa g. Popovič, generalni inšpektor borz dela iz Belgra-da. »Vse je na kupu, kar glava me boli!«, tarna gospod Žužek, šef borze. V resnici ga boli pa le zob, kar dokazuje njegovo nabreklo desno lice.
Ker 400 ljudi ne more v borzino čakalnico, jih nagovori g. žužek na dvorišču. Za njim stopi na stol zastopnik društva za emigracijo in pove, da bo odbral samo nekvalificirane delavce, kvečjemu nekoliko tesarjev in zidarjev tudi. Francija profe-sionistov iz tujine ne potrebuje. Pa Uidi ne sme jih zaposlovati, ker stoji naša država na stališču, da so kvalificirani delavci doma potrebni in zaposleni. Dalje ne more na delo v Francijo noben delavec, ki je star več kot 45 let. Za starejše namreč francoske življenjske zavarovalnice nimajo zavarovalnih tarifov. Tudi vojaščine mora biti vsakdo prost in pa naš državljan mora biti. Delavec z golšo ne more v Francijo na delo. —
Po trideset so jih nato klicali v pisarno, kjer je vsakega posebej zaslišal zastopnik društva za emigracijo ter ga na željo sprejel za industrijsko ali rudniško delo. Bilo je med njimi mnogo takih, ki so izučeni rokodelci, a so se prijavili za nekvalificirano delo. Gospod zastopnik temu ali onemu gleda na roke. Če zasači mehko, nežuljavo roko, odkloni njenega lastnika. »Krojači, brivci, vi niste za rudnike!« — Prišli so tudi taki, ki sicer imajo delo, pa bi radi premenjali in šli v tujino. Zastopnik pojasnjuje, da sme sprejemati izključno samo brezposelne. »Čemu na tuje, če imate doma kruh!« poučuje.
»Gospod, znanca imam tam, pa bi še jaz rad sa njim. Slabo zaslužim doma.«
»Pišite znancu, naj vam pošlje garancijsko pismo, pa boste šli za njim. Vas ne smem sprejeti, veste, imamo stroge predpise!«
Poparjen, nekam pobit odhaja z razočarano nado. Bog ve, če mu zastopnik s svojo neizprosnostjo ni prihranil razočaranja v tujini.
Vsakega posebej zaslišuje zastopnik, vsakemu posebej napiše listek. Rudarjem modrega, industrijskim delavcem rumenega.
Francija potrebuje mesečno 1200—1500 delavcev iz naše države. Francosko društvo za emigracijo jih pošlje mesečno okoli 800 iz vse države. Največ iz Hrvaškega, Bosne in Slovenije. Iz Prek-murja je šlo letos blizu 750 poljedelskih delavcev v Francijo. Žensk gre razmeroma malo, ker zanje ni toliko zaposlitve in pa manj zaupljive so, kot moški. Tistim, ki se žele izseliti z družinami, poskrbi društvo stalno delo in vse ostale pogoje za družinsko življenje. Zastopnik društva ugotavlja, da zavzema pri nas izseljevanje v Francijo vse večji razmah. Celo kmetje s 5 in več orali zemlje gredo v francoske rudnike, da bi rešili domačijo — dolga. Veliko in važno je vprašanje pobijanja brezposelnosti pri nas z izseljevanjem, neizbežna posledica naših gospodarskih in socialnih razmer pa je, da se to vpraSanje zaenkrat ne more rešiti drugače.
Koledar
Sreda, 7. avgusta: Kajetan; Donat, škof mučenec.
Ustanovitev oh r. cestnih odborov
Maribor, 6. avgusta.
Komisar oblastne samoupravne oblasti mariborske je z razpisom št. VI. 18.925/29 z dne 31. .t"'ija 1929 izdal na vsa županstva mariborske oblasti odlok, da na podlagi § 73. zakona o samoupravnih cestah, objavljenega v Uradnem listu z dne 10. junija 1929 razpišejo volitve v okrajne cestne odbore. Volitve se vršijo po vseh občinah v nedeljo, dne 25. avgusta 1929. Uro volitve določi župan občine, kjer se vrši volitev. Čas volitve je med 8. in 18 uro.
Za posamezne okrajne cestne odbore se voli naslednje število odbornikov:
1. Celje 17, 2. Čakovec 15, 3. Dolnja Lendava 14, 4. Gornja Radgona 7, 5. Gornji Grad 7, 6. Konjice 10, 7. Kozje 7, 8. Ljutomer 7, 9. Marenberg 7, 10. Maribor (levi in desni breg) 20, 11. Murska Sobota 16, 12. Ormož 10, 13. Prelog 15, 14. Preva-lje 7, 15. Ptuj 18, 16. Rogatec 8, 17 Slov. Gradec 8, 18. Slov. Bistrica 9, 19. Sv. Lenart 10, 20. Šmarje pri Jelšah 7, 21. Šoštanj 7 in 22. Vransko 7 odbornikov.
Cestni odbori se porazdele v volilna okrožja (po več manjših občin skupaj) in volijo v mariborskem okraju po enega odbornika: 1. Studenci, 2. Krčevina, Lajtersberg, Pesniški dvor, Dragušova in Vosek (volišče Lajtersberg). 3 Sv. Marjeta, Sv. Peter, Grušova, Sv. Martin, Spod. Duplek, Cigleni-ce in Zg. Duplek (volišče Sv. Peter). 4. Spodnji Jakobski dol, Jarenina, Kukovski dol, Ploderšnica, Zg. Jakobski dol, Polička vas, Kaniža in Ranča (volišče Zg. Jakobski dol). 5. Št. Uj, Selnica ob Muri, Ceršak, Sladki Vrh, Cirknica in Dobrenje (volišče Št. Ilj). 6. Zg. Sv. Kungota, Gradiška, Vr-tiče, Sv. Jurij ob P., Plavč, Špičnik, Svečina in Sla-tinski dol (volišče Zg. Sv. Kungota). 7. Kamnica, Bresternica, Rošpoh, Sv. Križ in Jelonec (volišče Kamnica). 8. Slemen, Janževa gora, Selnica ob Dravi, Boč in Gradišče (volišče Selnica ob Dravi). 9. Sv. Sovrenc na Pohorju, I< umen, Rečenjak, Le-hen, Rdeči breg, Činžat in Smolnik (volišče Sy. Lovrenc). 10. Ruše, Lobnica, Vrhov dol, Bistrica pri Rušah, Bistrica pri Limbušu, Limbuš in Pekre (volišče Ruše). 11. Tezno, Radvanje in Razvanje (volišče Tezno). 12. Spodnje Hoče, Zg. Hoče, Bohova, Rogoza, Skoke, Pohorje, Pivola, Slivnica in Orehova vas (volišče Spodnje Hoče). 13. Fram, Ranče, Loka, Morje in Jršenca (volišče Fram). 14. Rače, Sv. Marjeta na Da v. polju, Podgora in Gorica (volišče Rače). 15. Pobrežje, Zrkovci, Do-goše in Sv. Miklavž (volišče Pobrežje). 16. Mestna občina voli 5 odbornikov.
Blagoslovitev društvenega doma v Sv. Vidu pri Ptuju
Maribor, 6. avgusta.
Pri Sv. Vidu pri Ptuju se je dne 4. avgusta slovesno blagoslovil tamošnji Društveni dom, na-zvan po nesmrtnem slovenskem škofu »Slomšekov dom«.
K slovesnosti je prispel že v soboto zvečer škof dr. K a r 1 i n, ki je prevzel tudi blagoslovitev doma in pridigo. Sprejemu, ki je bil zelo slovesen, so sledile večernice, a nato še bakljada s podoknico pred škofovim prenočiščem. Nastopili so pevci in tamburaši.
V	nedeljo so že rano v jutru prihajale zunanja društva z zastavami in odlični zastopniki. Ob pol desetih je bila blagoslovitev Doma ob navzočnosti okrajnega načelnika dr. Vončine, mestnega župana in gerenta okraj, zastopa Miha Brenčiča, prof. Kolariča, dekana Podvinskega z duhovščino in ministra v pokoju prof. Ivana Vesenjaka.
Dom stoji ob cesti vštric župne cerkve, ima precej veliko dvorano in še druge društvene prostore. Cel Sv. Vid je bi ta dan v zastavah.
Po blagoslovitvi je imel škof Karlin pridigo in sv. mašo z zahvalno pesmijo. Takoj po cerkveni slovesnosti je domači vrlo delavni župnik Jakob Soklič otvoril javno slavnostno zborovanje pod milim nebom. Slavnostni govor je imel bivši minister V e s e n j a k.
Popoldne ob 4 se je vršila slavnostna akademija v novem domu. Predsednik Prosvetne zveze profesor dr. Jos. Hohnjec je v globoko zamišljenem govoru tolmačil potrebo društvenih domov.
Naši v Ameriki
V	Barbertonu je prejšnji mesec nastal požar v slovenski cerkvici sv. Srca Jezusovega. Zakristija, kjer se je požar pojavil, je bila popolnoma uničena, glavni oltar in tabernakelj pa je ostal k sreči nepoškodovan — Med rojake v Ameriko je prišel p. dr. Hugo Bren iz Ljubljane, ki jim je prinesel pozdrave našega vladike Jegliča in vse slovenske domovine sploh. — 50 letnico rojstva je obhajal p. Benvenut VVinkler, ki deluje v Ameriki med rojaki že več let. Predno je šel v Ameriko, je bil več let katehet na raznih ljubljanskih šolah, kaplan pri cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani, župnik pri sv. Trojici v Slov. goricah, pri Novi Štifti na Dolenjskem in drugod. Zdaj je župnik v Chicagu, kjer je preskrbel rojakom dvorano za društva, prenovil cerkev in se sploh ves čas briga za dobro naših ljudi onslran morja. Letošnjo pomlad je bil p. Benevenut na oddihu v stari domovini. Prihodnje leto bo praznoval petin-dvajsetletnico mašništva. — Slovenska ženska zveza je razpisala nagrado 100 dolarjev za najboljšo igro, ki naj predstavlja žensko življenje v Ameriki. Igra mora biti tridejanka, sme trajati največ uro in tričetrt, pisana pa mora biti v zabavnem, toda vzgojnem duhu, moralne vsebine. Ta razpis glasno izpričuje, da v naših ljudeh tam preko še živi in celo močno planiti ogonj društvenega delovanja, ki ie Slovencem sploh tako lasten.
amozavesten
m negovan.
Tudi ako je kak mošk! rakozvani tip časa, vendar ni gotovo da bo ime! uspehe povsod. K temu je potrebna 'iu!tivirana poiava v splošnem, predvsem brezhibno negovan' lasje, — 10 minut dela ter enkratno umivanje z Eiida-Shampoo-nom in zaželjeni .jspeh je tu. Praktično za vsacega moškega. Vzame se lahko »ovsod s seboj. Takoj gotov Očisti temeljito lase in iasišče, ter odstrani prhljaj.
Avtobusni podjetniki gredo v Belgrad
Javnost je o konkurenčnem boju, ki je zadnje čase zavladal med mestno občino ljubljansko in med mnogimi privatnimi avtobusnimi podjetniki in kateri se je zadnje dni še prav posebno poostril, obveščena iz nekoliko člankov in notic, ki jih je v zadnjih dneh prinesel »Slovenec«. Stvar pa se medtem po svoje razvija dalje. Kakor smo napovedali, bodo šli avtobusni podjetniki branit svoje pravice v Belgrad. Danes z večernim belgrajskim vlakom sc odpeljejo v Belgrad gg. Magister Fr., Pcčnikar Anton in Vencajz, tajnik novo osnovane zadruge avtobusnih podjetnikov. Deputacija se bo zglasila v finančnem, gradbenem in trgovskem ministrstvu, kjer bo skušala urediti, odnosno doseči ureditev svojih spornih zadev. Deputacija bo obiskala tudi ministra dr. A. Korošca.
Avtopodjetniki so mnenja, da se jim godi od strani mestne občine krivica, katero je treba na vsak način popraviti. Zahtevajo zlasti, da se ugotovi, katere in v koliko spadajo tiste ceste pod mestno oblast, da se sploh more ugotoviti, kje in koliko ima mestna občina pravico, pobirati za te ceste posebne odškodnine. Dalje zahtevajo avtopodjetniki, da se jim ponovno prizna pravica pavšalne takse na mestnih mitnicah, zlasti pa, da se v tem oziru postopa ž njimi prav tako, kakor z meslnimi omni-busi. Sploh so vsi avtopodjetniki zdaj združeni v svoji zadrugi in so kot taki pripravljeni boriti se za svoj obstoj in svoje pravice do skrajnosti. V njih prizadevanju jih bo v Belgradu podpiral s strani ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Mohorič, ki tudi odpotuje danes zvečer v Belgrad.
Javnost je radovedna, kako se bo ta zanimiv spor končal. Vsekakor bo treba stvar urediti tako, da bodo interesi obeh skupin zadostno ščiteni, da bo pa tudi javnost od avtobusnega prometa imela svojo korist.
Tihe delavke
Sv. Peter pri Mariboru, G. avgusta.
Občinski odbor občine Št. Peter pri Mariboru je soglasno podelil častno občanstvo provincijalni prednici čč. šolskih sester m. Melaniji Ploder v ' znak velikih zaslug, ki si jih je pridobila za j občino in župnijo kot dolgoletna učiteljica in upra-j viteljica zasebne dekliške osnovne šole.
Č. m. Melanija bo še ta mesec zapustila Št. Peter, kjer je preživela večino svojega življenja, ter se kot vrhovna predstojnica jugoslovanske provincije šolskih sester iz eggenberške materne hiše preselila v Slov. Bistrico. Rodom jo iz Zg. Kungote. Hiša Ploderjeva je dala razen m. Mela-nije še dve hčeri v službo Bogu in narodu. Odli. kovanka je celih 34 let vzgajala šenpetersko mladino. Delj časa je bila tudi upraviteljica šole in samostanska prednica, dokler ni bila izvoljena za vrhovno prednico.
Šolske sestre so se.naselile v št. Petru leta 1869., — torej poteče letos 60 let, — na prošnjo takratnega župnika in korarja Marka Glaserja iz materne hiše v Eggenbergu pri Gradcu. Prevzele so zasebno trirazredno dekliško osnovno šolo, pouk starejših deklet iz okolice v ročnih delih in gospodinjstvu ter nedeljsko ponavljalno šolo. Leto za tem so otvorile še tudi mal penzijonat, ki se je kmalu razširil na trideset gojenk. V njem so se vzgajala dekleta iz raznih krajev Slovenije, pa tudi Hrvatice so rade prihajale zlasti iz okrajev Virovitica, Osijek in Srem. Šola šenlpeterskih sester je vedno slovela radi dobrega pouka in vzgoje. Van ženska mladina domače župnije zadnjih 00 let je zahajala v šolo k šolskim sestram, pa
tudi iz sosednih župnij so starši kaj radi pošiljal' svoje hčere v šolo k dobrim in skromnim redovnicam, ki lahko s ponosom in zadoščenjem zro na preteklo CO letno dobo, kot na zoreča žitna polja, polna težkega klasja, ki je deloma že požeto :n I>ospravljeno v sleherni šentpelerski hiši.
Po preobratu se je šentpeterska podružnica eggenburške materne hiše prilagodila novim razmeram, ter je postala s privoljenjem cerkvene oblasti samostojna jugoslovanska provincija s po-družinami v Apačah, Žižkih, Dolnji Lendavi, Tur-nišču, Golniku in Slov. Bistrici, kjer bo zanaprej sedež provincije. Povsod delujejo na vzgojnem polju, razen na Golniku, kjer strežejo bolnikom in pa v Slov. Bistrici, kjer zidajo sirotišnico, ki jo za mariborsko oblast neobhodno potrebna.
Omembe vredno je tudi, da je podelil občinski zastop občine Št. Peter p. M. tudi prvi prednici s. Romani Marschall častno diplomo. Iste časti in priznanja je bil deležen od všolanih občin tudi ves zavod. Tudi bivše gojenke, celo iz daljnih krajev se kaj rado spominjajo lepe šenlpeterske okolice in prelepe vzgoje ter rade posečajo zavrni in pošiljajo svoje hčerke v kraj, kjer so same preživele nekaj svojih brezskrbnih, mladostnih let v tihi in mirni sreči. Zavodu, ki ima toliko zaslug za dobro vzgojo naše mladine in ki je živa priča, da je krščanska vzgoja tudi najboljša narodna vzgoja, naj bo tudi zanaprej usojeno vršiti še v obilnejši meri svojo kulturno, socijalno in narodno delo z isto ljubeznijo in požrtvovalnostjo kot dosedaj v prid in dobrobit slovenskega naroda.
Žalostna slika
Ljubljana, 6. avgusta.
