OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletno .... Din 40.— polletno	Din 20.— posamezna številka Din 2.—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo In opravnl&tvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefrankiranl dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. 1’onatiski dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 15. julija 1934.	Štev. 11.
(Domače m tuje
Kaj pomeni dvigati in izpopolnjevati domaoo dejavnost in kakšno korist moremo od tega imeti? Vsakemu je Jasna in pomeni v kratkem: večje in boljše izrabljanje nadzemskih, in podzemskih prirodnih bogastev naše države. Z njenimi Sirovanami in z njeno narodno delavno silo moramo proizvajati čim več gotovih sredstev za konsum in proizvodnjo. S kar največjim zaposlenjem naših intelektualnih in manuelmlh delavcev, ki bodo talko lahko postali boljši konsumenti raznih proizvodov, bomo omogočili večjo cirkulacijo denarja, ker e
le na ta način mogoče povečati naš narodni kapital.
S tem novim zaposlenjem i,n konsuimom horno namreč ustvarili male viške in štednjo, ki bo povečala naš investicijski in obrtni kapital. Vse to ustvarja večjo im bolj mnogostrausko podjetnost, večjo potrebo delovne sille, racionalnejše obdelovanje in izrabljanje naše zemlje, povzdigo trgovine in obrti in dviganje prave nacionalne industrije, kar nam je vse potrebno ne le
zaradi narod«e«a blagostanja, nego tudi zaradi vsestranske sigurnosti države in nacionalne obrambe za časa miru in volne.
S takim povzdigom narodne delavnosti bo mogoče zadovoljiti vise državljane, a istočasno bodo postali močnejši tudi davčni objekti, ki bodo lahko brez težav dajali državi vse potrebno za njeno pravilno ekonomsko življenje. Na ta način nam bo uspelo dvigniti
ekonOmskj, socialni, politični in kulturni nivo naroda in države,
a obenem tudi njihov prestiž in kredit v njenih mejah in tudi izven njih. Politično Svobodo, ki smo si jo 1918. priborili, moramo izpopolniti in dovršiti, ker je
nemogoča resnična politična neodvisnost in svoboda, če ne ustvarimo najprej popolne ekonomske svobode in neodvisnosti države.
Vseh teh omenjenih idealov nismo .mogli sami ostvariti, ker je po današnjem ekonomskem sestavu potreben, za to silno velik kapital, ki pa ga naša država ni imela, niti ga ima prav za prav sedaj. In kakor tisti, ki gradi svojo hišo, za katero pa nima dovolj denarja, nego mora iskati posojilo in paziti na to, da bo stavba z Vsemi računi prilagodema razpoložljivim denarn.m' sredstvom, tako je tudi naša država morala najeti poleg čistih denarnih posojil tudi ljudi kapitaliste, da bi mogla 6i'm bolj' in: čim več izrabiti svoja prirodna bogastva in 'svojo delovno silo. V večjih, naprednejših in bogatejših državah ustvarjajo blagostanje s pomočjo čistih posojil, a v manjših, kakor je naša, je težko dobiti taka čista posojila, ampak je potrebno vabiti tudi tuje podjetnike ki kapitaliste, da nam oni dvigajo in pospešujejo domačo delavnost. K natn prihajajo seveda z računom in namenom zaslužka in dobička, kar je docela .ralz-umljivo. Noben razuimen človek se proti temu ne more niti ne sme boriti, a najmanj sme to storiti proti tujemu kapitalu in njegovemu dobičlkiu, kadar je slednji utemeljen na principih poštenega, vestnega in solidnega trgovca. Niti mi v Jugoslaviji nismo proti tujemu kapitalu in se ne bonimo proti njemu, loda ipak ne smemo v zvezi s tem pozabiti nekega »al-i«, od katerega mora biti odvisen naš odnošaj do tujega kapi-,tuicey in njihovih pomočnikov v nasi državi, ki so naši državljani.
Zrelost naroda in upravitelja katerekoli države, je najlažje spoznati po tem, na kakšen način im pod kakšnimi pogoji izrabljajo .tuji kapitalisti prirodna bogastva države, na kakšen način in v kakšnem številčnem sorazmerju zaposlujejo in plačujejo narodno delavno silo, koliko svojega kapitala puščajo v državi in koliko ga izvažajo v inozemstvo, koliko plačujejo davkov, kako podpirajo splošne gospodarske razmere ih potrebe v državi, katere gostoljubnost uživajo, koliko pr.spevajo za (socialni, kulturni in politični napredek naroda, ki jim daje zaslužek in dobiček, .kakor tudi kako spoštujejo ta narod In drižavo, v kateri obrestujejo svoj kapital. Zrelpst naroda in njegovih voditeljev je najbolj jasno razvidna iz kontrole nad tujim kapitalom in tujimi kapitalisti. 'Kapital! niso sentimentalni, a izkoriščevalci so vedno brezobzirni, kadar občutijo, da ni nobene kontrole ali pa da jo je mogoče odstraniti' s korupcijo, ki jo enkrat imenujejo podkupnina, drugič tautjema, tretjič zveza, četrtič intervencija, a vse skupaj pomeni prodajo velikih in splošnih narodnih gospodarskih interesov za mul denar, ki ga dobivajo posamezniki ati posamezne skupine domačih ljudi. Za mali denar uničujejo pogosto ogromna na-, rodna bogastva in cele narodne gospodarske pahoge, kli zaradi tega postanejo nezadovoiljhe, obubožajo, povečujejo nezaposlenost in druga socialna zla, k'i mnogokrat tragično končujejo, ker je sigurnost države in reda v njej predvsem utemeljena na zadovoljstvu im blagostanju njenih državljanov, a ne na poslabšanju položaja, ki ga tak način poslovanja mora povzročiti.
Kontrola nad tujimi kapitali im tujimi kapitalisti v naši država nas žal ne more zadovoljiti, ker so, kakor priznavajo tudi na naj višjih mestih, podkupnina, korupcija, tantijeme, intervencije in zveze to kontrolo tako oslabile, da se tuja kapitalisti, ki jih ščitijo neke mednarodne organizacije im koncerni, ne zadovoljujejo več le z dobrim obresto-vanjem svojega denarja, nego mnogokrat nesramno izrabljajo naša podzemna in nadzemna bogastva, a pogosto ta-di silno slabo plačujejo mašo narodno delavno silo, zaposlujejo tujce na škodo domačih, pirikrajšujejo državo in samouprave v davonliih ozirih, odirajo pod zaščito konsumente, ne spoštujejo našega naroda, jezika in njegovih interesov, s karteli,ranjeni im drugimi mahinacijam! uničujejo naše nacionalne gospodarske edinke im vrste, izvozijo čezmerno naš denar v tujino, norčujejo se iiz predpisov im zakonov in često z močjo svojega denarja posegajo tudi v trii&te državno nacionalne posle, ki so edina pravica le naših ljudi im našega naroda.
Zaradi vsega naštetega je bilo potrebno, da se propagandi za povzdigo domače delavnosti1 da točna označba: »ovoj, k svojemu«. Mnoga tuja podjetja namreč, ki jSh v naši državi vodijo tujci ali njihovi jugoslovanski zaupniki, agenti im pokrovitelji, me predstavljajo v pravem pomenu besede narodne proizvodnje, nego so nasprotno za našo gospodarsko bodočnost velika škoda, če njihovih odnošaj e v čimipreji ne bomb uredili in Vpeljali pravilno in pošteno kontrolo.
(»Narodna odbrana«, ki je prevzela akdijo in propagando za povzdigo domače proizvodnje, je iz navedenih razlogov morala tej akciji dati naslov: »Svoj k svojemu«, da tako opozori tujce in njihove domače agente in pokrovitelje, da bo v tej ih še večji meri do-
sledno nastopala v zaščito domačih narodnih in državnih interesov. Z vso energijo bo pobijala pretirani im brezobzirni egoizem, k'i končno nasprotuje tudi mašim državnim pisanim zakonom, a še bolj nepisanim zakonom narodnih potreb im interesov. »Narodna odbrana« bo poleg propagande za konsum domače proizvodnje
Mize in stol! v buSetih
Trgovinsko ministrstvo je izdalo naslednji odlok:
Ker kaznujejo poedine pristojne upravne oblasti, sklicujoč se .na člen 83 pravilnika notranjega ministrstva o obratovanju gostiln, kavarn in drugih lokalov, kjer se prodajajo alkoholne pijače, lastnike bufetov zato, ker imajo v svojih lokalih mize in stole, izdaja v svrho pravilnega izpolnjevanja zakona in na temelju paragrafa 460 obrtnega zakona naslednje navodilo:
Obrtni zalkon ne vsebuje nobenih posebnih določb, ki bi se nanašale na postavljanje miz im stolov v bufetih in Pred njimi. Ker zakon ne vsebuje takih določb, ki bi izrečno urejevale to vprašanje, ie jasno, da zakonodajalec ni hotel v tem pogledu napraviti izjeme za to vrsto gostilniških obrti. Ce bi bil zakonodajalec imel ta namen, bi bil .to izrečno izrazil, kakor je bilo to v pravilniku o gostilnah. Zato načelno prepovedi postavljanja miz im stolov v baletih nimajo zakonite podlage.
Na drugi strani bi pa moralo postavljanje miz in stolov po bufetih ostati v skladu s pojmom bufetskih obrti. Biutfet je obrt manjšega obsega in boljše ureditve, kjer se prodajajo alkoholne in brezalkoholne pijače in mrzla jedila. Ta zakonska definicija je rezultat pomena besede bufet, ki jo ima v navadnem življenju. Pod pojmom bufet v navadnem življenju in po pojmovanju zakonodajalca se razume vrsta gostilni-
trati kot najsvetejšo in predvsem misliti na njo, če govorimo o Narodu, Domovini in Državi.
Zaradi tega borno vedno izpopolnjevali geslo: »Svoj k svojemu« z narodnim pregovorom; »Kri ni voda«, da bomo na ta način opozorili vse tiste, ki nišo nalše narodnosti in ki ne govore našega jezika,
ške obrti, kamor ljudje v glavnerh za-hajajo, kjer se pa ne zadržujejo. To so lokah, .ktier se ne dobivajo tople iedi poleg tega so pa tudi manjši, da mi raz-*W°v niti pogojev, da bi se ljudje v njih deli časa mudili. Zato b.i moralo število miz in stolov odgovarjati potrebi m obsegu takega lokala. Bufeti ne bi mogli limeti toliko miz in stolov, da bi presegali obseg njihovega obrata’, ki jim je po zakonu dovoljen in da bi imeli značaj druge gostilniške obrti, postavljanje miz pred bufet pa pomeni daljše sedenje, obenem pa presega obseg obratovanja, ki je dovoljen buifetu po zakonu in se torej ne bo dovoljevalo.