Prepogosto se, žal, dogaja, da naletiš celo sredi mesta ob belem dnevu za kakim vogalom na pijanega človeka, ki je radi preobilo zaužitega alkohola onemogel položil svojega rojstva kosti kar na tla, pod kap. Tako se je nedavno dal »občudovati« v Cigaletovi ulici ob Dunajski cesti nek prijatelj žgane kapljice, ki se je bil docela udobno zleknil kar na pločnik, hropel in smrčal, po njem pa je sijalo ljubo solnce in trop muh se mu je zaganjal pod nos in na slinaste ustnice. Podobne škandalozne primere totalne pijanosti je naša dnevna kronika že često zabeležila. V zadnjem času, zlasti odkar so se razmnožili po Ljubljani dalmatinski vinotoči in razno beznice, kjer točijo ceneno pijačo, pa so pričele v čezmernem popivanju moških uspešno tekmovati z moškimi tudi ženske. Te dni sta so potikali po ljubljanskem polju v družbi dveh sebi primernih spremljevalcev dve ženski, stari 30—40 let. Mlajša je bila še nekam dostojno oblečena v kmečka oblačila. Na drugi pa jc viselo nekaj zanikrnih, na več mestih raztrganih, posvaljkanih cunj. Obe sta bili bosi. Celokupna družba je merila Savsko cesto dokaj nesigurnih korakov, vmes pa govorila tako nespodobno in se vedla tako pohujšljivo, da so se vsi, ki so to štiriperesno deteljico srečavali, glasno zgražali, otroci pa se ji plaho ogibali g ceste. Naposled sta ženski obležali ob cesti za pokopališkim zidom v razdalji k altih 50 korakov druga od druge. Spreljevalca jo menda vzdržala žeja na nogah in sta vztrajala do bližnje gostilne, kjer jima seveda niso hoteli postreči. Užaljena sta se zavlekla na dvorišče in obležala nekje za plotom. Ženski za zidom pa sta bili medtem deležni ogorčenih izlivov zgražanja mimoidočih. Pripeljal je mimo voznik s parom konj, ustavil in stopil bliže, da
hi co nrnnriAil	on	X----1 -_ _: ______1 „
....	.t«., ^.v.	»»^on.vna /.cjioiva m jiiuiun
zgrudila od slabosti. Opeharjen za svojo dobro voljo in sočutje, jo dvignil bič in »švrk, Svrk!« po razgaljenih mečah pijanke. Voznik jc pljunil in pognal konje ..,
V Uruguay in nazaj
Ljubljana, 6. avgusla.
>-Ne hodi tako daleč!« so mu pravili eni. — »Pojdi! Poskusi srečo!« so svetovali drugi. Ubogal Je druge in odšel, kamor se je sam namenil iti — v Uruguay. Sedaj pa je zopet v domovini in se kesa, da ni poslušal prvih, ki so mu odsvetovali iti preko oceana.
Na klopici v parku nas je sedelo nekaj in pripovedoval nam je svojo ždcsino zgodbo:
»To veste, kaj me je napotilo v tujino. Izučen kleparski pomočnik sem in r.nel sem še dokaj dobro službo pri večjem mojstru. Spomladi sem popravljal žlebove na tovarni, no pa mi je kos bakra ostalo. Da bi ga odnesel v delavnico nazaj, je bilo predaleč, odnesel sem ga domov in pozabil nanj dva dni. Dobra soseda me je videla nesti baker v drvarnico in povedala to mojemu mojstru, la pa policiji. Hišna preiskava in tako naprej... prišel sem pred sodnika po dveh tednih preiskovalnega zapora. Obsojen nisem bil, sodnik je verjel meni in ne pričam — ali službe nisem dobil nikjer več. Dolg pri mesarju in peku je rastel, stanovanje mi je bilo odpovedano; odločil sem se, da odidem odtod. Kam? V Uruguay! Imam tam znance in pisali so mi, da izučen delavec tam lahko zasluži. Potni list sem dobil še precej hitro in čez mesec dni sem bil v Monte-videu. Ža vožnjo in za teden dni življenja mi je v Ljubljani posodil brat, več sem mislil, da mi ne bo treba. V Montevideu bo šla sprva trda, tako sem računal, potem se bo že obrnilo na bolje. Ves svoj denar, kolikor sem ga imel, sem dal v nekem smrdljivem hotelu za hrano za prve dni, in se spravil takoj iskat dela. S kleparstvom ni bilo nič, to sem takoj videl. V Montevideu sploh menda ni malih mojstrov, majhna obrtniška dela izvršujejo domačini in pa Nemci, drugi ne pridejo zraven. Domačini navadno niso izučeni in šušmarijo, Nemci pa sprejemajo za pomočnike le Nemce. Hotel sem poiskati službo v tovarni. Po cele dneve sem čakal na dvoriščih pred pisarnami, pa ni bilo nič. Ko sem čakal po pet, šest ur v dolgih vrstah, je uradnik nekaj zakričal v španščini name in mu nisem vedel kaj odgovoriti, drug temnorjav človek pa me je trdo porinil iz pisarne ven — tako sem bil na cesti.
Ko sem [»izkusil na petih, šestih krajh, so mi moji montevidejski znanci — eden mi je celo pomagal iskati službe — povedali, da bi se nemara dobilo kaj v veliki usnjarni. Intel sem srečo in dobil službo, posredoval pa je s svojo španščino moj prijatelj, ki je povedal, da sem zelo vztrajen delavec in uporaben za vse. Toda kaka plača: službo sem nastopil v četrtek in v soboto zvečer sem prejel zaslužek in ga nesel grdogledi gospodinji v »hotelu«. Z znamenji in s koledarjem mi je povedala, da spiva z ženo v njenem »hotelu« ter jeva dvakrat na dan lahko še do četrtka. Torej sem tri dni delal in kako delal, — da sva lahko z ženo štiri dni živela v soparni kamrici, dišeči po plesnobi in da se dvakrat na dan lahko najeva gnusne, trde bra-vine in neke goste zmesi kaše ter boba!
Sem rekel: potrpimo! Bo že bolje, saj Bog Kranjca ne zapusti. Zapustil ga res ni, pač pa so ga zapustili ljudje. Ves zaslužek je šel za hrano in stanovanje. Žena je tudi poskušala najti delo: kot kuharica, perica, tovarniška delavka, karkoli bi bilo, samo da bi se našlo. Vsak večer se je trudna vračala v »hotel« in še govoriti ni hotela o tem, kako so jo sprejemali tam, kjer je iskala službo.
Tri mesece sem delal v usnjarni. V obraz nisem zarjavel, orumenel, videl sem: zrak in delo nista zame. Na rokah so se mi napravile skeleče rane od usnja. Saj ni čuda: dan za dnevom prijemati in prekladati kože, prepojene s kislino. Roke sem skrival, da me r,e bi kdo višjih opazil, potem bi bilo službe kcnec. Po treh mesecih sem bil brez perila, brez obleke, brez prihrankov. Hudega mraza v Montevideu k sreči ni, toda postajalo je res hladno. Šlo je na zimo, jaz pa brez vsega. 2ena je končno našla službo — v umazanem baru, kamor so hodili sami mornarji, je postala točajka za pultom. Tedaj me je vrglo na posteljo, dobil sem vročico in nisem včasih po cele dneve zavžil ničesar. Ko sem ozdravel, sem bil brez službe in tudi žena jo je izgubila.
Kam torej? V Montevideu poiskati službo, v juniju, mesecu brezposelnosti, ko klavnice odpuščajo delavstvo? Smešna misel. Ali naj grem na
Vera Inber:
Laline zadeve
Dvigalo je bilo staro in vse zapuščeno za svojim omrežjem. Ker so ga venomer porivali navzgor in navzdol, se je bilo zakrknilo in je začelo rožljati z zapahom in tuliti ko ranjen volk, kadar so ga porinili navzdol.
Dvigalo je vodil Jakob Mitrohin. Imel je enajst let in bil otrok nepoznanih staršev. Nekje na cesti so ga steknili, nočnemu čuvaju je bil všeč pa ga je obdržal pri dvigalu. Upravništvo hiše mu je zaukazalo, da ne sme nikogar samega spustiti v dvigalo. Zato je vsakega človeka sam popeljal navzgor in po ukazu dobil od njega pet kopejk. Na večere, ko so odrasli odšli v gledališče ali se doma zabavali pri čaju, je dobil Jakob Mitrohin goste z dvorišča. Prišli so k njemu kramljat razne čepice pa kožuščki, nekoč je zašla k njemu celo neka šestletna žametasta čepica, ki ji je bilo Lala ime. Lalina mati, okrogla ko kaka trebušasta omara, je bila huda in je rekla: »Lala, to je vendar en pritepenec, usekni se! Ta zna krasti in ubijati, ne sesaj palca! Kaj nima druge družbe?« A nežna in debelušasta Lala, ki je bila taka ko kak bobek, je že kak6 napravila, da se je približala Jakobu Mitrohinu in se mu nasmehnila.
Nekega dne se je prikazalo spodaj ob dvigalu, koder so navadno obešali razne objave, novo oznanilo. »Vsi otroci te hiše so za jutri ob treh popoldne vabljeni pod stopnišče^ kjer leži ovčji kožuh Obravnavale se bodo važne reči. Vstop prost. Otroci iz sosednje hiše plačajo dva piškota.« Brez podpisa.
To objavo je najprej zagledala Lalina mati. Prebrala jo je sprva s ščipalnikom, nato brez njega in koj poklicala upraviteljstvo hiše z drugega nadstropja. Pomočnik upravnika je prišel.
■«k[ai na tole, sodru" PolaHis?« vprašala Lalina mati. »Kako da "dopustite knJj takega?«
Sodrug Polaitis je pozorneje pogledal useknil in odvrnil: »Meni se to ne zdi nič po-
haciende, velike kmetije, pa še za to bi moral čakati najmanj dva meseca, da bi se kaj dobilo.
Premišljeval sem in se kmalu odločil: pisal sem še enkfat bratu pismo v domovino: »Ce hočeš, da tvoj brat in njegova žena ne umreta v tujini za lakoto — pošlji denar za pot!« Brat je poslal in sedaj sem tu. Našel sem delo, prej kot v Montevideu, moj greh od zime je že pozabljen. Zaslužek ni velik, toda živela bova. dasi nimava upanja, da bi kdaj obogatela. Kadar pa slišim takele besede kot: Brazilija, Argentina, Uruguay, mi kar zagomazi po hrbtu. Se brati nočem kaj o tem.«
Tako mož, ki je bil v Uruguayu in se je vrnil nazaj.
Osebne vesti
it Poroka. V nedeljo 4 avg. t. 1. se je poročila v farni cerkvi v Brežicah gdč. Milka Zorkova, hčerka uglednega posestnika in gostilničarja g. F Zorka, z g. Jožetom Katičem. gostilničarjem in mesarjem iz Dobrove. Poročil je mladi par ženinov stric g. dr Franc Krulc, delfin in nadžupnik v Laškem. Iskreno čestitamo!
it Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v štab poveljstva 111. armijske oblasti peh. polkovnik Konstantin Magdič; za ru-kovalca skladišča 5. konjeniškega polka »Kraljice Marije« konj. kap. 1. razr. Mirko Sladeček; za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva dunavske divizijske oblasti admin. kap. II. razr. Ivan Mihič; za pregledovalca računov poveljstva I, armijske oblasti admin. kap. I. razr. ekonomske stroke Al. Hrašovec in za vršilca dolžnosti pregledovalca računov poveljstva dravske divizijske oblasti admin. kap. II razr. ekonomske stroke Lovro Vodušek. — V naši mornarici: na službo na kr. brod »Dalmacija« poročniki korvete Friderik Bumbič, Oton Lu-bec, Ivan Osterc, Adolf Menčak, Matija Podkraj-šek in Franc Zmrzlekar; na službo na kr. brod »Hvar« poročnika korvete Milivoj Kockar in Albin paulinič; na službo na kr. brod »Jastreb« poročnik korvete Srečko Sršen; na službo na kr. brod »Sokol« poročnik korvete Josip Placeriano; na službo na kr, brod »Galeb« poročnik korvete Franjo Keser; na službo na kr. brod »Močni« poročnik korvete Anton Razinger; na službo v rečno obalno poveljstvo poročnik korvete Dragotin Sič obalno poveljstvo poročnik korvete Dragotin Sič. — Vsi navedeni častniki so po dovršitvi mornariške akademije sedaj napredovali v čin poročnika korvete. — Končno sta bila odrejena na službo v brodarsko podčastniško šolo poročnik korvete Pavle Župan in na službo v pomorsko zrakoplovno šolo poročnik korvete Gvidon Voh.
-Ar S pošte. Nastavljeni so za služitelje: Joško Dobrin na ljubljanski glavni pošti in Fr. Špende v Mozirju; za pogodbene poštarje: Joško Ferenčak v Studencih pri Mariboru, Darinka Rapplova pri Sv. Urbanu blizu Ptuja, Jolanka Kanižarjeva v Prosenjakovcih, Minka Velikonjeva roj. Vehovar-jeva v Poljanah nad škofjo Loko in Frančiška Ha-bjanova v Pristavi. — Premeščeni so: k ljubljanski oblastni poštni upravi inšpektorji: dr. Metod Kirigin iz Zagreba, Nikolaj Pavlič iz Belgrada in Fr Janžekovič iz Skoplja; pb. ur. 11-3 Ana Kupčeva iz Ljubna v Šoštanj, Alojzija Cemetova iz
sebnega, meščanka. Otroci imaio pravico organizirati se v svrho obrambe svojih strokovnih zadev.«
Lalina mati je ogorčeno požrla slino in škrtnila: »Kajpak, strokovne zadeve, ko so še vsi mokri pod nosom! Prepričana sem, da je to napravil Jura iz stanovanja osemnajst. In to naj bi bil sin pisarniškega ravnatelja!«
Pisarniški načelnik Železnov, zagovednež z bolnimi ledvicami, je poškilil na napis in si mislil:
»To je Jurova pisava. Kaj bo še ta fant, ne vem. Bo že kak postopač Pilsudskove sorte.«
Otroci so se delali, ko da ne bi videli objave. Le na stopnicah je bilo nenavadno dosti umazanih madežev majhnih nog in v bližnjem konzumu so tako kupovali piškote, da jih je zmanjkalo in so morali še poslati ponje.
Ob šestih, ko je večina od dela, snežnega meteža in južine izmučenih staršev legla k počitku, so se motale majhne sence po stopnicah navzdol in bržkone hitele tjakaj, kjer je bil ovčji kožuh. Ko se je bila Lalina mati uro dolgo mučila v vrsti pri Lapinu in dognala, da se je mleko podražilo in da skute sploh ni dobiti, je tudi legla na zofo med same blazine. Nekatere so bile velike ko avtomobilsko kolo, druge majhne ko krožniček. V kuhinji se je pestunja pričkala s perico, če je Bog ali ga ni. Pa so se nenadoma zaloputnila vrata. Lalina mati je planila po-koncu in se prepričala, da je izginila njena hči Jelena Jegorovna Antonova. Lalina mati je kar nekaj vrgla nase in burno pozvonila pri nasprotnih vratih. Pisarniški načelnik Železnov, držeč termofor v roki, ji je sam odprl.
»Moja Lala je izginila in bržkone je izginil tudi Vaš jura,« je dejala Lalina mati. »Tam pod stopniščem imajo neko zborovanje, strokovne zadeve — skratka — smrtnonevnrna angina «
Pisarniški ravnatelj Železnov je mrko odvrnil: »Tudi Jureta ni doma Zdi se mi celo. da je on vse začel. Se bom koj oblekel «
Odšla sta skupaj po stopnicah navzdol. Te-
Moravč na mariborsko kolvodv, pošto, Mara Gor-jančeva iz Vinice pri Črnomlju v Metliko, Frančiška Kapusova iz Gorij pri Bledu v Tržič, Angela Fazzinijeva iz Št. Vida pri Stični na ljubljansko glavno pošto, Vera Janova iz Smartna pri Litiji na mariborsko glavno pošto, Mara Podjedova iz Vidma pri Krškem v Krško, Zmagoslav Nusbek iz Loškega potoka na ljubljansko kolodv, pošto, Leopoldina Fridlova iz Štor v Celje, Drago Milo-žič-Lindič od Sv. Lovrenca na Pohorju na ljubljansko glavno pošlo, Fr. Žekelj iz Dravograda v Mežo, Marija Kasjakova iz Crekelj ob Krki v Dobrno, Frančiška Vrtačnikova iz Litije na mariborsko glavno pošto, Ema Trillerjeva iz Škofje Loke na ljubljansko glavno pošto in Hilda Čopova iz Podnarta na Jescnice na Gorenjskem; pb, II-4 Anica Lcnkova iz Polzele na ljubljansko glavno pošto, Terezija Kendova iz Gorenje vasi v Žiri, jvanka Gradova iz Stične v Grosuplje, Frančiška Zgončeva iz Pristave v Celje, Amalija Pondela-kova iz Slrnišča na mariborsko kolodv. pošto, Amalija Kalanova iz Podplata na ljubljansko glavno pošto, VI. Šenk od Zg. Sv. Kungote na glavno pošto v Belgrad, Angela Bernikova iz Križ na Gorenjskem na ljubljansko glavno pošto, Anica Kosova iz Loke pri Zidanem mostu na Zidani most, Elizabeta Hrovatova z Zidanega mosta na ljubljansko glavno pošto, Vera Plehanova od Sv. Trojice v Slov. goricah v Hrastnik, Justina Florjnn-čičeva iz Studenca pri Ljubljani v Ptuj, Anica Škrbčeva iz Ptuja v Litijo in Mara Grimsova iz Železnikov v Škofjo Loko; pb. ur. II-5 Marija Praz-nikova iz Dobrne v Slov. Bistrico; telef. III-3 Terezija Lovšinova iz Toplic pri Novem mestu v Žužemberk, Ljudmila Bajčeva iz Nove vasi pri Rakeku v Kočevje, Ema Burdianova iz Juršincev v Celje, Marija Drobničeva iz Gornje Lendave v Radeče pri Zidanem mostu, Angela Šavpahova iz Dubrovnika na mariborsko glavno pošto in Frančiška Hladnikova od Sv. Tomaža pri Ormožu v Ptuj; služ, 2. skup. Joško Šunko iz Maribora v Celje in Jože Kock iz Celja na mariborsko kolodvorsko pošto. — Pogodbeni poštarici Mariji Leš-nikovi v Oplotnici je služba odpovedana. — Poroke: tehn. uradnik M. Rems pri oblastni pb upravi se je poročil s Frančiško Martinčevo, pb. ur II-3. P. Rabič v Laškem s telef. III-3 Marto Burgarjevo iz Ptuja, pb. ur, II-4 P, Žak v Maren-bergu z Antonijo Pogorevčevo, pb. ur. II-5 H. Faj-diga na mariborski kolodv. pošti s pb. ur. II-5 Ljubico Glaserjevo z ljubljanske glavne pošte, zva-ničnik t. skup. Jakob Vovk na ljubljanski glavni pošt iz Marijo Marinkovo, zvarfičnik 3. skup. Jože Falout na ljubljanski glavni pošti z Marijo Bdihar, služ. 2. skup. Stanislav Moravec v Brežicah z zvaničnico 3. skup. Angelo Mlakarjevo iz Brežic. — Izkušnjo za vodstvo pogodbenih pošt so napravili: Anica Čebularjeva, Julka Fajdigova, Francka Plaznikova, Amalija Vovkova, Natalija Skuhalova, Zdenka Kanižarjeva, Angela Kardjanova in Cirila Vehovčeva.
Druge vesti
it Nj. Vel. kralj Aleksander I. — pokrovitelj mednarodnih zimskosportnih tekem. Nj. Vel. kralj je prevzel pokroviteljstvo nad smuškimi in drsalnimi tekmami za državno prvenstvo, ki se bodo
daj je iz sedmega nadstropja stokajoč lezlo dvigalo ko kak starček. Ko je zagledal Jakob Mitrohin oba prišleca, je ustavil, odpahnil vratca in dejal: »Prosim!« Ob istem času se je spodaj v sobi, kjer je bil ovčji kožuh in kjer je spala zimsko spanje cev za škropljenje cest, zgnetlo toliko otrok, da so komaj dihali. In po meti od piškotov je dišalo ko v kaki lekarni .
Jura Železnov je stal na nekem starem stolu in hotel pravkar otvoriti zborovanje. Vsak hip je stopil k njemu njegov namestnik, dvanajstletni Viktor, izven stranke, prišedši po navodila.
»Jura, prišlo je neko dekletce z dojenčkom od soseda. Ali more ono za dojenčka glasovati ali ne?«
Pa je pravkar dojenček sam tako burno glasoval, da so skoraj vsi oglušeli.
»Tovariši,« je začel Jura in se trudil pre-kričati dojenčka, »tovariši, naznanjam vam, da more le tisti glasovati, ki zna sam hoditi. Drugi se morajo glasovanju odreči. Glasovanje se ne more na nikogar prenesti. Prosim, da se govorniki prijavijo. Nimamo dosti časa. Obravnavali bomo: Nova izvolitev staršev.«
Lala, ki je bila bleda in so se ji oči svetile, se je prerinila do Viktorja in tiho dejala: »Prosim, prijavite me, rada bi govorila. Napišite: Lala iz petega nadstropja.«
»O katerih vprašanjih se menite izraziti, tovarišica?«
»O vprašanju toplih spodnjih hlačk, ki me režejo, da jih ne bi bilo treba obleči, In še o marsičem.«
Jura je s piškotom potrkal na okno in začel: »Tovariši, spregovoril bom nekaj besed. Vsi ljudje — kovinarji, prodajalci, celo čistilci čevljev — imajo svoje zadruge, ki jih ščitijo pred izkorižčevanjem. Le mi otroci ne smemo imeti zadrug. Vsak od staršev, bodisi mati ali oče — posebno če je na ledvicah bolan, - se norčuje iz nas, kadarkoli se mu zahoče Tako ne bo šlo več. Predlagam, da se izjavite s svojimi
vršile v času od 30. jan. do 2. februarja 1930 prvič z mednarodno tekmo v Bohinju in na Bledu. Prireditev organizira v velikem obsegu naša zimsko-sportna zveza v Ljubljani. Računa se z udeležbo osmih držav, poleg tega se bodo v istem času vršile predvidoma tudi vojaške smuške tekme.
it Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani prosi tovariše, ki pridejo na prireditev v Celje že v soboto 10. t. m. na pozdravni večer, da to pravočasno prijavijo odboru, da ne bodo ostali brez stanovanj. V nedeljo 11. t. m. naj tovariši, ki prispejo že s prvimi vlaki, udeleže ob 8 sv. maše v cerkvi sv. Danijela, ki jo bo bral tov. kurat Matija Ljubša. Ob pol 10 je še služba božja v Marijini cerkvi. Goste bo sprejemal v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne tovariš iz Celja na kolodvoru, sicer pa se bodo dobile vse potrebne informacije glede prenočišč in sporeda v klubovi sobi hotela »Evropa«. Prvo zborovanje se vrši v nedeljo ob
10	v Orlovskem domu po prihodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.31. — Odbor.
it Potovanje v Dalmacijo se bo vršilo od 21. do 27. avgusta. Izletniki odidejo 20 avg. zvečer ob 18.40 iz Ljubljane in se vrnejo v Ljubljano 28. avg. zjutraj. Kdor želi preživeti nekaj lepih dni na našem morju, kdor hoče videti zgodovinske in umetniške lepote, ki jih hrani Dalmacija, ta naj se prijavi v Prosvetni zvezi do 15. avgusta. Vožnja, hrana in stanovanje od Sušaka do Kotorja ' in nazaj do Sušaka stane 1. razred 1700 Din, II. razred 1400 Din. Poleg tega plača vsak izletnik 100 Din za režijske stroške in pa za vodstvo potovanja Izletnikom se nudi ugodna prilika, da gredo tudi v Črno goro do Cetinj
it Romanje na sv. Višarje pod vodstvom Pevske zveze bo 17. in 18. avgusta. Odhod iz Ljubljane v soboto 17. avgusta zjutraj otf 8. Prihod v Ljubljano 18. avgusta okrog 6. Polovična vožnja je dovoljena na vseh progah ljubljanske direkcije. Vlak ostane od Ljubljane do državne meje na vsaki postaji: Gorenjski kolodvor 8.15, Št. Vid-Vižmarje 8.32, Medno 8.37, Medvode 8.43, Gorenja vas-Rateče 8.51, Škofja Loka 8.58, Žabnica 9.04, Kranj 9.30, Sv. Jošt 9.36, Podnart 9.47, Otoče 9.53, Radovljica 10.05, Lesce 10.12, Žirovnica 10.23, Javornik 10.32, Jesenice 11, Hrušica 11.06, Dovje-Mojstrana 11.16, Gozd 11.32, Kranjska gora 12.20. — Panovno opozarjamo, da to velja samo za one romarje, ki imajo izkaznico Pevske zveze v Ljubljani za 17 in 18. avg. Vsakdo naj kupi na vstopni postaji karto Kranjska gora državna meja. Prosi naj za mokri žig za karto in izkaznico. Ta karta velja namreč tudi po železnici nazaj, Polovična vožnja je dovoljena za vse proge in za vse vlake razen Orient-ekspresa v področju ljubljanske in mariborske oblasti. Romarji ne smejo pod nobenim pogojem prekiniti vožnje, bodisi, da bodo obiskali Bled ali Brezje.
Vir Nova avtobusna proga Ljubljana — Domžale — Moravče se je otvorila včeraj. Ob delavnikih odhaja i? Moravč ob 7 in 13, iz Ljubljane ob 12 in 17.30. Ob nedeljah: iz Moravč ob 5.30,
11	in 18, iz Ljubljane 7, 17 in 19.
it Ljutomer — Velika nedelja. Fantovski tabor v Jeruzalemu se ne vrši 11. avgusta, kakor prvotno določeno, ampak 1. septembra) Prosimo župne urade, da fante še ta teden na to opozorijo!
it Večperesne deteljice. Pred dnevi smo poročali, da je nek ameriški farmer poklonil predsedniku Hooverju znak, sestavljen iz samih več-peresnih deteljic. To poročilo je dalo povod dobremu prijatelju našega lista, da nam je poslal zbirko večperesnih deteljic in sicer štiriperesno, petperesno, šestperesno, sedemperesno in osem-peresno, katere se je posrečilo najti njegovim otrokom Srčna hvala!
it Srbski kmet o Sloveniji. Za prelepo mnenje, ki ga imajo Srbi o Sloveniji, je značilna taTe izjava, ki jo je dal eden srbskih kmetov, ki so prišli iz Južne Srbije te dni v Slovenijo: »Pa niti vedel nisem, da so tudi pri vas —kmetske hiše! Mislil sem, da jih nimatel< Priprosti kmet si je pod Slovenijo predstavljal Bled. Rogaško Slatino, Do-berno in druge kraje, ki so v Srbiji znani kot letovišča. šele obisk v Sloveniji ga je prepričal, da je naša dežela sicer lepa, da pa naše vasi niso same Rogaške Slatine. Ze iz stavka: »Nišam ni znao, da ima i kod vas seljačkih kučal« je razvidno, kako velikega pomena so taka potovanja. Morda bi nekaj takega povedal v Skoplju tudi kak priprost Slovenec, ki bi mislil, da so v Južni Srbiji sama roparska gnezda in turške kavarne.
it Okrajna cesta Rogatec-Žetale bo vsled dviga ceste v Medribnikih med 2. in 3. km (šteto iz Rogatca) zaprta od 12. do 17. avgusla t. 1. za vsak promfet z vozili. V slučaju slabega vremena se la zapor ceste primerno podaljša.
it Nakazila v Španijo potom Poštne hranilnice. Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla direktno bančno zvezo s Španijo za naka-
zahtevami in iznajdete kako geslo, ki je temu času primerno. Kdo je za, kdo proti, kdo se zdrži glasovanja?«
»Tu je vpisan Jakob Mitrohin,« je opozoril Viktor, »o vprašanju, da ne sme biti nobenih klofut več. Pa ga ni tukaj.«
Jura je nagubančil čelo in dejal: »Ima opravke. On ni brez vzroka izostal. To se pravi: ima važno nalogo. Njegovo prijavo sprejmemo.«
Zborovanje je bilo zelo burno. Bilo je toliko in tako perečih vprašanj, da jih ni bilo moči prezreti Obravnavali so, da je neobhodno potrebno čevlje čistiti, o lužah in še marsikaj.
v Poldrugo uro je tičalo dvigalo med tretjim in četrtim nadstropjem. Zaman je besnela Lalina mati in butala na vrata, zaman se je pisarniški ravnatelj prijemal za ledvice. Jakob Mitrohin je zmeraj trdil, da je drobovje dvigala bolno in da ne more nič za to: zdaj je obtičalo — in se bo že samo od sebe sprožilo.
Ko se je Lalina mati skoraj mrtva od razburjenja in napornega čakanja slednjič le povrnila med svoje blazine, je zagledala Lalo, kako je sedela za pisalnikom svojega očeta. Z debelim modrim svinčnikom je pisala z velikimi črkami na veliko polo papirja geslo, ki so ga bržkone sprejeli na zborovanju:
»Otroci, bodite previdni v izbiri svojih sta-rišev!« Lalina mati je kar pozelenela od ogorčenja.
Drugi dan ji je pestunja prinesla neko pismo. Začudila se je, ko ie v umazani kuverti otipala nekaj okroglega. Odprla je pismo. V njem je bil velik, umazan novec za pet kopejk. Na listku je bilo napisano:
»Meščanka, tu Vam vračam groš za dvigalo. Zaradi pravičnosti. Nalašč sem Vas tako dolgo pridržal v dvigalu, da je mogla Vaša hči Lala govoriti o vseh svojih zadevah. Za analfabeta Jakoba Mitrohina,
Jura Železnov.«
(Iz ruščine prevedla M. K.)
M\m\ farna itaMbatoarfa
Telefon štev. 2420 Račun pošt. hran. Ljubljana št.10.680
Itiifili Hranilnica
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter nudi
sisifigediieišc obrcsfovanie
Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse kontokorentne posle.
Za vlogo farne i Ljubljanska oblast z vsem svoiim premoienfem in z vso svoio davčno moCio.
žila v to državo. Lastniki ček, računov lahko odrejajo izplačila v Španijo pod istimi pogoji kot v ostale države. S posredovanjem teh in že poprej vpeljanih zvez z inozemstvom lahko izvršuje Poštna hranilnica nakazila v države celega sveta. Podrobna pojasnila daje Poštna hranilnica in njene podružnice,
Jc Mornariška svečanost v Splitu. V nedeljo je »Jadranska Straža« priredila v Splitu poseben mornariški dan. Zbralo se jo okrog 10.000 ljudstva iz vseh obalnih dalmatinskih krajev v okolici Splita, mnogo tudi iz otoka Brača in Hvara. Svečanosti so se udeležili vse vojne ladje naše mornarice ter vsa šolska letala hidroavijonake postaje v Divuljih. Na teh letalih so celo dopoldne prevažali udeležence. Zvečer je bil ves zaliv razkošno razsvetljen, vojne ladje pa so s svojimi reflektorji razsvetlile vso obalo od Splita do Trogira.
+ Izseljevanje iz Dalmacijo. Ista kriza brezposelnosti kot pri nas, vlada tudi v Dalmaciji. Tudi od tamkaj se ljudje v trumah selijo v svet. Samo iz okolice žiibenika se je doslej prijavilo čez 300 kmetov in delavcev, ki kanijo oditi za delom in kruhom v Francijo.
+ V Zagrebu spet podirajo hiše. Ni še dolgo, kar je poseben pojav vzbudil splošno pozornost ljudi. V Zagrebu so podrli več novozgrajenih delavskih hišic v predmestju, ker niso bile pravilno zgrajene. Zdaj imajo v Zagrebu podoben slučaj, ki še lepše ilustrira stavbene razmere v hrvatski prestolici. Nek lastnik namreč zida sredi mesta novo stavbo, večnadstropno hišo, kjer bodo spodaj trgovski lokali, zgoraj pa stanovanja To stavbo pa je brez dovoljenja in brez vednosti oblasti pomaknil kar pol metra čez stavbno črto na hodnik. Stavba je že skoraj dozidana. Zdaj šele so ugotovili, da stoji preveč na cesto. Brez oklevanja je oblast pozvala lastnika, naj kakorkoli do tega in tega dne umakne svojo na nepravilen način zgrajeno hišo nazaj do splošno veljavne in dovoljene stavbne črte. Ker lastnik tega ni storil, je oblast na njegove stroške poslala k stavbi delavce, ki že več dni pridno »obsekavajo« hišo. Najprej bodo od sprednje stene odstranili 20 cm debelo plast betona, potem pa še 30 cm debelo plast zidu. Podiranje seveda vzbuja splošno pozornost.
-fc Velika tatvina pri belem dnevu. Tatovi v Sarajevu morajo biti res zelo predrzni in iz-vežbani, da si upajo kaj takšnega: sredi dneva so udrli v palačo Sahinagiča, ki se nahaja sredi mesta. Pri tej priliki so odnesli iz palače raznih dragocenosti za okrog 250.000 Din. Med drugimi dragimi stvarmi so tatovi odnesli tudi posebno
znamenito in dragoceno violino. Tatovi so morali | biti dobro informirani o razmerah v hiši, ker so izbrali čas, ko se je gospodar hiše nahajal v Ilidžah, od koder se je vrnil pod večer. To je največja tatvina, kar se jih je v zadnjih letih zgodilo v Sarajevu.
h Žena s sekiro ubila moža. Neka kmetica posebno razburljive narave je v okolici Vel. Beč-kereka te dni v nočnih urah ubila svojega moža s sekiro. Z možem sta se skregala, pa je mož potegnil nož in ž njim zažugal ženi. V tem je žena zagledala v kotu sekiro, jo pograbila ter ž njo parkrat udarila moža po glavi. Mož se je z razklano glavo takoj zgrudil mrtev na tla.
ir Kravje kuhano maslo kupujem vsako količino. Ponudbe poslati: Sarajevo, pošt. pretinac 27.