(Prepovedi postavljanja miz in stolov, v bufetih so na temelju pravilnika o gostilnah neosnovane, ker se smejo določbe tega pravilnika v smislu paragrafa 4t37 (J) obrtnega zakona izvajati samo v toliko, v kolikor manjkajo določbe obrtnega zakona in v kolikor te določbe ne nasprotujejo obrtnemu zakonu. Obrtni zakon kot rečeno ne prepoveduje postavljanje miz in stolov v buifetih in zato določba čl. 9i3 omenjenega pravilnika v tem pogledb nasprotuje zakonu in torej ni veljavna.
Obrtniki, sodelujte pri našem Ustni
kontrolirala, kdo in v kakšni meri sodeluje v njej in uporabila vsa sredstva, da odkrije škodljivce brez vsakega ozira na njihov poklic.
Končno smatramo za potrebno dodati še sledeče, da bi se docela razumel:
Ce bi vrhovne zakone narave razporedili v članke in paragrafe, smo prepričani, da bi eden prvih člankov ali paragrafov moral imetli naslov: »Svoj k svojemu«. Iz vsakodnevnega življenja verno dobro, da ni nič bolj naravnega, kakor da starši podpirajo in skrbe za napredek svojih otrok, a einako otroci za starše ali če pomaga brat bratu ali sorodnik sorodniku da prednost. »Svoj k svojemu« je močan paragraf naravah zakonov, ki ga je naš narod v svojih pesmih, povestih in svojem modrovanju postavil na eno prvih'mest, ki govore o dolžnostih človeka, .»ttvoj k svojemu« izraža naš narod tudi' na druge načine, od katerih je najmočnejši pregovor: »Kri ni voda.« V tem slučaju primerja geslo »Svoj k svojeimu« s krvjo, ki je glavni čimitelj človeškega zdravja ih življenja, a .narod smatra, da je človeški in dosledno tednu tuldj narodni organizem samo tedaj zdrav, kadar ima^ čisto kri. Pod pojmom krvi misli naš narod v ožjem pomenu krvno sorodstvo, a v širšem narod oziroma skupnost, ki jo ustvarjajo značaj, občutki. Običaji, vera, jezik, kultura, gospodarstvo, ideali, zgodovina, sedanjost in bodočnost velike
krvne interesne skupnosti, ki jo vsi iskreni nacionalisti moramo sma-
da ta naš nacionalni princip poslušajo, spuštujejo in uvažujejo,
če žele uživati tisto našo veliko slovansko gostoljubnost, ki nam je ponos in ki je ne želimo zapustiti,
ki pa je ne smatramo za potrebno tedaj, ko znPazimo, da ljudje tuje narodnosti, plemena in jezika delajo proti kateremukoli interesu našega Naroda in Domovine.
Mi Jugoisloveni smo v svoji zgodovini tudi najmočnejše nasprotnike premagali in iztrebili in jih tudi s silo asimilirali. Zaupajoč svoji moči bomo storili tudi v bodočnosti z vsemi tistimi, ki smatrajo, da so s uperi orne jši zaradi tega, ker niso naše narodnosti, plemena in jezika ali pa, ki’ zaradi svojega že nagomiilaneiga kapitala mislijo, da njihove žejje, besede in zahteve morajo vsi poslušati iin jih izvrševati. Takim sporočamo :
To je naša država, v kateri je jugosiovenski narod edini zakoniti gospodar, ki jo je obvaroval, branil, osvobodil an z e d.bil za sebe in svoje, pa gorje tistimi, kii tega nočejo pravilno razumeti in spoštovati, kakor tudi tistim, ki m.lls-Hkb da sta naša s krvjo, trpljenjem in i rnučeništvom ustvarjena Domovllina im I Narod objekta za brezobzirno ilzrablja-| »Je. Naša potrpežljivost in gostoljubnost j i malta in morata imeti meje, pa naj o j tem dobro in resno premišljujejo mnogi, kr izrabljajo našo propagando za povzdigo domače proizvodnje in kupovanje domačih proizvodov.
h govora novinarja g. Ivana Malinarja na mitingu Narodne odbrane v Beogradu.
Delo Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani
Da bi Okrožni odbor abrtniilških združenj v. Ljubljani seznanil obrtnike o svojem dosedanjem delu, je sklical dne 5. junija t. 1. v dvorani Zbornice konferenco vseh predstavnikov prisilnih rokodelskih obrtniških organizacij svojega področja, ki je uspela nadvse zadovoljivo. Konference se je po svojih predstavnikih udeležilo nad 30 združenj.	*
Po pozdravu predsednika Okrožnega odbora ,e podal tajnik poročilo o dosedanjem delu. Okrožni odbor se je udejstvoval na vselh poljih, ki se tičejo Obrtništva. Deloval je organlzatormo med združenji in nadziral njihovo poslovanje ter se udeleževal občnih zborov, kar je velike važnosti, ker tako pride tajništvo v dotik s posameznimi Obrtniki i!n čuti nliih težnje in nasvete. Posebno pažnjo je posvetil šušmarstvu tor je podpiral združeni a pri preganjanju nelegalnega olbrtovanja, vlagal predstavke na merodajna mesta, protestiral proti konkurenci delavnic državnih in samoupravnih oblasti in sodeloval na osnutku zakona o pobijanju šluiš-marstva. Boril se je za čevljarje proti Bafilniim prodajalnioam in popra vljaM-dam in za krojaško stroko proti konfekcijski industriji. Zahteval je olajšanje davčnih bremen in podpiral akcijo za pavšaliranje prlidohnfme malemu obrtniku. Zbiral je podatke iin predloge za novelizacijo obrtnega zakona in za mojistrsko zavarovanje. Interveniral je zaradi ureditve števila vajencev, inšpekcije dela, znižanja obrestne mere itd. Od njegove ustanovitve dalje je opažati med obrtniškimi organizacijami mnogo več razgibanosti in delovaua.