Kaiehetski dan!
Slovenski katehetje
se bodo zbrali v torek 27. avgusta t. 1. na celokupno zborovanje v Ljubljani. Začetek ob 9 v zbornici »Jugoslovan, tiskarne«.
Spored:
1.	Uvodno poročilo. (Prof. dr. Gr. Pečjak.)
2.	Referat tajnikov.
3.	Predavanje prof. J. Bogoviča, tajnika
lavantinskega kateh. društva: »Psihoanaliza in verskonravna vzgoja.«
4.	Predavanje prof. dr. J. Demšarja: »Se-
danje stanje katehetskega gibanja.«
5.	Poročilo in razgovor o definitivni obliki
Novega katekizma. (Vodi dr. Pečjak.)
Popoldansko zborovanje.
Zbirališče v Lichtenturnovem zavodu. (Začetek ob 14.30.)
6.	Kateheza o delu. (»Novi katekizem« vpr.
262—264.) Katehizuje Fr. Koretič, stolni vikar in katehet v Lichtenturnovem zavodu. 7 Občni zbor ljubljanskega kateh. društva.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo drevi: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. ■ft
o Kralj Aleksander na poti skozi Ljubljano. Včeraj nekaj minut čez deveto uro dopoldne se' je skozi Ljubljuno vozil Nj. Vel. kralj Aleksander s svojim spremstvom. Dvorni vlak je le nekaj minut stal na ljubljanski postaji, nakar je nadaljeval vožnjo na Bled. Kralja so na ljubljanskem kolodvoru pričako-
, .	«i • i.i.	..	irl n Ir ti na ta
ivruija t*J "" ijuiiijuu».>..u ....-------- r-
vali zastopniki oblasti, v dvornem vlaku pa je kralj sprejel jubljauskega velikega župana dr. Vodopivca. Od Zagreba do Lesc je dvorni vlak
Zobozdravnik med. univ.
Dr. Lojz Kraigher
specialist za zobne in ustne bolezni sprejema od 8. — 12 in od 3.-6. ure Ljubljana, Krekov trg 10
vouopivcu.	i -.iv - j-	..
spremljal železniški direktor ing. Knezevič. V kraljevem spremstvu se je nahajal minister dvora, polkovnik Aca Dimitrijev«; ter minister prosvete Boža Maksiinovič. Na Bledu bo kralj ostal del j časa. Pred vsem bo prisostvoval krstu svojega tretjega sina, ki bo prihodnjo nedeljo.
© Odličen gost. Te dni se nahaja v Ljubljani bivši zdravstveni konsulent srbske vlade, odlikovan z visokim redom sv. Save II. stopnje, sedaj sekcijski šef čsl. ministrstva zdravja teT univerzitetni profesor dr. František H a n z a. V Ljubljani proučuje soeijalne ustanove za varstvo otrok, za profilakso in uničevanje tuberkuloze ter zdravstveno ohrano železniškega osobja. O teh primerjalnili proučavanjih pripravlja spis za čsl. vlado kot strokovni referent. Včeraj si je ogledal Dečji dom, Okrožni urad za zavarovanje delavcev in železmcarske zdravstvene institucije. Danes nadaljuje z ogledi po Sloveniji, katere je pripravil tukajšnji češkoslovaški konzulat in je, v primerjanju s srbskimi in hrvatskimi ustanovami, katere je že prej obiskal, izrazil radostno občudovanje nad napredkom, katerega je našel v strokovnih institucijah v Sloveniji in naklonjenostjo, s katero so mu šli povsod na roko.
0 Kino »Ljubljanski dvor« igra danes zadnji da® reprizo: »Rumena knjižica«. Film je ruske sovjetske produkcije v režiji brezdvomno svetov-nonajslavnejšega režiserja Fedorja Ozep. To iko življenske resničnosti in toliko globokih dušeslov-nih doživetij ne more pokazati noben nemški ali francoski, še mnogo manj pa imerikanski režiser. Film je jasna slika dejstva, da so najglobokejši psihologi Slovani, zlasti Rusi. Tendence, ki je v filmu sicer dokaj skrito nakazana, seveda ne moremo odobravati. Radi močne realistike je film samo za zrelo publiko.
o Monnmentalnn stavba Vzajemne vzava-
Sivalnice, ki jo grade na vogalu Miklošičeve
Masarykove ceste, bo v kratkem dograjena do vrha. Stavbena dela vrši gradbeno podjetje Ogrin. Nova palača bo brez dvoma med najlepšimi novimi stavbami v Ljubljani ter pravi okras mesta. Imela bo štiri nadstropja. Spodnji del palače je zgra jen iz samega betona.
© Za ljubi nočni mir. Prebivalci Starega trga so skoro sleherno noč, zlasti pa ob sobotah deležni dvomljivega užitka, ki jim ga pripravljajo rjoveči ponočnjaki. V poznih ponočnih urah kolovratijo po tem starem delu mesta temne senco ter oddajajo tako čudne glasove, da niti v afriških džunglah menda ni čuti podobnih. Radi ljubega nočnega miru in nemotenega počitka, naj se policija usmili prebivalcev starega trga in šentjakobske okolice ter posveti vso pozornost tem nočnim razgrajačem.
© Falot... Prišel je sredi noči, pravijo, da je pravkar odbila dve po polnoči. Pa je pograbil nekje s kupa nekaj kamnov in začel. Trikrat je vrgel, dvakrat mu je spodletelo m je zadel ob zid, tretjič pa je imel srečo in je vendarle pogodil šipo, kamor je menda iz bogsiga-vedi kakšnega namena meril. Bilo je to na beln in sicer je Ferjančič Anton tisti srečnik nad katerim se jo neznani kujon maščeval. Kdo bi bil, nihče ne ve, zakaj Ferjančič sam trdi, da nima sovražnika, vsaj /di se mu, da ne. Ce pa vendarle... Ob tisti uri in tisto noč je nekoga videl železniški čuvaj Matevž ob kemični tovarni. Prav od Ferjaačičeve liise je tekel ves zasopljen in je potem izginil v gluho noč. l'er-jn n čir. ima tako razbiti dve šipi no svojem pritličnem oknu. Neznanega falota vneto išče policijo in ga bo nemara prav kmalu lztakni a. Zakaj čuvaj Matevž ga je natančno ogledal, ko je bil bežal v noč in je dal policiji njegov točen popi*.
© Motovileč kradejo. Saj je neverjetno, pa je vendarle res. Ko ni bilo drugega pri roki, sc je neznan uzmovič spravil nad motovileč, od-nosno na njegovo seme. Tri kile ga je ukradel v Črni vasi pri Žitniku, ko so bili vsi domači na polju. Da bi se splačalo, je zruven ukradel še deset kil otrobov in dve jajci — škoda znaša točno 100 Din. Prijjovedujejo. da je tisti čas obiskala hišo tudi neku žensko. Domačo otroka je napodila proč, češ, naj stečeta za zajcem po travniku — zajca pa nikjer ni bilo. Kljub temu sta pa fantička vendarle stekla za mejo po travniku. tačas pa je zmanjkalo motovilčka ...
0 Huda psa. Ta zgodba pa res ni vsakdanja in bi 'se dala o njej pisati imenitna šolska naloga. Ima vam Peter Kožuh v Smolniku svojo hišo, poleg hiše majhen hlevček, v hlevčku kozo, za hišo in hlevčkom pa vrt. Na tem vrtu se je pasla Petrova koza, ki je bila radi varnosti še privezana za količek. Pa sta odnekod pridrvela dva psa, kot tigra velika — pa nad kozo. Revica se je sicer branila in obupno skakala in se trgala okrog količka, toda kaj bo proti dvema tigroma. Kot muho sta jo raztrgala. Pa zares: liuda psa sta ubogo kožico raztrgala na drobne kosce. Kožuh Peter je bil tako ob edino žival in mu zdaj hlevček prazen stoji. Pa še 1200 Din škode ima, pravi. Razen njega se je na policiji pritožil še Roblek Franc. Tudi k njemu sta prišla onadva huda psa in sta se zakadila meni nič tebi nič narl njegovo kozo, ki se je takisto pasla ob hiši. K sreči je zverini še pravi čas zagledal gospodar, ki ju je pre-jx>dil. Vendar pa sta mu kozo že hudo zdelala. Obadva lastnika nesrečnih koza sta poiskala lastnika tistih nesramnih psov in sta ga tudi našla. Ampak ju je on kar lepo zapodil, ne da bi se zmenil za odškodnino, katero sta zahtevala. Zdaj iščeta zaščite pri policiji, ki bo nemara lastnika in njegova psa naučila pravili manir.
0 Nepreviden kolesar. Včeraj popoldne je mod barakami ob Dovozni cesti lielv mlad kolesar povozil petletno Cvetko Blažičevo. Kolesar se je z vso silo zaletel v dekletce ter jo podrl na tla. Dekletce je dobilo na ustnicah resno poškodbo, tako da so morali njeni starši iskati nemudoma zdravniško pomoč. Kolesur, ki tudi stanuje v barakah, se je k vsemu še sirovo izrazil: »Eh, kaj, saj je nisem ubil!«
O Nenadoma se je onesvestil neki kosec, ki je kosil poti Rožnikom. Baje ga je pičila strupena mulia. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico. Imena še niso mogli ugotoviti, ker se tudi v bolnici še ni zavedel.
z laboratorijskim in pisarniškim inventarjem. Vodja doma, ki je sedaj vodil priprave iz Celja, se je preselil v Maribor, sestra zaščitnica, ki bo delovala v šolski polikliniki, pa je do početka šolskega leta prideljena počitniški koloniji društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine na Pohorju pri Sv. Martinu. Tako je upanje, da bo Maribor s pripadajočim teritorijem v kratkem prišel do te potrebne institucije. — Uprava Zdravstvenega doma v Mariboru sporoča, da je naslavljati dopise na omenjeni urad na naslov: Zdravstveni dom v Mariboru in ne več Zdravstveni dom Maribor v Celju, kot do sedaj.
□	Drava je dni močno narastla, znamenje, da so tudi na Koroškem in Tirolskem imeli dovolj deževja.
□	Stavbo hotela »Črni Orel« že v glnvnem dokončujejo in bo trakt na voglu kmalu dograjen. Računa se, d a bo cela stavba vsaj meseca oktobra dovršena. V celoti bo hotel imel 58 sob za tujce. Novo bo to, da bo pred vsako sobo na ulico prostor v obliki balkona. Hotel dobi centralno kurjavo, lift za 1. in 2. nadstropje in teraso vrh stavbe. Poleg tega bodo v hiši kopališča z mrzlo in toplo vodo. Tudi vsaka soba dobi toplo in mrzlo vodo. Hotel dobi tudi moderna higienska stranišča. Velika in moderno opremljena obednica bo na prostoru, kjer je bila Rosenbergova trgovina.
□	Kuratorij mariborske Studijsko knjižnic« je v zadnji seji definitivno sklenil, da dvorano »Čitalnice« ne oddaja vc5 nobeni organizaciji na razpolago. ker jo potrebuje zase. Ker je zaloga knjig vedno bogatejša, se postavijo v »Čitalnici nove omare. Obisk »Čitalnice« je tudi sedaj med počitnicami zelo lep.
□	Hruške so v okolici precej dobro obrodile. V nedeljo so kmetje postavili na novi Glavni trg 10 voz hrušk, ranih sliv in jabolk.
□	V Delavsjd koloniji gradi sedaj mestna občina ceste, da bo promet tudi v tem novem delu mesta mogoč.
□	Nove stanovanjske hiše, ki jih gradi mestna občina pri Magdalenskem parku ln v Delavski ulici, so že pod streho. Po izjavah g. stavbenikov, bodo stanovanja v teh hišah gotova že okoli 1. oktobra t. 1.
□	Avtomatična telefonska centrala v Mariboru (na glavni pošti) bo jio izjavi g. upravnika pošte gotova že do 1. septembra. Glavni monter tvrdke Simens et Hnlske je že dospel in pridno montira centralo, drugi monter iz Berlina prispe najbrž že danes.
□	Borza dela v Mariboru potrebuje nujno enega kovača za izdelovanje gozdnega orodja. — Mora biti samostojen delavec; plača dobra.
□	Nezgode. Dne 5. t. m. popoldne je zadobil 51 letni v Fohovi ulici 14 stanujoči in v tovarni BUhl zaposleni livar Franc Germ pri delu vsled eksplozije pri vlivanju težke poškodbe na licu. — Istega dne pojioldne pa je nek delavec v Limbušu pretepel in tako težko poškodoval 33 letnega vrtnarja Franca Smauca, da so se nfti pretresli možgani. Obadva poškodovanca je prepeljal rešilni oddelek v bolnico.
□	Dihur v pasti, Včerajšnji »Slovenec« je 1 poročal o moriji med perutnino, katero je povzročila na Koroški cesti dihurjeva družina. Od dihurjev obiskani mizar Vihar je nastavil v noči od nedelje na jionedeljek leseno past in ujel v njo živega dihurja, ki je bil izredno velik. Ujetega dihurja so v pasti utopili. — Lov na dihurje je postal sedaj na Koroški cesti popularen. Celo mestni postopači so se začeli zanimati za dihurje, češ da je dihurjeva mast nekaj posebnega. Računajo pa tudi s tem, da jih bo oče Voh. ako polovijo dihurje, nagradil »s tistim tam v kotu, na katerem maček sedi«.
Dopisi
Šoštanj
Težko že čakamo na lepo slovesnost, ko bi v nedeljo dne 18. avgusta g. knezoškof dr. A. Karlin blagoslovil novi »Slomškov dom«. Prireditev obeta biti kar najbolj sijajna ter se bo pričela že na predvečer s serenado in slavnostno akademijo. V nedeljo ob 10 bo prevzvišeni blagoslovil Dom, imel pridigo in sv, mašo, na kar bo sledilo slavnostno zborovanje z več govori. Popoldne ob 3 bc na telovadišču orlovski nastop in prosta zabava Ker je polovična vožnja zaprošena, vabimo vse prijatelje katoliške prosvete za ta dan v Šoštanj ter kličemo iskren: Bog živil
Slovenjgradec
Dne 9. avgusta se je vršila velika slavnost gasilnega društva. Blagoslovila sc je nova motorna brizgalna. Že predvečer so kuniici gospej dr. Pirnatovi priredili bakljado in podoknico. Naslednji dan se je po slovesni sv. maši vršilo pred cerkvijo blagoslovi jen je brizgal ne. Gosp. profesor msgr. Vreže iz Maribora je v izbranih besedah pojasnil gasilsko geslo >na pomoč« in prav loj>o spojil pomen istega z Kristusovim naukom o ljubezni do svojega bližnjega. Govorila sta še g. župan Vrečko in župni načelnik g. Kopač. Načelnik gasil, društva g. Cajnko se je vsem navzočim zastopnikom raznih urudov in gasil, društvom iz okolice in dal-njih krajev zahvalil za udeležbo. Posebno se je zahvalil gospej dr. Pirnatovi, ki je sedaj že drugič kuinovala gasil, društvu. Popoldne je itnelo gasil, društvo z novo brizgalno na glavnem trgu vajo. Pri tem se jo pokazalo, da brizgalna brezhibno deluje, kar je za društvo velikega pomena in važnosti. Po vaji se je pričela velika vrtna veselica, katero se je udeležila mnogobrojna množica ljudstva iz mesta iin okolice. Pri sviranju godbe se je vrtelo na plesišču staro in mlado. Petje se ie razlegalo in veselje je vladalo vsepovsod do pozne ure. Ker je slavnost v vsakem oziru dobro uspela, je upati da bo čisti dobiček zelo znaten, ki pride dobrodelnemu društvu v korist in prid.
ŠKALE PRI VELENJU.
Nov veliki zvon, ki je nabavljen v spomin 40 letnice mašništva našega župnika in dekana msgr. Frana Rotnerja, bo posvečen prihodnjo nedeljo. Kumoval bo g. Adolf švarc. Na zvonu je med drugimi tudi tale napis: »Sv. Adolf škalske varuj ti župljane in vse verne ovce tebi vdane.«
Društveni dom bomo začeli zidati prihodnji teden. Nujveč zaslug ima dekan msgr. Rot-ner, ki si bo z novim društvenim domom po-) stavil trajen spomin na 40letnico mašništva.
MARIJA REKA.
Dne 30. julija t. 1. je prevzel naš g. žup-i nik Martin Ogrež, v zvonarni Št. Vid nad Ljub-: Ijano naše nove zvonove in ugotovil, da je bi-■ la laskava ocena strokovnjaku g. kanonika dr. I Kimovca jKipolnoma pravilna. Obenean so se | zvonovi tehtali in sicer telita zvon Kristusa i Kralja (E) 1004.50 kg, zvon Kraljice nebes in j zemlje (G) 575.50 kg. zvon 'sv. Jožefa (A) 396 kg, zvon Male Cvetke (H) 286 kg. Zvonarju je g. župnik k temu krasnemu uspehu iz srca čnstital. Slavlje dne 11. avgustu obeta biti nad vse veličastno. Sv. maše bodo od 5 naprej. Posvečenje ob 9 dopolnde. Pridite!
Celie
Maribor
□	Društvo katehetov lavantinske škofije. — Redni občni zbor so vrši v ponedeljek, 10. avgusta 1929 ob 16. uri v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva ulica 12. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. 3. Volitev načelstva in pregledovalcev računov. 4. Slučajnosti. Gospodje katehetje, zlnsti zastopniki dekanijskih odborov, se vabijo na občni zbor. — Ob enem se opozarja, da bo letos enodnevno zborovanje slovenskih katehetov v Ljubljani v torek 27. avgusta 1929. Spored, ki bo poleg referatov in praktičnega nastopa vseboval kot glavno točko razgovor o novem katekizmu, bo pravočasno objavljen. Gospodje katehetje naj se v kolikor mogoče velikem številu udeleže tega zborovanja v LJubljani. — Odbor.
□	Ljudsko gibanje v Mariboru v juliju. Rojenih Je bilo 78 otrok, umrlo je 14 oseb in poročenih je bilo 24 parov. Nn posamezne župnije se raz-dele takole: Stolnica (41, 8, 11); frančiškanska (8, 5, 8); magdalenska (29, 31, 5).
□	Zdravstveni dom v Mariboru. Prlčotek poslovanja tega zavoda v svojem polnem obsegu se bliža realizaciji. Oblastvena zgrauba v Strossmajcr-jevi ulici, kjer bo imel Zdravstveni dom za enkrat svoje uradne prostore in laboratorije, bo menda že v teku 14 dni do treh tednov gotova, tako da bo moaoče še tekom teea meseca opremiti prostore
.& Telovadni nastop celjskega orlov, okrožja v Trbovljah. V včerajšnjem »Slovencu« smo opisali dopoldanski program veličastno uspele orlovske prireditve, ki se je prošlo nedeljo vršila v Trbovljah. Krivico bi delali prirediteljem in udeležencem, ako ne bi posebej povdarili še popolnega uspeha, ki ga je imel popoldanski telovadni nastop na letnem telovadišču ob Društvenem domu. Ze celo uro pred napovedanim nastopom so se pričele zgrinjati ljudske množice na telovadišče in kaj kmalu je prirediteljem zmanjkalo vstopnic. Do 1000 oseb je z napelo pozornostjo sledilo telovadnim točkam in uspehe orlovske pridnosti nagrajevalo z obilnim priznanjem. Ako bi hoteli orisati tehnično plat nastopa, bi morali dati pohvalno prvenstvo članicam, ki so z redko eksaktnostjo izvajale letošnje proste vaje. Člani so pri prostih vajah pokazali mnogo manj enotnosti in uvežbanosti. Pač pa je vseskozi zadovoljevala orodna telovadba, kjer sta zlasti br. Šmon in Veber presenetila s težkimi a vzorno izvedenimi kombinacijami. Mnogo zanimanja je zbudila lahka atletika, znamenje, da je te vrste šport ljudstvu ne le umljiv, temveč ga veže. Vendar bi bilo želeti, da na joodobnih prireditvah prireditelji ne ostanejo zgolj pri skokih, temveč predvajajo tudi druge vrste lahke atletike, zlasti tek. Pa predolgo ne gre izvajati ene panoge. Da sta bila oba orlovska naraščaja prav posebno živahno pozdravljena, ni treba posebej povdarjati. Saj doživimo navadno pri njih nastopih več enotnosti kot pri odraslih. — Med telovadbo je temperamentno nagovoril orlovstvo in občinstvo celjski prosvetni tajnik br. I. Peršuh, izvajajoč med drugim: »Ne brez razloga se vrši letošnji nastop celjskega orlovskega okrožja v Trbovljah, v Trbovljah, tej punčici v očesu slovenske zemlje, v Trbovljah, kjer temni zakladi zemlje po: rajajo razkošje in bogastvo istodobno s solzami trpljenja in z vzdušjem tlačanstva, v Trbovljah, kjer človek prav posebno občuti težo izgnanstva iz raja in mu zemlja ne jemlje le znoja, temveč srčno kri pije, v Trbovljah, evangelija pravice m ljubezni žejnih, pa dejanj pravice in ljubezni lačnih. Ko smo tu, hočemo biti le eno: silna izpoved hočemo biti, izpoved vere v Boga, ki je brezdanji vrelec pravice in grozni maščevalec krivice, v Boga, ki je Kralj naš dobri in milostni, v Boga, ki je Oče naš in mu mi vdana dcca hočemo biti; izpoved hočemo biti ljubavi napram zemlji naši in vsemu svetemu, ki je na njej. Nismo tisti, ki bi v brezčutni nacionalistični veri postavljali narod na oltar in ponavljali greh Izraelcev ob zlatem teletu. Oni smo, ki narod in vse njegove dobrine skozi prizmo Božje Previdnosti gledamo, ki narod z ljubeznijo vdanih sinov in hčera objemamo in zani nesebično delati hočemo. Zato mi Orli klešemo svoja srca. zato se nam tako zelo hoče, da bi veliki postali po značaju in popolnosti. Naš nacijonalizem je oni, ki ga je Kristus imel, ko se je jezika svoje nebeške Matere z ljubeznijo |:osluževal, pa svojo besedo vsem narodom in časom govoril. In še smo izjioved: socialne razmere sodobne družbe nam prav nič ne imf>onira]'o. Oligarhično stanje kapitalizma ni le nesreča za rudarsko Trbovlje, temveč za ves narod, ker ubija v njem duševni polet in ga usužnjuje le črni skrbi za golo življenje. In ker nam zapoved ljubezni ni puhlica, izpovedujemo z vsem ognjem iskrenega prepričanja, da bo Bcrm tuja in narodu sovražna kapitalistična družba našla v nas vedno neizprosne nasprotnike. Naj živi orlovska ideja kol ideja resničnega narodnega orcnorodaU
Radio
JAPONKE SE MOŽIJO PO RADIU.
Če bi se mlada Japonka rada omožila, tedaj gre v bližnjo radio-oddajno postajo in govori med reklamnim delom programa v mikrofon približno sledeče: »Sem zelo čedna deklica. Moji lasje diše kot meglična tančica, barva mojega obraza je enaka žametni roži in moje oči žare kot mesečna krajca. Imam dovolj premoženja, da bi srečno- potovala z mladim možem skozi življenje. Ako me sedaj čujt kak mlad, izobražen in ugleden mladenič, sem mu pripravljena slediti.« — Baje je naval k oddajanju te vrste ženitnih ponudb zelo velik.
PTICE V RADIU.
Ona: Kako dolgo pa še nameravaš sedeti pri radiu? Zelo si dolgočasen!
On: Pst, pstl Čuj, kako krasno prepevajo ptice v radiu! To je res izredna točka programa!
Ona: Izredna točka? Nu, sedaj .vidim, da ti manjka eno kolesce. Razume se, da moraš čuti ptice v radiu, ko že ves dan posedajo vrabci na anteni.
Programi R&rfio-L-jitblijana:
Sreda, 7. avgusta: Opoldanski program od-pade. 18 Pravljice, pis.'' Milčinski. 18.30 Reproduc. glasba. 20 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. 20.30 Pevski koncert ge. Staller-Stotter-jeve, lconc. pevke: R. Wagner: Lohengrin, Elsin sen, Mayerbeer: Robert hudič, Cavatina, Puccini: La Boheme, Povest Mimi, W. A. Mozart: Čarobna piščal, Arija Pamine, Niccolai: Vesele žene Wind-sorske, Arija gospe Fluth. 21.30 Koncert Radio-orkestra. 22.30 Časovna napoved in poročilo.
Dragi programi t
Sreda, 7. avgusta.
Belgrad: 12.45 Radijski kvartet. 13.30 Dnevne vesti. 17 Dečja ura. 17.25 Radijski kvartet. 18.25 Predavanje. Dr. A. Cvetkoviči O higieni. 20 Bran. čošič bere lastne povesti. 20.30 Jugoslovanske p>es-mi ob klavirju. Sodel. Br. Pomorišac, operni pevec in Ilija Božič, baritonist. 21.30 Čas. Dnevne vesti. 22.30 Radijski orkester. — Zagreb: 13.15 Plošče. 20.30 Prenos iz Ljubljane. — Varšava: 12.05 Plošče. 16.30 Plošče. 18 Koncert orkestra iz gledališča »Morskie oko«. 20.30 Solistični koncert. 22.45 Godba ples. — Dunaj: U Dopoldanska glasba. 16 Popoldanski koncert. 18 Naloge radijske glasbe v bodočnosti. 19.55 Čas. Vreme. 21 Pesmi različnih narodov. 21.30 Lahka večerna glasba. — Brno: 16.30 Iz Prage: Popoldanski koncert. 19 Prenosi iz Prage. — Berlin: 14 Dirigentje in solisti (plošče). 18.45 Klavirske točke. 20.20 »Banditi«, Buffo-opera. J. Offenbach. Nato do 0.30 godba za ples. — Kato-vice: 16.20 Plošče. 18 Poljuden koncert iz Varšave, 20.30 Koncert iz Varšave. — Touloute: 12.45 Koncert (veliki simf. orkester). 13.15 Pesmi. 13.30 Solisti. 20.30 Tango s petjem. 20.55 Dunajski orkester. 21 Koncert. Odlomki iz operet. 21.20 Simfon. orkester. 21.45 Godba za ples. — Stuttgart: 12 Promc-nadni koncert. 16.15 Popold. koncert. 20 Poljuden koncert. 21 Pri nas doma. praga: 12.20 orkestralni koncert. 16.30 Koncert. 19.05 Koncert češke filharmonije.
Prireditve In društvene vesti
Prostovoljno gasilno društvo v Bell eekvi priredi v nedeljo. 11. t. m. oh 1 popoldne vrtn; veselico na vrtu g. .Ajdnika. Zveza avtobusa je zelo ugodna. Vozi ob četrt na 1 pop. iz Novega mesta proti Kronovem pri gostilni Hazl »e izstopi, potem je Še 20 minut do Bele cerkve,
Smešnice
»Veš, stara mamica, prihodnji teden se peljem na Dunaj po obleko.«
»Lepo, dekle. Saj sem se že čudila, kje si jo neki pustila.«
A
»Dama torej dejansko dobi milijon dinarjev dote? Ali ne bi mogel že prej videti...« »Njene slike? Gotovo, tu je.«' »Ah, ne mislim njene slike, marveč milijoni«
Tisk in reklama pred 300 leti.
Boben iz I. 1631, s katerim so delali reklamo za vojaško službo iu nabirali vojake.
Prodajalci časopisov in kolporterji 1.1635.
Gospodična liana je bila zelo bogata, gospod Botič pa brez premoženja. Imela ga je sicer rada, a to je bilo tudi vse. Ker je za to vedel, se je oju-načil ter jo nekega večera nagovoril: »Hana, vi ste zelo bogata, kaj ne?«
»Da, gospod Botič, okoli dva milijona bom imela.«
»Ali bi me hoteli za moža? Pa saj itak vem,
»Ne, ne morem. Toda, čemu pa vprašate, ako sami veste?«
»Hotel
sem le vedeli, kakšne občutke ima človek, kadar izgubi dva milijona.«
S/
mia uvimrno vrvenjem
Izletniki v gorečem čolnu.
Dunajski cestni železničarji so v nedeljo naredili izlet po Donavi v motornih čolnih. Blizu Kritzendorfa pa jc motorni čoln začel goreti. Družine — možje, žene in otroci — so bili v smrtni nevarnosti. K sreči je prihitel na pomoč cb pravem času drugi čoln, ki so nanj spravili nesrečne izletnike. Komaj pa je drugi čoln dobro cdpltil, je zadel v sipino ter nasedel sredi valov. Zopet je bila velika nevarnost, da bo voda nasedli čoln prevrnila. V Kritzendorfu so med tem opazovali stisko nesrečnih izletnikov. Hitro so organizirali rešilno moštvo, ki je s čolni prišlo na pomoč ter rešilo prepadene popotnike.
Z zrakoplovom v parlament.
Ameriški senator Bingham se je od doma v Langly Field z malim zrakoplovom tipa Goodyear pripeljal v Washington ter se izkrcal pred stopnicami Kapitala.
„Da bi ne bil živ pokopan!"
Iz pripovedovanja moža, ki so ga hoteli živega pokopati
V Prienu ob Chiemskem jezeru na Bavarskem je te dni umrl 67 let stari Stocker, ki je delal čolne in ladje. Umrl je prav za prav drugič, to pot pa prav zares; kajti že enkrat prej je tudi umrl. Ta dogodek je potem sam pripovedoval:
Kot 22letni mladenič je Stocker šel po zimi v gozd po les. Pri tem pa se je ponesrečil. Zlomilo mu jc nogi, več reber in lobanja mu je počila. Tako ranjenega so prepeljali na
»Zeppelin«, ki je v nedeljo priplul v Ameriko: po noči plove nad Oceanom. — Spodaj v levem kotu njegov poveljnik Eckener.
monakovsko vseučiliško kliniko, ki jo je takrat vodil znameniti kirurg Nussbaum. Ta je Stockerja takoj večkrat operiral. Zadnja operacija pa je končala tako, da so bolnika prijeli krči, da mu je odrevenelo vse telo in da so ga proglasili za mrtvega, čeprav je vse čutil in slišal. Sam je pripovedoval sledeče:
»Mrzel in trd sem ležal v postelji, nemogoče mi je bilo spraviti iz sebe samo en glas ali ganiti le z eno mišico. Slišal in videl pa sem vse. Strašna groza me je spreletela, ko sem slišal sestre govoriti, da sem umrl. Še strašnejše je bilo, ko je prišel k meni službujoči zdravnik in potrdil, da sem res umrl. Ob 7. uri zvečer so me položili v krsto in me nesli v mrtvašnico, kjer sta že ležala dva mrliča. Okrog rok so mi ovili rožni venec, med prste pa so mi vtaknili križ, obžalovali
so me nekateri, drugi pa blagrovali, da sem sedaj rešen strašnih bolečin. Poslušal sem, kako so okrog mene molili, jaz pa bi bil v svoji grozi in stiski najrajši tulil in rjovel, pa nisem mogel niti ustnic premakniti. Moje misli so delovale, ure so potekale. Moj mrtvi pogled jc počival na velikem križu pred menoj v mrtvašnici. Začel sem moliti. Tako goreče in iskreno sem molil, kakor nisem molil še nikdar poprej. Slednjič sem se zaobljubil čudodelni Mariji na božji poti v Altotting, da bom nesel cent težak križ peš iz Priena v Altotting, če mi pomaga, da bi ne bil živ pokopan. In Marija me je uslišala.
Asistent dr. Schmidbauer je medtem po noči prišel obiskavat bolnike. Ko je prišel do moje postelje in videl, da je prazna, je dejal, da ne verjame, da bi bil res umrl. Pohitel je sredi noči v Nussbaumovo stanovanje. Ta je takoj vstal iz postelje ter se dal nesti v bolnišnico (Nussbaum je že takrat trpel na pro-tinu). Tu je potem doživel uspeh svoje vrste, kakršnega še ni doživel. Ob dveh ponoči sta m edva strežaja dvignila iz krste ter me nesla v operacijsko sobo. Tu so me z vso silo masirali, drgnili, krtačili ter slednjič postavili na glavo, dokler nisem začel bruhati.
Zdravniki so se potem še naprej prizadevali z menoj toliko časa, dokler ni mrtvilo izginilo iz mišic in udov. Tedaj pa je stari profesor Nussbaum pokleknil na tla in za-klical:
»Tisočkrat naj bo zahvaljen Gospod Bog, ki je obvaroval tega reveža, da ne bo živ pokopan!«
Potem pa jc segel v žep telovnika, potegnil ven enajst svitlih zlatih cekinov po deset mark ter mi jih dal za prestani strah.« — Tako je pripovedoval stari Stocker o svoji prvi smrti.
Kar je Mariji obljubil, to je tudi izpolnil. Iz Priena je peš nesel cent težak križ v Altotting ter ga tam položil pred njen oltar v zahvalo, ker ga je uslišala, da ni bil živ pokopan.
Rešilni predpasnik
V Deichendorfu blizu Kapfenberga na Štajerskem je med igro padla v vaško mlako dveletna Ana Salchenegger. Deklica pa je imela na sebi predpasnik iz povoščenega platna. Ta predpasnik se je v vodi zgrbančil, zrak se je spodaj vjel vanj in držal deklico nad vodo celili 10 minut. Med tem so prihiteli ljudje, ki so otroka rešili skoro čisto svežega; le malo strahu je dekletce užilo, pa se je tudi od tega kmalu odpo-moglo.