Obrtni referent zbornice za TOI g. dr. Pretnar je nato orisal v izčrpnem
poročilu delovanje ljubljanske zbornice za obrtništvo ter podal poročilo o konferenci vseh Zbornic v SlkoipOJu dne 8. in 9. maja t. 1. Navzoči so z zanimanjem slledlll njegovim izvajanjem, za katera je žel zasluženo zahvalo.
V debati .e za krojaško Stroko apeliral g. Franc Iglič na vsa združenja za pomoč v boju proti Tivarju, poudarjajoč solidnost dela legalnega obrtnika-krojača, tar more konkurirati tovarniški konfekciji ;in napraviti obleko iste kvalitete še ceneje kot konfekcija. Zato je okrožni odbor polagal posebno pozornost in važnost na otvarjanle tovarniških prodajalinic in popravljalnic, kr v siplošnem odjedajo zaslužek malemu obrtniku zlasti v oblačilni stroki. G. Ložar je v imenu ljubljanskih čevljarjev pozdravil talke sestanke kot zelo potrebne za obrtnike. Dosedanji boj proti' Bat’i ni rodil Uspeha, ne sme se pa odnehati. Pozival je merodajne oblasti, da čevljarje pravočasno rešijo pogina. G. Mali iz Domžal je zahteval znkoh o pobijanju šušmarstva, v katerega naj se vnese določba, da se tudi tisiti1, ki daje šušmarju delo, kaznuje in cdgovar.a solidarno za kazen šušmarja. Pritožil se je obenem proti konkurenci' javnih ustanov in njihovih delavnic, 'ter premilemu preganjanju šušrmarjev. Obravnavala so se še ostala obrtniška vprašanja, pri katerih so se udeležili debate zadružni načelniki gg. Praprotnik, Prilmoižliič, Čampa, Lbtrič, Lenarčič, Udovič in Pirc.
IK Sklepu se je predsednik okrožnega odbora zahvalil za udeležbo iin proisil, da se prihodnje konference udeleže tudi predsedniki združenj, ki so danes 'odsotni. Okrožni odbor je na konferenci dobil nov material iin smernice, po katerih bo delal v bodoče.
Josip Rebek st.
;Samo dober teden ga nliismo videli sprehajajočega se po Cankarjevem nabrežju in prijazno kramljajočega s svojimi 'neštetimi znanci, a 11. julija simo izvedeli, da je ponoči v bolliniei za vedno zaprl oči. Zmagala ga je peza let, saj je bil že v 78., a trla ga je tudi sladkorna boleizen, najhuje pa posledice amputirane roke, ker ni mogel' več delati.
Mojster Josip Rebek je bi sin sloveče hiše v Kamenjali pri Gorici. Ko je bil star 16 let, je moral iz solnčne Gorice v megleno Ljubljano v ulk k mojstru Heinu na Sv. Petra nasipu, ludi pri »iPrajzu«, kakor so Ljubljančani rekli rojenemu Prusu, je mladi Jože poizku-
sil vse tegobe tedanjih obrtniških učencev, končno je pa ’postal’pomočnik in po tedanji navadi ohboidifl peš mesita Gradec, Imomoslt, Monakovo, Regensburg, Pasov, Dunaj itd. ter se spet peš vrnil z vsemi vedami svoje stroke podkovan v Ljubljano, odkoder je pa moral k vojakom pomagat okupirati' Bosno. Po okupaciji je 1. 1881. vstopil za delovodjo pri mojstru Karlu Ahčinu in, že leta 1888. je po Ahčimovi VdoVi prevzel tudi obrt, ki je seldaj stara že 67 let. Takoj, ko je Rebek prišel v Ljubljano od vojakov, se je pa zapisal tudi k Sokolu in se sploh jel nacionalno udejstvovati, kar je v onih nemšlkdtar-
Josjp Rebek;
Spomini iz Bolgarije
■Pozno pomladansko sodnce je sipalo svoje vroče žarke na ponosno prestolnico naše države, ko srno se zbrali odposlanci gospodarskih ustanov v obširni dvorani lepega Zanatskega doma. Čez dan smo imeli dovolj prilike, da smo si še ogledali mesto, .ki. v hitrem tempu stremi, da dovrši čimprej svo-jio popolno modernizacijo kot evropsko velemesto. Pravkar dovršujejfl dela na gigantskem železnem mostu, ki bo ve-
priprav našega poseta bratskemu bolgarskemu narodu im zlasti njegovim gospodarskim delavcem iin ustanovam te.r nam razdelil naše vidirane potne liste.