Katastrofa na morju.
V znamenitem morskem kopališču Ostende se je v nedeljo popoldne zgodila z izletniškim parnikem huda nesreča, ki je bila mnogo hujša kakor gorenja na Donavi. V luki je stal parnik, na katerem je bilo sto izletnikov. Naenkrat pa jc od strani s polno paro privozil drug parnik, ki je prvega dobesedno prerezal na dvoje. Razbiti parnik se je potopil pri tej priči; vsi izletniki so ž njim vred šli v vodo. Pomoč je došla nemudoma. Kaj je bilo pozneje, o tem poročila nejasno poročajo. Prva poročila trde, da jc od 100 izletnikov bilo rešenih le 20. To pa je neverjetno, ker se je nesreča zgodila v luki, kjer je pomoč bila takoj pri roki.Zato je bolj verjetno drugo poročilo, da so rešeni vsi, razun deve-torice, ki je mrtva; 20 pa so jih prepeljali v bol-I nico.
Elektrarno požrlo močvirje
Med Piso in Livornom v Italiji so velika močvirja, ki so jih začeli osuševati. V ta namen so na ozemlju zgradili veliko vodno elektrarno, j ki naj bi dajala moč, da bi se osuševalna dela vršila. V nedeljo ponoči pa je prebivalstvo teh krajev zbudil strašen ropot. Hiteli so iz hiš in videli, da je vodna naprava večinoma izginila ter se pogreznila v močvirje. Temelji za silno
Edvard Brockhaus, znani založnik knjig, ki je rojen 7. avg. 1829 v Lipskem. Danes praznuje književni svet 100-letnico njegovega rojstva. Umrl je j. 1914.
okno neke hiše pozno ponoči odprto, čeprav je navadno vedno zaprto. Takle dunajski stražnik nosi očividno vsa dunajska okna v svoji glavi. Pa je šel in poklical državnega stražnika Štefko, in oba sta zbudila hišnika in so šli gledat po hiši.
Prišli so v sobo, ki je bila vsa pokrita z li-nolejem. Prazna je bila in nič sumljivega ni bilo v njej najti, samo opazili so, da je velik kos linoleja izrezan. Nekdo je izrezal 6 metrov dolg linolej. In, ko so to videli, so šli lepo previdno naprej: Štefka je šel prvi, takoj za njim mestni stražnik in potem, nekoliko od daleč seveda, je sledil vratar. V sosedni sobi nekdo glasno smrči. Ubogi mož, ta je utrujen! Kar na tleh si je postlal, pod glavo je pa djal zavit kos linoleja. »Hop — si že naš,« je zaklical Štefka in njegov tovariš od mestne policije. Pa so ga zgrabili — vlomilca, ki je zaspal, mesto da bi ušel. Piše se pa ta zaspani lomilec Jan Kacze-rowski, po poklicu je pek. Ta čudoviti zaspane pa je radi vlomov bil že večkrat zaprt.
Na Norveškem so po vzorcih izkopanih ostankov ladij Wikingov zgradili jadrnico, ki bo odjadrala v Ameriko, kakor so 500 let pred Kolumbom junaški Wikingi jadrali v svoji ladji z Norveške na Labrador ter tako prvi odkrili Ameriko. Nova ladja Wikingov nosi ime Roalda Amundsena.
stavbo so v močvirnem ozemlju bili prešibki. Udali so se in zgradbo je požrlo močvirje. Škode je dva milijona lir.
Vlomilec - zaspane
Kaj je najhujše za vlomilca? Najhujše za vlomilca je to, če ga pri vlomu zalotijo, ali pa, če blagajno, ki jo je z muko odprl, najde prazno. Tako vam bo povedal vsak pravi in pristni vlomilec. Ker to so bili doslej za vlomilce res najhujši slučaji. Ampak te dni se je na Dunaju nekemu vlomilcu pripetilo nekaj hujšega. To je bilo pa tako-le:
Mestni dunajski stražnik je opazil, da je
Tri ljudi umoril - z elektriko
Neznan zločinec jc pri Kornneuburgu ob Donavi umoril tri ljudi s pomočjo elektrike. Cez cesto je položil bakreno žico ter jo zvezal z električno napeljavo visoke napetosti, ki je napeljana ob cesti. 2ica je bila tako napeta z 20 tisoč vclti. Po noči so se po cesti vračali štirje možje proti domu. Radi teme seveda čez cesto napete žice niso videli ter so se zadeli ob njo. Trije so se takoj mrtvi zgrudili. Umoril jih je električni tok, napeljan tod ocl roke zločinca. Mrtvi so 40-letni Matija Neumann, 21-letni posestnikov sin Ivan Greiner in 27-letni posestnikov sin Jožef Morzinger. Četrti pa je bil hudo poškodovan.
Morilca, ki je na tak nenavaden in zavraten način umoril tri ljudi, sicer še nimajo, vendai sodijo, da sumijo pravega, ki je svoje dejanje izvršil iz ljubosumnosti.
Dve nesreči izletnikov na vodi
Za duha in srce
Nova učna knjiga
srbsko-hrvatskega jezika
(Konec.)
Razdelitev vadnice nam prav jasno predoči njena vrline: I. Vežbe, 11. Tumačeiija, 111. Pregled gramatike, IV. Dodatak (Štiva), V. Rečnik.
Vsaka vežba obsega tekst, razgovor, gramatiko in vežbanje. Teksti so izbrani tako, da odgovarjajo zahtevi po nazornem pouku; najprej podajo učencu srbsko-hrvatske izraze za predmete, ki ga obdajajo, ali so mu sicer blizu. Razen tega je snov lepo izbrana, da služi vzgoji in izobrazbi, obenem pa po direktni metodi stopnjema obdelava slovnično tva-rino.	, .. ,.
Vežbam sledi Tolmač, slovar k vsaki vaji, ki ima razveseljivo novost, da so poedine črke, oz. z!o«i obeh pomenov tiskani debelo, da učenec takoj opa::i neznatno razliko iu je opozorjen na glasovna ter pravopisna pravila.
Pregled slovnice sistematski združuje slovnični materjal, obdelan v vežbah, in bo izborno služil ponavljanju in poglobitvi sukcesivno pridobljenega znania.	......
Dodatek -- čitanka — obsega 23 kratkih beril 111 pesmic. Dočim so vaje — 26 po številu — določene za razgovor, t. j. učenec odgovarja na stavljena vprašanja, katera predela ali ponovi doma po »Razgovoru«, ki je dodan vsaki »Vežbi« služi snov iz čitanke za samostojno prijMvedovanje, obnovo, da dijaku »steče jezile«. Berilca in jjesnn so preračunano kratke, da se jih učenec z lahkoto navadi na pamet.
Na koncu je dodan abecedni slovar za snov
cele knjige.	. . .
Vadnica združuje v harmonični celoti in neprisiljeni obliki čitanke, slovnico in slovar. Vsa sestava diha tendenco, naj se učenec ne preobreme-niuje; naj si na lahak, razumljiv način pridobi solidnega znanja, če ima količkaj volje za študij. Prednost novega učbenika jc tudi v tem, da ga s pridom in brez iežkoč predela tudi mali učenjak desetih let brez učitelja.
Posebna prednost nove knjige za slovenskega učenca in učite ia pa je akcentuiranje vseh delov vadnice. Uporabljeni so po Karadžiču vsi štirje akcenti, da se o?:nači tudi kvaliteta.
Težak in dolgotrajen trud sta imela gg. se-stavljavca prav s tem delom in hvaležni jima moramo biti za stremljenje, napraviti knjigo, kolikor je človeku pač mogoče, popolno in lahko uporabljivo. Pokazala sta edino pravo metodo, kako se Slovenec nauči srbsko-hrvatskega naglasa: oko, jezik in uho naj se privadijo, in sicer neprisiljeno, s čitanjem in govorom. Kdor bi hotel učence navaditi pravilno naglašati s tem, da jih muči s teoretičnimi praviti o naglasih in naglašanju, bo dosegel samo to, da bo učencem jezik pristudil, osovrazil, uspeha ne bo imel prav nobenega, vsaj trajnega ne.
Z veseljem pozdravljamo tudi n?.daljno prednost neve knjige pred drugimi: dosledno izredno ekavsko narečje, ki nam je mnogo bližje kot ijekav-ščina. Slovenski učenec naj najprej spozna, kaj ima srbsko-hrvatski jezik skupnega s slovenskim, ne pa, kaj ga leči. To tendenco vidimo v uvedbi ekavskega narečja, kakor tudi v obdelovanju slovnice. Le če bomo učenca takoj v prvem razredu privadili na dialekt, ki je isti kot slovenski eksvski, smemo pričakovati, da ne bo videl razlik in težav v posameznih izrazih, ki so prav isti v obeh jezikih. Čudno se zdi, da je sedanje učence tako težko privaditi na ekavščino, da skoro brez izjeme pišejo ijekavsko narečje, dasi je težje in seveda delajo pogreške v stavi lje oz. je iiekavščine za ekavski e n. pr. mlijeko (ali napačno mljeko) za ekavsko in slovensko mleko; trpjeti za trpeti, trijeznost za treznost, lijep (pogrešno ljep) za lep itd.
Iz navedenega bi povzeli željo, naj bi vse srednje, meščanske in sorodne šole uvedle novo vadnico kot učno knjigo, da zavlada po desetih letih enotnost v pcuku in učnem uspehu srbsko-hrvatskega jezika, ter da prestane tipanje in iskanje za učbeniki, ki ga je povzročalo pomanjkanje slovenskim šolam primerne učne knjige.
Z uvedbo te vadnice, kateri bodo sledile še druge, bo ustreženo učiteljem in učencem, zlasti pa staršem in šolskim podpornim zalogam, ker ne bo več potrebe za menjavo. — Prof. Josip Ovsenek.
„čas"
9.+10. številka XXIII. letnika.
Zadnja številka 23. letnika »Časa« prinaša na uvodnem mestu veleaktualen članek dr. Aleša Ušeničnika, ki posega v izmenjavo mnenj glede bistva Katoliške akcije in kako jo v praksi izvesti, z njemu lastno jasnostjo načel in objektivnostjo pogleda. Članek se ozira na zadnjo številko ►Križa« in priznavajoč, kar so tam člankarji jx>ve-iali resničnega in lepega, zavrača napačne ah ne-|asne trditve. Zlasti A. U. z vso preciznostjo postavlja in rešuje problem vere in politike.
Ostali članki: »Zanemarjena stran našega narodnega gospodarstva« (dr. A. Gos ar), »Psihologija mladostnika« (dr. Josip Jeraj), kakor tudi »ferati o »Kolumbovih vitezih« (Dr. P. Hugo
Žo&podarsfvo
Slovenske banke v letu 1928
O bilancah posameznih bank v Sloveniji za
leto 1928 je dosedaj »Slovenec« že izčrpno poročal. Edino o Hipotekami banki jugoslovanskih hranilnic ni bilo mogoče dobiti podatkov. Sedaj pa posnemamo iz poročila Društva bančnih zavodov za Slovenijo podatke o stanju bank v Sloveniji v letu 1928 v primeri z 1. 1927 in 1926. Ti podatki se razlikujejo od podatkov, ki jih je zbral »Savez nov-čanih zavodov« v Zagrebu, ker ta ni upošteval Hi-potekarne in Prometne. Po korekturah, ki smo jih izvedli pri statistiki Društva bančnih zavodov, izgleda stanje slovenskih bank koncem 1928, 1927 iu 1926 sledeče (v milj. Din):
Aktiva:	1926	1927	1928
gotovina	66.0	72.6	65.8
banke	258.5	328.4	276.0
devize, valute	4.3	8.8	6.8
menice	187.0	216.4	261.0
vredn. pap.	37.4	33.8	55.0
dolž., kon. posli	907.8	876.0	966.1
nepremičnine	31.9	34.8	36.9
Pasiva:			
glavnica	109.5	98.25	98.25
rezerve	24.9	31.6	32.4
vloge	598.3	&30.3	698.8
upniki	754.7	803.3	825.5
čisti dobiček	13.2	12.0	12.3
Račun dobička	in izgube	pa	izkazuje
Bren O. F. M.), »Kongres slovanske katoliške akademične mladine v Krakovu« (Dr. Fr. Štele) ter o »Msgr. Janku Barlštu (Dr. J. Mantuani) so isto aktualni. Slede Ocene in Beležke, ki so raznovrstne in zanimive.
Vsebinsko kazalo priča, kako bogat je materijah ki je bil obdelati v minulem letniku, kako je »Cas« znal zagrabiti najbolj pereče probleme m zbrati okoli sebe naše najboljše kulturne delavce. To mu je najboljše priporočilo i za prihodnost. Naročnina znaša 60 Din, za dijake 40 Din, uprava je
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5.
*
Zdravje, list za razširjanje ljudskega zdravstva, št. 7/8, ima sledečo vsebino: Poletne nevarnosti. Dr. B. Pire. — Mazaštvo v domači družini. Dr. V. Meršol. — Borba proti vročini. — Tuberkuloza dece. (Nadaljevanje.) Dr. Fr. Debe-vcc. — Drobci o razmerju med bolnikom in zdravnikom. Dr. V. Kocjančič. —• Malo besed o velikih boleznih: glavobol. Dr. B, Pire. — Otroke naučite čuvati same sebe. Dr. V. Meršolj. — Naša obleka. Dr. V. Arko. — Iligijena na morskih potovanjih. —• Šolska mladina: Odnošaji med učečo se mladino in športom. Dr. V. Arko. — Glasnik higijenskih ustanov v Sloveniji. Urejuje dr. K. Pe-trič. — Odpcčitno in kopališčno potovanje, — Nekoliko odgovora kritiku članka »Pogled v ljubljansko okolico«. Dr. Ž. Lapajne. — Drobiž. •
Almanah pisateljice E. Handel-Mazzeti. Za-
■	.... in r»___io nr9»l/ar itrlala
lozra :vosei cn t-Usici,	........
»Handel-Mazzeti-Almanach«, ki vsebuje poleg živ-ljenjepisne črtice, ocene dela in osebnosti velike pisateljice iz peres Paulc Oroggerjeve, Fnedricha Muckermanna in Juliusa Karstena ter odlomek iz še neobjavljenega njenega romana »rrau Mam«.
datki za 1927 in 1926): donos obresti 65.0 (64.8, 88.4), bančni posli 20.8 (22.1, 26.0), realitete 1.4 (1.1, 1.0), prenos 0.6 (0.5, 0.6); izdatki : obresti 40.2 (39.7, .,.2), upravni stroški 10.0 (9.7, 11.4), plače 19.1 (19.0, 20.9), davki 4.0 (7.4, 12.8), odpisi
2.1	(0.7, 4.1), čisti dobiček vštevši prenos 12.3 (12.0, 13.2).
Z izjemo Hipotekarne banke so tuja sredstva bank vsa narasla in sicer v večji meri vloge kakor upniki (z reeskontom). Največji dvig vlog beleži Zadr. gosp. banka od 211.5 na 274.7 milj. Din. Kapital zavodov je napram 1927 ostal neizpremenjen; z ozirom na 1926 pa beležimo večje izpremembe radi fuzije Trgovske banke z Ljublj. kred. banko in zvišanja kapitala Celjske od 2.5 na 5 milijonov Din. Skupno so vsa tuja sredstva znašala 1524.3 (1483.6, 1353), lastna pa 130.6 (129.9, 134.4) milj. Din Razmerje med lastnimi sredstvi in tujimi je 93 : 7 ali 1 :13. Sicer se trdi, da je tako visoko razmerje nevarno, vendar to za slovenske banke ne velja. Edino pri Ljubljanski kreditni banki je razmerje med tujimi in lastnimi sredstvi ugodnejše: lastna 59.6, tuja 529.8, torej 1 :9.
Med aktivi opazimo, da se je likvidnost bank radi izpremenjenih razmer nekoliko zmanjšala: tako blagajna kakor naložbe so padle. Na drugi strani pa opažamo večje poslovanje s trgovskimi menicami. Menični portfelj stalno narašča. Tudi dolžniki in konzorcialni posli so narasli. Nepremičnine so se povečale (zaradi nakupa hiše po Zadružni banki). Inventar vseh bank je znašal 1928 2.6 milj. dinarjev. Devizni in valutni posel se giblje v normalnih mejah. Postavka vrednostnih papirjev izkazuje povečanje radi nakupa državnih vrednostnih papirjev: največji dvig beleži pri Kred. zavodu od
4.2	na 6.1, pri Zadružni gospodarski banki pn od 9.6 na 28.1 milj. Din.
Bruto dobiček izkazuje nazadujočo tendenco. Edino dohodek od realitet stalno narašča in je dosegel lani že 1.4 milj. Din, kar pomeni približno 3%-no obrestovanje. Iznos bančnih poslov je manjši kakor tudi razlika v obrestih. Na drugi strani imamo normalno naraščanje upravnih stroškov, plač in doklad v zvezi z razširjajočim se poslovanjem zavodov. Odpisi dosegajo znatno svoto 2.1 milj. Din. Davki pa so izredno padli od 12.8 milj. v letu 1926 na 4 milj. v letu 1928. Čisti dobiček vseh bank znaša 12.3 milj. Din in je nekoliko večji kakor za 1927. Dividende so ostale na višini leta 1927, edino Dolnielendavska hranilnica beleži povečanje od 6 na 13%. Dividende so bile sledeče: Dolnjelendavska 13%, Kreditni zavod in Celjska posojilnica 10%, Zadružna gospodarska banka 9%, Prekmurska 8%, Ljubljanska kreditna in Zadružna 6%, Prometna in Obrtna 5%.
Posebej moramo omenjati bilanco Hipotekarne banke jugoslov. hranilnic; ta banka je izkazovala že 1926 4.1 milj. hran. vlog, 42.6 milj. vlog na tek. računu ter 1.0 milj. Din oblig. sredstev. Leta | 1928 pa izkazuje banka le še 1.2 milj. vlog in 15.2 ! milj. upnikov. Dočim je še 1926 bilo iz 461.539 Din čistega dobička izplačanih 7% dividende, izkazuje bilanca za 1927 samo še 17.183 Din dobička, za 1928 pa celo izgubo 8804 Din, torej edina slovenska banka, ki dela z izgubo. K tem podatkom pripominjamo, da izmed vseh slovenskih bank edino Slovenska banka že od leta 1925 ni objavila nikake bilance.
PREVOZ KOMADNE SP0R0V0ZNF, ROBE PO ŽELEZNICI MED MAD.TAESKO, NAŠO DRŽAVO IN ITALIJO.
Uprave naših, madjarskih in italijanskih železnic so sklenile poseben dogovor, katerega namen je znatno pospešiti prevoz sporovozne ko-madne robe v medsebojnem prometu navedenih železnic. Ta dogovor, ki stopi dne 1. septembra v veljavo, določa, da morajo carinske postaje sestavljati, če je razpoložljivo najmanj 2000 kg sporovozne komadne robe za eno ali več inozemskih postaj, ki spadajo pod taisto carinarnico v notranjščini namembne drž.ave direktni zbirni voz za carinsko postajo. Taki direktni zbirni in pretovorili vozovi se prevozijo z direktnimi vlaki neposredno brez vsakršne medpotne manipulacije do namembne odnosno pretovorne carinske postaje. Carinske postaje, ki nimajo aadostne količine komadne robe niti zn direktni zbirni, niti za direktni pretovorni voz ter vse ostale necarinske postaje odpravne države, pošljejo vso v poštev došlo komadno robo v določene zbirne postaje Te postaje imajo nalog, da iz došle robe sestavljajo direktne zbirne in^ pretovorne voze po gornjem načinu. V naši državi so določene kot zbirne postaje: a) proti Italiji: Zagreb, Sava, Ljubljana glnvnl kolodvor, .Jesenice: b) proti Madjarski: Belgrad, Subotica, Osijek silav-ni kolodvor, Bosanski Brod, Zagreb, Savn, Ljubljana glavni kolodvor. Ves gorenji postopek se nanaša na komadno robo, ki je odpravljena z direktnim tovornim listom in za katero pošiljatelj ne predpiše carinjenja na mejni postaji odnosno pri carinarnici, ki jo je železnica odredila. Istotako ne I pride v poštev roba, ki se mora cariniti na tneji vsled tozadevnih carinskih, veterinarskih, zdrav-stvnili in ostalih policijskih predpisov. Naknadne odredbe so pri pošiljkah, ki se tovorijo po gornjem postopku, izvršljive samo v predajni, zbirni, j pretovorni in namembni postaji.
Izredni občni zbor O remija trgovccv tn po-' litični okraj Slovenjgradec in Prevaljo so. vrši 12. ' aveusta 1929 ob pol 12 v kolodvorski restavraciji
v Dravogradu. Na dnevnem redu je določitev pravilnika o vajeniški preizkušnji, volitev preizkuše-valne komisije in dopolnilo grem. pravil glede zdravniške preiskave vajencev. Občni zbor je sklican na podlagi zahteve oblastva.
Razstava v Skoplju. V Skoplju se vrši od 1. do 8. septembra t. 1. pod protektoratom Nj. Vel. kralja, II. gospodarska razstava s posebnim oddelkom za etnografijo in inozemsko razstavo gospodarskega orodja. Prijavnice za razstavo so na razpolago tudi v pisarni Zbornice zn TOI v Ljubljani
Prodaja starega železa. Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju razpisuje prodajo 10.000 kg starega železa, ki se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. septembra 1929. Ponudbe je vložili do 5. septembra t. 1.
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo lesa, ki se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. septembra t. 1. Ponudbe je vložiti do 5. septembra t. 1.
Spori
Borza
DENAR
6. avgusta 1929.
Današnji devizni promet beleži zaključke le v treh devizah: Berlin, Curih in Praga, v katerih je intervenirala Narodna banka. Tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni.
Ljubljana. — (V oklepajih zaključeni tečaji): Amsterdam 2282 bi., Berlin 1356-1359 (1357.50), Bruselj 791.89 bi., Budimpešta 994.63 bl„ Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 802.74 bi., London 276.40 bi, Nevvyork 56.85 bl„ Pariz 223.18 bi.. Praga 168.20—169 (168.60), Trst 297.84 bi.
Zagreb. Amsterdam 2279—2285, Berlin 1356 do 1359, Budimpešta 993.13—996.13, Curih 1094.10 do 1097.40, Dunaj 801.24-804.24, London 276 do 276.80, Ne\vyork 56.755-56.955, Pariz 222.18 do 224.18, Praga 168.20-169, Trst 296.84-298.84.
Belgrad. Amsterdam 2279—2285, Berlin 1356 do 1359, Budimpešta 993.13—996.13, Dunaj 801.22 do 804.22, London 276—276.80, Newvork 56.7550 do 56.9550, Pariz 222.18—224.18, Praga 168.20 do 169, Trst 296.84-298.84.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.87, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.25, London 25.22375, Madrid 7, Newyork 519.80, Praga 15.38, Pariz 20.36625, Sofija 3.77, Trst 27.18, Varšava 58.225.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4625, (valuta) 12.43, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljubljanska kred. 123 den , Praštediona 850 den., Kred.'zavod 170 den., Vevče 125 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 275—285.
Zagreli. Drž. pap.: vojna škoda ar. 405-406, kasa 404—406, termini: 8 405.50—408, 12. 419 do 421, 7 odst. inv. pos. 86.50—88, agrari 51.25—52. Bančni paj>.: Hipo 202-202.50 (202). Potjo 15.75 do 16, Kred. 93 den., Jugo 80.75—81, Lj. Kr P>3, Medjun. 56, Nar. 8100, PraSted. 852.50—859, Zem. 127—135, Etno 164 den., Ravna sora 75 den. Ind. paj).: Guttmann 205—210, Slavonia 130 den., Sla-veks 96 den., Danica 117.50 den., Drava 392—403 (400), Šečerana 420—440, Brod. vag. 145 bl„ Union 165—175, Isis 15, Ragusea 400—450, Trbovlje 442.50 do 459, Vevče 128, Nar. šum. 40. Piv. Sar. 210 do 240, Nar. mlin. 20, Oceania 195, Split cement 590.
Belgrad. Narodna banka 825fl, Izvozna banka 840—880, Belgr. zadruga 7500, 7 ost. inv. pos. 86.50 do 87.50, agrari 51—52.50, vojna Skoda 405—405.50, 8. 408.25.
Dunaj. Don. sav. jadr. 82.95, Wiener Bank-verein 22.05, Bodencred. 100.25, Escoinpteges. 21.50, Živno 117.50, Aussiger Chemische 267, Guttmann 24.50, Slavex 11.90, Mundus 173, Alpine 42.65, Trboveljska 56.70, Kranj. ind. 32, Levicam 6.63, Kima Murany 115.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: trije vagoni hrastovih podnic in štirje vogoni hrastovih drv, skupaj sedem vagonov. Tendenca neizpremenjena.
žito
Danes je naš domači žitni trg izrazitejše reagiral na nižje tečaje, ki se zadnji čas zopet kon-stantneje pojavljajo na ameriških tržiščih. Cena pšenice je nazadovala za 2 in pol do 5 para, tudi v koruzi so notacije za 2 in pol para nižje. Pšenica se trguje po 215—217.50, koruza pa po 210—212.50 bačka nakladalna postaja. Promet je precej omejen, zlasti v koruzi, kjer n. pr. danes borznih zaključkov sploh ni bilo. — Precej živahno se ponuja rž, ki notira 195—205 po kvaliteti. V ostalih predmetih je tendenca tudi slaba, cene pa še ne i spremenjene. — Pšenični mlevski izdelki se pa drže čvrsto in notira pšenična moka srednje dobre bačke znamke 320—325. otrobi pa 130—135 nakladalna postaja.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Pšenica: bč. 210, bč. ladja Tisa 220 do 225. Oves: bč. in sr. 185—190, bn. 180—185. Koruza: bč. in sr. 205—210, bn. 202.50—207.50. Ječmen: bč. 160—165. Moka: 00 in Os? 315—325, št. 2 295-305, št. 5 275-285, št. 6 250-260, št. 7 220—230, št. 8 140—150. Otrobi: bč, in bn. 120 do 125. Mast v kan tali po 25 in 100 kg 2300—2350. — Tendenca slaba. Promet: 31 vagonov pšenice, 3 ječmena, 4 moke in 1 otrobov. Skujiaj 39 vag.
Sombor. Pšenica bačka, banaška, železnica prompt 202.50 —207.50; sremska in slavonska 200 do 205; banaška, sremska in slavonska avgust 202.50—207.50; banaška Bega šlep in Dunav kanal 212.50—215; Bego kanal 210—215; bačka in banaška Tisa šlep 215—220. Oves bački, sremsld in ba-natski 177.50—182.50. Rž bačka 180—185. Ječmen bački 62-63 kg 155—160, pomladni 65-66 kg 180 do 190, baranjski pomladni 66-67 kg 195—205. Koruza banatska 202.50—207.50, za avgust 205—210, nova sušena za oktober-november 185—190. Fižol bački beli izbrani za september-oktober 400—420, mešani 300—350. Pšenična moka št. 0 310—320. št. 2 290 —300, št. 5 265—275, št. 6 245—255, št. 7 235—245, št. 8 155—165. Otrobi pšenični bački 120 do 130. Tendenca neizpremenjena. Promet 181 vagonov.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: oktober 24.84—24.76, zaklj. 24.77—24.79, marec 27.03 do 27.01, zaklj. 27—27.01. Rž: oktober 19.90 do 19.66, zaklj. 19.67—10.68, marec 22-21.80, zaklj. 21.79- 21.80. Koruza: maj 19.98-19.80. zaklj. 19.78 do 19.80.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborskv in Co., Dunaj). Prignanih je bilo 10.833 pršutarjev in 2241 špehnrjev. Iz Jugoslavije je bilo 326 pršutarjev in 1023 špeharjev. Ceno: Spe. j i ar j i I. 2.40—2.48, II. 2.32—2.88, kmotski 2.35 do 2.5(1. Pršntarjt 2.30—2.85. Tendenca: Cene so narasle za 5 do 10 grošev.
TEKMOVANJE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, SKOKIH IN WATER-POLU
\
9., 10. in 11. avgusta v Ljubljani.
Med rečnimi klubi, ki bodo prišli resno v poštev za placement pri tekmovanju za državno plavalno prvenstvo, zavzema brezdvomno prvo mesto ljubljanska Ilirija, ki ji je tako rekoč že zasi-gurano četrto mesto v celotnem skupnem place-mentu in prvenstvo države v skokih
Ilirijanski skakači, predvsem g. Kordelič, se že celo vrsto let uspešno udeležujejo tekmovanj za prvenstvo države, lani pa so prvič startali na prvenstvu tudi plavači Ilirije in to z velikim uspehom: dve dami in štiri moške tekmovalce bro;cča ekipa je v jaki konkurenci zasedla peto mesto 5 točk za beogradskim »Bobom«! Letos so izgledi Ilirije še mnogo večji: na domačem terenu poslavlja Ilirija svojo kompletno gardo skakačev, ki je svojega uspeha več kot absolutno sigurna, postavlja pa tudi celo vrsto plavačic in plavačev, ki bodo tudi brezdvomno nemalo pripomogli svojemu klubu k čim večjemu uspehu! Med tekmovalci Ilirije je omeniti v prvi vrsti Wohlfartovo, Jenkovo, Severjevo in Škuljevo ter Jenka, Severja, Turnška, Payerja in Grilca in skakače Wohlfartovo, Pretnarjevo in Dovčevo r>oleg Kordeliča, Strnada, Otru-be, Longyke, Kopača in drugih. Še celo stari mojster Kavšek, mnogokratni prvak, bo topot zopet aktivno sodeloval!
»Sportski Bob-klub« iz Belgrada, ki se je lani I»laciral na četrto mesto, ima svoje najboljše moči v sprinterjih Bulatu, Anastasijeviču, Kangrgi, Nt-količu in Nenadu Popoviču, ki je pred kratkim prešel v »Bob« iz Somborskega Sportskega Udru-ženja. Odlični sta jim tudi plavačici sestri Neva tn Zlata Bulat, brezdvomno najjačja njihova stran pa je water-po!o, v katerem igrajo prvovrstni igrači, predvsem napad v postavi Popovič-Anastasijevič-Kangrga in pa lialf žeželj. Water-polo moštva »Boba« je prav resen konkurent za prvo mesto 1
Odlični waterpolisti so tudi Somborčani, ki takoj padejo v oči s svojo klasično, tipično madjarsko igro. Prav v Somboru je pravzaprav tekla zibelka jugoslovanskemu vvater-polu in še danes Somborčani znajo zaigrati! Med njihovimi plavači se zlasti odlikuje Lenertova, odlična sprinterka, ki je že nastopila v državni reprezentanci.
Slovenijo bo v \vater-polu zastopalo ljubljansko Primorje, ki gre sicer v boj »brez upa zmage«, bo pa sigurno zastavilo vse svoje moči, da doseže čim ugodnejši uspeh. Med plavači imajo mnogo izgledov na placement Treova, Otrubova in Preku-hova Vika ter Vilfan, Šturm in Ogrin poleg teh pa Bernetichova in Douganova ter Juntes v skokih.
Omeniti bi bilo še karlovške klube, med katerimi ima več izgledov Karlovačko Sportsko Udru-ženje s Svojimi odličnimi damami sestrama Račič in Rižnerovo, juniori Jnmbrišakom, Gujičem i. dr. ter starim, rutiniranim skakačem Grilcem! Gradjanski Sportski Klub pa bo najbolje reprezentiran po svojem izbornem prsnem plavaču FrankoviSii.
Boj bo izredno oster. Stavljati prognoze o j izidu je danes po veliki večini se nemogoče; prvenstvo naj pripade onemu, ki ga je najbolj zaslužil! Kdo je tisti, bo pokazalo šele tekmovanje samo...
Jadran. Danes trening. Pozivam vse igralce, da se ga sigurno udeleže. Opravo mora imeti vsak s seboj. — Načelnik.
ASK Primorje Lalikoatletska sekcija. V četrtek, dne 8. t. m. se vrši na igrišču Dunajska cesta sestanek vseh lahkoatletov. Na tem sestanku bo poročal trener o nastopu jugoslov. atletov na olimpijadi balkanskih narodov, katera se bo vršila 23. septembra t. 1. v Ateni. — Atleti, ki pridejo v poštev za imenovano olimpijado se dogovorijo radi specijalnega treninga ter o drugih nastopih v Zagrebu in Ptuju. Prosim, da vsi lahkoalleti polno številno pridejo. — Načelnik.
Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. (Službena objava.) Seja medklubskega odbora za izvedbo juniorskih [Kikalnih tekem bo danes, v sredo ob 19 na vrtu restavracije hotela »Štrukelj«. SK Mars se naproša, da predstavi odboru igralca Zvo-nimira in Bojana Lumbarja, SK Slavija pa g. Ivana Bajca in to z ozirom na protest, ki je vložen proti verificiranju te tekme. — M. O.
Športni dogodki
SK Ilirija je prejela od dunajskega prvorazrednega kluba Nicholsona za naš slovenski šport zelo laskavo vabilo. Nicholson je povabil Ilirijo na Dunaj, kjer bo odigrala v soboto in nedeljo dve prijateljski tekmi. Ta tekma bo prva, ki jo bo eden naših Jdubov absolviral na Dunaju, športnem središču Evrope. Nicholson jo najmlajši dunajsld prvorazredni klub, ki je prišel v prvi razred v prošli sezoni in se takoj ix>vzpel na peto mesto za Rapi-dom, Admiro, Florisdorlerji in Atletiki. Ko je Nioholson gostoval spomladi v Belgradu, je odnesel lepi zmagi nad BSK in Jugoslavijo. Kljub temu, da Ilirija nima prvenstva Slovenije, je vendar ona edini klub, Ju z uspehom prireja tekmo za tekmo. Največji njen uspeh je breadvoma to laskavo povabilo. V formi, kakor se nam je predstavila v nedeljo, bo gotovo dosegla dobre rezultate. Želimo čimlepših uspehov.