'Ker je po naših deviznih predpisih prepovedan izvoz našega denarja v inozemstvo, smo si morali seveda taikoj oskrbeti bolgarske »leve«, na katere je bil baš ta dan izreden naval. Po tečaju 45 do 47 Dih za 166 levov smo bili bogatejši na številkah, .a kaka je proti-
Sprejem v Caribrodu
zal promet z osrčjem Beograda im njegovo provinco Zemunom. Močne Jeklene vrvi nosijo v dveh glavnih oporiščih veliko razpetimo mostu, ki s svojo veličino privlači zanimanje slehernega. V novi zgradbi Trgovske zbornice, odeiti v samih marmornatih ploščah, je odposlance ljubljanske zbornice in organizacij prijazno sprejel njen tajnik g. Milan Z. Živanovič. V prisrčnih besedah nam je tolmačil razvoj poslednjih pred-
skih časih pomenjalo največjo nevarnost za prospeh mladega obrtnika. Posebne zasluge na narodnem polju si je pridobil V boju za slovensko poveljevanje pri gasilcih, ki so ga zavedni gasilci dosegli pod vodstvom Rebeka in Josipa Turka.
■Največje zasluge ima pa pokojni Rebek kot organizator slovenskih obrtnikov. Sprva je deloval v rokodelskem društvu in je bil tudi predsednik dru-
gradbemem podjetniku Kostiou v Beogradu, sin Baldomir, ki je tudi v Beogradu strojni tehnik, razen teh pa še draga mu sinaha Helena in dva vnuka tar dve vnukinji.
Pogreb splošno spoštovanega moža | je bili v petek 13. julija iz splošne bolui-j ce na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu obrtniškemu organizatorju časten spomin, njegovi ugledni družini pa naše najiskrenejše sožalje.
vrednost blaga tam preko, je bilo za nas še odprto vprašanje.
'Na omenjeni konferenci so udeležence ekskurzije, 52 po štvilu, informirali podrobno o pomenu "'zleta i|n lso izvolili predsedstvo jugošlovenske delegacije, ki so ga tvorih vsi predsedniki zbornic iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, na čelu z vodjem delegacije g. Vojo Petkovičem, podprds. Trgovske zbornice v Beogradu. Delovni odbor so pa tvorili
šitva. Josip Rebek in njegov tudi že pokojni brat Ivan v Celju sta bila siplloh prva organizatorja slovenskega obrtništva, ki je njuno ogromno delo neprecenljivega pomena in koristi za ves obrtniški stan. Olb najtežjem času svetovne vojne je bil pa pokojnik predsednik ključavničarske zadruge in skratka rečeno, Rebek je bil do zadnjega diha zaveden in tudi uspešen delavec za ko-rfisti obrtniškega štabu in odločen borec za slovensko napredno stivar. Čeprav so mu v vojni vzeli pomočnike in tudi sima Josipa, je vendar tudi tedaj' povečal svoje podjetje, ki ga je s svojo pridnostjo in vzorno delavnostjo razširil iiz preproste ključavničarske delavnice do ugledne firme, ki slovi po vsej deželi. L. 1922. se je .prt delu udaril na prst in neznatna poškodba je bila vzrok, dia so mojstru morali vizeitl rolko. Ker brez nje ni mogel več deliati, je z novim letom 1923. podjetje izročil svojemu sinit Josipu, sedanjemu podpredsedniku ZTOI in prvaku slovenskih obrtnikov. Mirno .e užival pokoj od vseh spoštovan in ljubljen od svoje družine, ki ji je posvetil vse svoje življenje. Sedaj žalujejo za svojim nekdanjim voditeljem slovenski obrtniki 'n za predobrim ter vedno skrbnim očetom njegova družina, ki jo je, kakor vidimo po sinu Josipu, vzgojil popolnoma v svojeim duhu. Poleg silna J'osip,a objokujejo pokojnika, naijstareljša hčerka Jerica, soproga pisarniškega ravnatelja in znanega sokolskega delavca Ahčina, druga hčebka Marica' je že vdova po
Ne pozabite!
Obrtniška samo pomoč, reg. pom. blagajna v Ljubljani, ustanovljena leta 1926. poziva vse obrtnike in obrtniške nameščence, da se takoj prijavijo za po-smrtninsko zavarovanje. Mesečni redni prispevki po 10 Din. Vsa pojasnila se dobe brezplačno, priložiti je treba samo znamko za 3 Din.
Člane, ki še niso poravnali zaostanka na zavarovalnini opozarjamo, da to takoj store, da se izogneijo stroškov opomina. Zamudniki nimajo v slučaju smrti zavarovanca pravice do izplačila posmrtnine.
Ali ste že član »Obrtniške samopomoči« v Ljubljani? Ne odlašajte z prijavo! Vsak obrnik mora biti član te koristne ustanove. Le v slogi je moč. Podpirajte v prvi vrsti svojo stanovsko, res koristno ustanovo. Mesečni prispevek je tako malenkosten, da ga lahko zmore vsak še tako mali obrtnik.
Naročnike našega lista prosimo, da takoj poravnajo članarino za tekoče leto. Kdor še ni poravnal zneska za »Obrtniški koledarček«, naj tudi to nemudoma stori.
Obrtniško društvo v Ljubljani pripravlja peti poučni izlet v Ruše in v Falo. Dan izleta bo pravočasno objavljen, nakar že danes članstvo in prijatelje društva opozarjamo.
Opozorilo
Za finančno leto 1934-35 je naložena izredna doklada na u služb en slkii davek, in sicer 1 odstotek od celoletnih kosmatili prejemkov, ki so podvrženi usluž-benskemu davku. Doklada se pobira obenem z uslužbenškilm davkom. Kjer se plačuje po seznamu, se odteguje po seznamu tudi doklada. Vilšiina doklade mora biti v seznamu posebej označena. Kjer se plačuje davek v znamkicah, se plačuje tuidi doklada z nalepi jam je m znamkic v knjižico uslužlbenskega davka.