Za jubilejno proslavo JNS pripravlja še ZNP velikopotezno akcijo, da svoj 10 letni obstoj proslavi na čim svečanejši način. Obenem z 10 letnico ZNP se bo proslavila še 20 letnica, odkar se je ustanovil Hrvatski sportski savez, ki je bil predhodna organizacija in s tem tudi matica vseh sedanjih športnih organizacij. Proslavljala se bo tudi 25 letnica, odkar je bil ustanovljen prvi športni klub. Na tej proslavi bodo sodelovale reprezentance Belgrada, Splita in Zagreba ter juniorska reprezentanca Ljubljane. Poleg tega bo gostovalo še šest zunanjih jdubov.
K nedeljskim »Sp. dog« pripomnimo sledeče:
Pri plavanju seveda ne sme biti »gorskih« tekmovalk, temveč ogrskih tekmovalk.
Za kolesarstvom pride sledeči odstavek: V I uri in 17 minutah je položil nemški roko borec Schickot svojega rojaka Steinka na pleča; v Ameriki.
Potem moremo razumeti, zakaj se začne naslednji odstnvek z besedami: Tam v Ameriki.
Pri odstavku o lahki atletiki mora biti pat »omenimo« (14. vrstica) in ne »omenim«. Ba-logh je skočil 7.41 m na daljavo. Kesmarki 1.92 tn v višino in brez zaleta Kesmarki 1.52 m Knš. ne Kas. Za »504 km« nič vejice. Bowen in ne Bonen,
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši ■ znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase sfrp-B go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjsi R zneseklODm. Pristojbina za sifro2Din.Ysak oglas treba plačati pri 8 naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če jcprilože l na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon šlev.2328. |
F. ČUDEN
Prešernova ulica 1
LJUBLJANA.
Poročni prstani.

c i v« •» » •
Službe iscejo
Iščem kuharico
dobro, ne čez 40 let staro, h krščanski družini, ki bi opravljala tudi druga hišna dela. Plača dobra. - Tabor št. 2/1.
Deklica
zdrava, v 16. letu, poštenega obrtnika, želi po 9 mesečnem učenju na-daljno učenje pri dobri šiviljski mojstrici. K temu posredovalni naslov: občina Rajhenburg.
Dekle
stara 18 let, pridna in poštena, išče službe h kaki manjši urad. družini kot pomoč v gospodinjstvu. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 8456.
Deklica
stara 15 let, želi mesta kot učenka v mešani trgovini. Naslov: Francka Jekovc, Zg. Bela, pošta Preddvor nad Kranjem.
ilužbodobe
Trgovski vajenec
s primerno šolsko izobrazbo, sprejme Anton Mar-kun, trgovina z usnjem, Kolodvorska ulica 41.
Šivilja
sprejme delo na dom, najraje perilo. - Naslov pove uprava štev. 8457.
2 čevljar, pomočnika
pridna in poštena — za stalno delo, se sprejmeta takoj. Jernej Bertoncelj, Zg. Dobrova, p. Podnart, postaja Otoče.
Službo strojnika
veščega instalacije, razpisuje Električna strojna zadruga v Velikih Laščah. Nastop prvega septembra 1929. Več ustno ali pismeno pri načelstvu v Vel. Laščah.
<7nseraii
v-Slovencu-
imajo največji uspeh:
Elektromehanika
ki se razume istodobno tudi na zračno železnico, sprejmemo. Pogoji, udobno stanovanje, mesečna plača po pogodbi, nastop službe takoj. Reflektanti naj se pismenim potom obrnejo na Tupinolom »Meterize« dr. z o. z., Vranjic pri Splitu, Dalmacija.
Dekle
pridna, poštena, se sprejme takoj v pomoč gospodinji. Naslov v upravi pod št. 8391.
Učenca
zdravega, močnega, sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8289.
Dobro učenko
za kuharico išče za takoj Kolodvorska restavracija Maribor.
Perico - likarico
zdravo, močno, za nastop 15. avgusta išče Kolodvorska restavracija — Maribor.
2 slikarja in pleskarja
dobra, sprejme takoj — Zaje Ludvik, Št. Vid pri Ljubljani.
Dobre mizarske pomočnike
za izdelovanje finega pohištva sprejme tovarna pohištva
Franjo Vehovar Celje.
Kupimo
Kupim
hrastove hlode. • J. Pogačnik. Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Prodamo
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja Zagreb, Ilica 82
Proda se
radi preureditve obrala osemključni stroj št. 10/90. Istotam naprodaj dobro ohranjena vrata, štedilnik, glinaste cevi za stranišča in ca. 6 metrov železne ograje. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 8296.
Tovorni vozovi
in konjska oprema bodo naprodaj. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 8443.
Pavovo perje
krasno, za dekoracije — okras sob, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8450.
Stanovanja
Sedem velikih sob
celo drugo nadstropje na Turjaškem trgu štev. 3 je takoj oddati. Pripravno za pisarne, ali skupno za stanovanje in poslovne prostore. Več se izve pri Kmetijski družbi v Ljubljani,
Dve prazni sobi
parketirani, s kuhinjo in shrambo, na željo tudi kopalnico, oddam v centru mesta. Vse renovi-rano. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8460.
Dve osebi brez otrok
iščeta stanovanje z dvema sobama v sredini mesta. Več uprava »Slovenca« pod št. 8469.
Izjava!
Podpisana Angela Luk-niš poročena Bardorfer, trgovka v Ljubljani, Vegova ulica, ponovno izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, pa naj jih kdorkoli napravi na moje ime.
Javna dražba
prostovoljna, bo dne 7, avgusta ob 3 popoldne Ahacljeva cesta št. 5, pohištva, postelj, omar, nočnih in za obleko, kredenc, šivalnega stroja, ki je posebno pripravna za trafikanta, z roleto.
Kupci se vabijo.
Po&estva
Encnadstropno hišo
i 2 stanovanji s pritikli-nami na Gorenjskem — prodam radi premenjenih družinskih razmer. V hiši jc lokal za obrtnika ali trgovino. K hiši pripadajo 4 parcele bukovega gozda; eventuelno tudi njiva. Kupcu je stanovanje takoj na razpolago. Skupna cena 50.000 Din. Naslov pove uprava lista pod št. 8473.
Štulen mlin
žago ali hišo ob vodi na Gorenjskem vzamem za več let v najem. Ponudbe pod »Blizu kolodvora« na upravo lista.
Tovarnarji so<tavice in likerjev kakor tudi brw*al-kohol.pijač nabavljajo svoje potrebe etra in esenc pri
DESTILERI]A d. d.
Prva jugoslovanska tovarna esenc za rum in likerje, eternega olja in etera ZAGREn n cesta 35 - Poštni predal 143 Ceniki in novodiln brezplačno. — Zastopstvo za Slovenijo pri Ivrdki Emerik Zellnka, Ljubljana 7
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franlco. Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
Sadje in zelenfad
vsake vrste v k u h a v a j t e samo v originalnih WecIcovlli pripravah za vkuhavanje. Zahtevajte samo W e c k a pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: CarI Lotz in Pinter & Lenard; Celje: Josip Jagodič.
Razglas
Mlin
na 6 parov kamnov, popolnoma na novo zidan z moderno opremo na močni reki s stalno vodo, s predpripravami za žage v bližini najbogatejših gozdnih kompleksov, pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. Napla-čilo po dogovoru, ostanek pa lahko v daljših ugodnih obrokih. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Nov mlin in žaga« št. 8030.
Tovarniško poslopje
enonadstropno, na periferiji Ljubljane, naprodaj. Zazidani prostor okoli 2000 m-, poleg tovarne vila z 10 sobami in k temu spadajoče zemljišče v izmeri 18.000 m2. Hkrati se proda: Parni kotel, parni stroj 6 HP, Klima-ka motor 10 HP, pisarniška oprava z Wertheim blagajno, pohištvo za dve stanovanjski sobi, sobo za posle, za kuhinjo in za dve delavski sobi. Avtomobil in dva konja. -Cena 1,600.000 Din. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na upravo »Slovenca« v Ljubljani pod »Tovarna 16«.
Pouk
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telet. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega-
Tvrdka A. VOLK
Ltubllana. Eesllova cesta 24 nudi najceneje vse vrste Dšenlčno moko in druse
mlevske izdolke. Zahtevajte cenik
Gostilno ali pekarijo
oboje ali posamezno — vzamem v najem v trgu ali na deželi. Ponudbe na Alojz Božič, Vitanje.
Avtokaroscrije
izdeluje solidno in po zmerni ceni Ferdo Laznik, stroj, kolarstvo, Radeče.
Sfi moho
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
Orgle in harmonije
izdeluje in popravlja po nizki ceni. Anton Dernič, orglar, Radovljica, Slovenija.
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) - Sečovo, železniška p.o-staja Rogaška Slatina.
POHIŠTVO
moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, lino izdelano, priporočam cenjenemu občinstvu. Zaloga pohištva FRANC VELHAVRH miz»rstvo. Vižmarje, (pod klancem) p. St. Vid nad Ljubljano. Pripore ča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene nizke.
Delo solidno.
OTOMANE
od 550—850 v različnih vzorcih prvovrsten lasten i?dnlek v«orkovana plišasta pregriujala za otomane d 600—la 750 salonske garniture divane modroce zanesljivo najboljše blago
kupite pri Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2
1 ali 2 dijaka
iz boljše hiše vzame na celo oskrbo boljša rodbina v Celju. Naslov pove podružnica »Slovenca« v Celju.
Berite
■Slovenca
in oglašujte v njem!
Na podlagi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev razpisujem prvo pismeno ofertalno licitacijo za
zgradbo temeljnega praga in štiri tri-oglatih jezbic na desnem bregu Save nad mostom pri Kranju
Licitacija se bo vršila dne 20. avgusta 1929 ob 11 dopoldne v prostorih gradbenega oddelka oblastne samouprave, Gosposka ulica 15, T. nadstr., kjer so razglašeni na oglasni deski vsi podatki.
Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti:
Dr. Marko Natlačen s. r.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NDDI PO IZREDNO OGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANf KOPITARJEVA ULfCA 6 IL NADSTROPJE
1
.3-a .a«!
M N N"- .
<u a o» f—i o
N t; N^O O Cu
,i ti ti
S > 9-« -S .2. n >s t: °
-- l—I ra ^
-S vO HO fj
a oi •od CD j MJ5o > i .X"
1 N	a
" . Slutil-
oQ a a _jco S cmD nO
2 n"SQ>
"d igS
JS a-2 ft"
J5gg:«»5š
- M W « M •
loga S]
.sSoa 1 -
Jgfcss
.guZOoS *
■S S g » o ».So^O
•J J3H oo « JU C/3 O. cm
Francis Jammes:
16
Rožni venec v solneu
Iz tega pisma, ki ga je bil pisal Dominiki, je bilo videti, da je silno razjarjen proti njej in otroku. Osor-no je očital dekletu njeno obnašanje napram malemu Peterčku ter dejal, da bi lahko prišla pred sodišče, ker je dala brez vsake vednosti sorodnikov in oblasti zapreti majhnega otroka v zavod. Možak je bil obogatel v Južni Ameriki, se je bil vrnil v svojo domovino ter je v svojem rojstnem mestu zavzemal precej ugledno stališče.
Dominika je takoj poslala to pismo očetu benediktincu, ki je bil njen dušni vodnik in ki je bil odločil, da se preskrbi otroku v zavodu v bližini Lur-da vzgoja, za katero je ona sama plačevala.
Redovnik je odgovoril, da je treba vse prepustiti božji milosti, zakaj to pismo jc bilo zelo sumljivo. Brezdvomno ne bi bilo varuštva mogoče dati temu človeku, ki se je zelo zavzemal zanj. V prvem trenutku se nikdar ne ve, kaj hoče tako pismo. Bilo je treba prekiniti vse dopisovanje z malim Peterčkom. Ravnatelj verske šole je bil takoj pisal stricu Karlu Durandu, da mu je svobodno, da lahko pride iskat svojega nečaka.
Vendar se je poprej oče benediktinec sestal z malim Peterčkom ter mu dejal:
»Dragi otrok, poslušaj me dobro, tvoj stric te hoče vzeti s seboj na svoj dom. Hoče se polastiti Jezusa, ki je v tvojem srcu, ter ti ga iztrgati. Dovolj močan moraš "biti, da si ga ohraniš v tem srcu, kjer je prisoten, kot je bil nekdaj v vrtu na Oljski gori. In če ga ljubiš dovolj, boš dovolj močan. Misli na
svojo mrtvo mamo, ki ga je tako zelo prosila in na svojega očeta, ki te je bil peljal v Lurd, da tam moliš k Naši ljubi gospe. Saj si tudi ti sam šel tja, ker si vedel, da bo skrbela zate. In videl si, kaj se je zgodilo: v trenutku, ko si bil zapuščen, je zemeljski angel prišel k tebi, kakor je nebeški angel prišel k našemu Gospodu v njegovem smrtnem boju, da ga okrepi. Ta zemeljski angel je bila gospodična Dominika. In ti Veš, kako vam je Jezus poprej pomagal... Nimaš storiti drugega, kakor ohraniti Boga v svojem srcu, in kadar ti ga bodo hoteli pregnati iz njega, mu boš rekel na tiho: »Tik rekel mu boš to z vso ljubeznijo Ti! : in ker mu boš rekel »Ti!«, boš vedel, da je tu.
Otrok je poslušal s solzami v očeh. In njegova velika materinska sestra, Dominika, se mu je v istini zdela kot naslikan angel. Imela je krasen obraz in klobuk kot solnce. Njeno smehljanje pa je bilo ljubko kakor rosa na roži. Da, mali Peterček je ljubil gospodično Dominiko, ljubil jo je tako kot ljubimo pa-pana in mamo, kot ljubimo ono, česar nimamo več, kot je ljubil Jezus v getzenianskem vrtu vse one, ki so mu manjkali, vse one, ki so spali.
On ni dobro razumel, kaj hoče od njega tisti stric, ki ima namen, ga vzeti iz zavoda. Dejal je redovniku: Toda jaz nočem biti s svojim stricem, jaz hočem biti z gospodično Dominiko in z vami.
»To je nemogoče, dete moje.«
Mali Peterček .je začel jokati. Trak njegovega levega čevlja se je bil razvozljal. V svoji desni roki je držal kos kolača.
Nekaj dni pozneje je prišel Karel Durand po svojega nečaka, ga je poljubil na lice in ga odvedel v svojo vas.
Bila je vas podobno drugim vasem. Na jugu je
bil grič, nad katerim so se zbirale nevihte, kojih temni oblaki so bili podobni grmovju španskega bezga. Na trgu sredi vasi so stali bresti, na eni strani pa občinska hiša in poleg nje kot privesek jetnišnica, kjer je pa menda bilo malo jetnikov, morda en sam potepuh, ki je ležal na slami, zdehal in stegoval bose noge proti vrču vode, ki je kot mačka čepel v kotu. Če je človek šel ob potoku navzgor, je prišel do ubož-ne hiše, ki je bila poprej samostan. Na drugi strani vasi je stala stara cerkev, koje notranjščina je bila na novo poslikana. Mir bi bil vladal v tej vasi, ako bi vse duše, ki so tu stanovale, bile istega mnenja.
Karel Durand se ni menil za vero svojih očetov. Čutil se je vzvišenega, ko se je v najeti kočiji vozil okoli, v družbi par pisarjev in slug.
Sklenil je bil, da hoče malega Peterčka iztrgati Cerkvi. Takoj ga je dal v državno šolo, v kateri se ni nikoli čula beseda o Bogu, in dejal mu je:
»Hočem, da postaneš možak. Pozabiti moraš vse bajke, ki si se jih naučil; ne boš več hodil k maši in ne boš se več postil ob petkih.«
Otrok je^ sklonil glavo, vedoč, da bi bilo neumno in brezuspešno, upirati se temu sirovemu in trino-škemu človeku, ki ni bil navajen, da bi mu kdo ugovarjal. Kmečka dekla, ki je vodila Karlu Durandu gospodinjstvo, mu je bila popolnoma udana. Začelo se je življenje, ki ni imelo za malega Peterčka nič prijetnega. Spal je pod streho v majhni sobici. Stric in njegova dekla sta imela obe sobi spodaj. Otroku je bilo strogo prepovedano, imeti kakšen cerkven predmet in pisati onim, katere je stric imenoval »za-kristijske škorpijone«, to se pravi, Dominiki, očetu benediktincu, Aneti ter učiteljem in tovarišem v zavodu, kjer je bil stanoval nekaj dni. Peterček se je pridno učil v šoli, niso bili nezadovoljni z njim.