Ta izredna doklada velja od L aprila 1934 ter opoizarjamo nanjo vse mojstre, ker so kot delodajalci odgovorni za plačilo iste.
tajniki omenjenih zbornic.
Generalna direkcija naših železnic nam je pripravila dva voza I. in JI. razreda, ki so se dali preurediti v udobne postelje in kmalu je po odhodu iz Beograda zavladala tišina tudi med nami,-saj smo računali na to, da nas bo v zgodnjem jutru zbudilo zanimanje pokrajine, po kateri se je marsikdo šele prvič vozil, in res nas je mehko pomladansko sobice že pri Nišu klicalo k oknom, ki jih nismo zapustili do meje. Pokrajina ie zelo zanimiva, vlajk nas vozi skoro ves čas ob reki Nižavi, ki je majhna in zelo kalna. Med Sičevim in
da, zadnje postaje na jugoslovanskih tleh. Fnourni postanek vlaka nam je omogočili majhno okrepčillce, a pozabili seveda niso na naše dinanje, ki smo jih morali deponirati na carinarnici. Tu simo tudi pridobili na času, saj se je naš enouren postanek pretvoril v dve-urnega, ko smo premikali naše ure na vzhodno evropski čas. Medtem so že iplriikloipili bolgarski stroj' in bolgarski sprevodniki so zasedli naš vlak. Ob deroči Nišavi se počasi dvigamo. Večkrat prekoračimo rečicp. Kmalu smo na meji, ki jo označuje širok pas španskih jezdecev in žične pregraje visoko gori
Obrtna šola v Sofiji
Crvemo reko je dolina najkrasnejiša in proga zelo romantična. Griči se stisnejo popolnoma; samo Nišava deire po dolini in železnica teče poleg nje; tir je vsekam ;v skale. To je ena najleipišrh sotesk. Visoko navpik štrle skale, nekatere baje do 300 m visoke. Ko smo prevoziti to divjeromantiično sotesko, se odpre ozka dolina in vlak sopiha krepko navtkreber mimo Pirota do Caribro-
do planin. S tesnimi občutki smo opazovali te ostanke bratske razdvojenosti im bili v dušah trdno prepričani, da ni več daleč čas, ko bodo tudi te umetno ustvarjene ovire med dvema bratskima narodoma padle, ko ne bo treba potnih listov in ko se borno1 svobodneje gibali med seboj. In da prilde čirnilprei fa čas, je naloga našega obiska; Jo je trud obeh bratov.
(So| za tnesars/ee stotnice v •Mariboru
Glavni trg v Maribora je naenkrat postal posebna zanimivost, kajti \» Mariboru se več .tednov .ni drugega govorilo, iko o Glavnem trgu. Mestna podjetja so namreč predlagala mestnemu’ 'načelstvu, da se mesarske stojnice prestavijo z Glavnega trga v Strossmajerjevo ulico, ker hočejo uvesti novo progo. .Mestno načelstvo je na 15. maja .povabilo najemnike mesarskih stojnic v Strossmajerjevo ulico, da o tem novem stojišču za mesarske stojnice izjavijo .svoje mnenje. 'Dne 16. maja so imeli najemniki stojnic sestanek, na kate>rem so se vsi odločno izjavili proti premestitvi z Glavn. tnga in odklonili Strossmajerjevo ulico kot novi kraj za mesarske stojnice. Združenje mesarskih mojstrov je z vlogo z dne 16. maja 'Podalo izčrpno in v smislu predlogov najemnikov mesarskih stojnic svoje mnenje. Mestno načelstvo je zadevo .predložilo v sklepanje občinskemu svetu, ki je v seji dne 26. maja sklenil z večino glasov, da se prestavijo mesarske stojnice v Strossmajerjevo ulico. Občinski' svet je le zategadelj s tako večino sprejel predlog tržnega referenta, ker se pri tej seji ni niti prečitalo poročila združenja mesarskih mojstrov in si gg. občinski svetniki niso mogli biti na jasnem, kolika nevarnost preti vsem malim mesarskim obrtnikom, ki so navezani na stojnice na (ilavnem trgu.
'Proti temu sklepu je združenje 29. maja napravilo predstavko na mestno načelstvo s prošnjo, da se odgodi sklep Občinskega sveta in vsaj ne izvrši pred njegovo pravomočnostjo, ker bo sicer v nasprotnem slučaju moralo vložiti priziv na kr. bansko upravo. Ponovno so osebne deputacije zidnulžanja intervenirale pri mestnem načelstvu, toda brezuspešno. Nasprotno, mestno načelstvo je z dnem 10. junija 1.1-, št. 6948-34 izdalo odlok, da se iz prometno - var-nustilih in higijenskih razlogov začasno premestijo vse mesarske stojnice z Glavnega trga v Strossmajerjevo ulico in mora biti premestitev izvršena že dn.e 25. junija t. 1. in obenem združenje obvestilo, da je mestni svet v seji dne 7. junija sklenil, da se eventualnemu prizivu ne more priznati odložilne moči. Ta odlok je prejelo združenje dne 14. junija in talko je bila šele ta dan predložena nadzorstvena pritožba proti sklepu občinskega sveta mariborskega, kakor tudi proti odloku mestnega načelstva na kr. bansko upravo. V sredo, dne 19. junija so mesarji sami postavili stojnice tako, kakor so to preje predlagali najemniki sami in prosili mestno načelstvo, da se po svojih zastopnikih prepriča, da po novi .postavitvi stojnic ne more biti kakega govora o oviranju prometa na Glavnem trgu, Tega ogleda so se udeležili za mestno občino podžupan g. Golouh, občinski svetnik in predsednik Okrožnega odbora g. Bureš Franjo, član triž-
Soteslka je ozka in romantična. Okolica pusta, nerodovitna, malo obljudena. Samo pastirji pasejo tod svoje črede. Vlak s-opiha navzigor. Strmina je velika. Slednjič dosipemo do vrha prelaza, k j ar leiž'i selo Dragoman.
Obširno postajališče je natrpano občinstva, med katerimi takoij spoznamo sitare maše znance izza lanskega njihovega poseta na čelu s predstavniki sofijske Trgovsko-industrijske zbornice gg. podpredsednikom in MustrijaJcem V. Pejevim s podpredls, komore, predsednikom obrtnega odseka g. Kos tam Zlaitarevim iz Sofije, šalpkarjem, ter tajnikom komore, prijaznim gosp. To-doirjem Kupenkovim in inž. DimčeVim.
'Kratek, a tem boflj prisrčen sprejem naše delegacije nla. bolgarskih tlleh je Izpričal takoj, da je zapustil lamiskofletni poset mnogo islkrenlilh vezi in prijateljstva. NVsrno se še utegnili vs'i. predstaviti, pa so nas že povabili na bogato zakusko k obloženi miki, kjer so nam postregli z izbornim bolgarskim vinom in siroim ter cigaretami. Hitro smo se udomačili, pa srno kaj kmalu v prijetnih razgovorih .o gospodarstvu in politiki zaključili pnvi sestanek na bolgarskih tileh.
Med vožnjo do Sofije nas je vodila pot po dragomaniski soteiski. Zašli smo med gričevje, naikair se nam je oidipr!Ia' rodovitna sofijska ravan. Naši bolgarski spremljevalci so pora/bili ta. čas za razviistitev naše delegacije po določenem sporedu. Vzorno iin brezhibno so to izvedli. Vsakdo izmed nas je prejel Pismo s točnim proginaimom našega bivanja na Bolgarskem, obenem so nam 2 J«!* stanovanJa Po hotelih. Niti na oznaičke za naše kovčege nlrso poza-(Nadaljevanje sleldi.)
nega odseka g. Andrej Oset in tajnik Zbornice za TDI g. dr. Pless. iPri tem so ugotovili, da ne obstoja absolutno nobena stvarna potreba, ki bi zahtevala tako nujno premestitev mesarskih stojnic z Glavnega trga v Strossmajerjevo ulico in obenem konstatirali, da so .bigije.ns.ke razmere v Strossmajer-jevi ulici mnogo slabše kakor na Glavnem trgu. Dne 20. junija t. 1. je mestno načelstvo zopet poklicalo predsednika združenja g. Fidlerja na razgovor in pritiskalo nanj. da se pristane na premestitev stojnic, čemur pa se ni vdal. Mestno načelstvo je še zahtevalo, da se skliče še enkrat vse najemnike stojnic, da se jim pred.oči brezpogojno. premestitev stojnic. Na sestanku, ki se je vršil 2.1, junija so se najemniki ponovno izjavili proti premestitvi in izrazili odločno svojo voljo, da ostanejo na Glavnem trgu, kar je združenje .nazna-| nilo mestnemu načelstvu z vlogo lz dne I 21. junija t. 1. Združenje se je že preje | obrnilo za pomoč v tej 'zadevi na Zbor-j .niico, Okrožni odbor in Zvezo mesar-I skih združenj. Ker je združenje dozna-I lo, da je mestno načelstvo zaprosilo | pri predstojništvu mestne policije iza 10 j stražnikov, da s silo preprečijo 25. junija postavitev stojnic na Glavnem trgiu, ni preostajalo drugega, kakor da se poda v Ljubljano deputacija, da posreduje na merodajnih mestilh za pravično stvar najemnikov mesarskih stojnic. Pri kr. banski upravi so res uvideli, da je pravica ina strani najemnikov ■in je gospod ban na prošnjo podpredsednika Zveze g- Zajca obljubil, da se da pritožbi Združenja mesarskih in klobasičarskih mojstrov odložilno moč. Deputacija združenja je na banski upravi slučaj še podrobneje razložila in zlasti poudarjala, da znači premestitev stojnic z Glavnega trga naravnost uničenje številnih eksistenc malih obrni-kov. Kr. banska uprava je v petek sporočila mestnemu načelstvu, da ima pritožba odložilno moč. Tako je v prilog najemnikov mesarskih stojnic začasno rešeno Jo vprašanje, ki je nekaj tednov razburjalo vso mariborsko javnost. V občinskem svetu se je z vso odločnostjo 'zavzel za najemnike predsednik Okrožnega odbora g. iBureš Franjo, za kar mu gre vse priznanje.
iNavedli smo ves potek te zadeve, ki je nastala popolnoma nepotrebno. Že .prej smo rekli, da o prometni oviri ne more biti govora, zlasti sedaj ne, ko so najemniiki pomaknili svoje stojnice tik do južnega pločnika glavnega trga in so se tudi tisti s severne strani Koroške ceste postavili na južno stran in so tako postavljene v eni sami vrsti, a cestišče je na najožjem mestu široko 15 mi Navajali so tudi nehigijenske ozire. V tem slučaju ne bi smeli določiti za stojnice Strossmajerjeve ulice, ki j,e v tem pogledu mnogo na slabšem od Glavnega trga, ki je vsaj tlakovan, do-čim Strossmaijerjeva ul. ni. Na Glavnem trgu je potreba le, da se škropljenje v redu izvršuje, a motorna vozila vozijo počasneje. V Strossmajerjevi ulici manjka vodovoda, v bližini se nahajajo odprto stranišče in konjski hlevi, Drevored, v katerem bi stale stojnice, je neprimeren zaradi ptičje nesnage, v zimskem času pa bi sneg z drevja trgal najemnikom stojnic plahte. Na Glavnem trgu se mora vzdrževati red in čistoča tudi zaradi drugih živil, ki se poleg mesa prodajajo na trgu. Torej ne prihajajo zaradi' premestive niti prometni niti hig.ijenslki oziri v obzir. (Mesarji ugovarjajo tej premestitvi tudi zaradi tega, ker bi to zna čilo uničenje njihove eksistence. 'Na Glavnem trgu dan/es prodajajo visa živila in je ugodnost, da si morejo gospodinje nabaviti vse živilske potrebščine na enem kraju.. Cte bi premestili mesarske stojnice iza 300 metrov v zapadnejši del mesta, bi gospodinje ne kupovale več na stojnicah, marveč bi si meso preskrbele v bližnjih mesarskih prodajalnah, mesarska podjetja pa b.i si lahko pridobila potrebne lokale na Glavnem trgu, Kdo bi še potem kupoval na mesarskih stojnicah? (Mali mesarski obrtniki bi s tem izginili in številne družine Ibi ostale brez zaslužka in kruha. Strossmajer-jeva ulica niti nima v bližini potrebnih shramb za stojnice, ki bi jih morali me-» sarji od daleč prevažati. Mestno načelstvo je sicer obljubilo, da bo napravilo v Strossmajerjevi ulici betonski tlak, vodovod, higijensko stranišče, shrambo za _ stojnice itd. Vprašamo, kakšno bi bilo to občinsko gospodarstvo, če bi se v provizoričen prostor za mesarske stojnice investiralo več deset tisočakov, čeprav ne obstoja niti najmanjša potreba za kako premestitev stojnic, ki lahko ostanejo bret
napote komurkoli na Glavnem trgu vsaj dotlej, da izgradie prepotrebno mestno tržnico.. 'Pripominjamo še, da plačujejo najemniki mestni občini za prostor na trgu mesečno po 150 Din od stojnice, dočim plačujejo njihovi ljubljanski tovariši letno samo 250 Din. Mariborska občina ima torej od mesarskih najemnikov prav lepe dohodke. :Ne veljajo torej razlogi, ki jih navaja mestno .načelstvo za tako nujno potreba premestitve stojnic z Glavnega trga, kjer stoje, odkar ljudje še pomnijo.
V teni težkem času gospodarske krize hočejo po nepotrebnem uničiti družine malih obrtnikov, kj se danes težko bore za svoj obstolj. In to samo zategadelj, ker hočejo mestna podjetja uvesti novo avtobusno progo po mestu^ od glavnega kolodvora preko Koroščeve ceste, Vrtne ulice, Koroške
ceste, Glavnega trga na Grajski trg, čeravno ni potrebno bogve koliko preudarnosti, da se v naprej ve, da bi uvedba te proge še povečala deficit že itak visoko pasivnega mestnega avtobusnega podjetja. Dokazali smo že preje, da bi ta proga, če jo že hočejo na vsak način otvoriti, prav lahiko tekla preko Glavnega trga, četudi stoje tam mesarske stojnice.
'Da je bil preprečen ta napad na mariborske mesarje, je predvsem zasluga združenja, ki je z vso energijo nastopilo proti tem nameram, našlo pa je tudi podporo pri Zbornici .in Zvezi mesarskih združenj in so .tako skupno dosegli pri kr. banski upravi, da je odredila, da ima pritožba združenja odložilno moč. Posebna zahvala gre tudi predsedniku Okrožnega odbora g. Bu-nešu, ki se je kot član občinskega in mestnega sveta z vso odločnostjo postavil v bran za pravice in koristi najemnikov mesarskih stojnic.
Borba proti šušmarstvu
■Združenje slika rt e v, pleskarjev in sorodnih strok v Mariboru je prejelo od Mestnega načelstva v Mariboru odlok II-a štev. 4392-599-1934 z dne 23. maja 1934, ki se glasi:
, »Se z ozirom na tam. dopis z dne 38. aprila 1934 obvešča, da je 1. slov. Športni klulb Maribor najel kaznjence za 'izvrlšitev najrazličnejših del pri svojih igriščih, kakor za planiranje, čiščenje prostorov itd. Med drugim je športni klulb dal po kaznjencih prepleskati tudi ogra';o pri teniških igriščih. Barvo in orodje je dal športni klub na razpolago, tako, da so kaznjenci predmetna pleskarska dela izvršiti kot navadni delavci.
Z ozirom na navedeno v predmetnem slučaju ni podan prestopek obrtnega zakona.
Mestni načelnik: Dr. Lipo!d, 1. r.«
Kr. ban. upr. je s sivojouredbo z dne 6. decembra 1932 št. V1 II. 6788 izdala podrejenim organom strikten nalog za za-
sledovanje šušmarstva, ki se je ravno v dravski banovini razpaslo do neznosnosti. Med pridobitnimi sloji imajo brez-dvomno ravno obrtniki najtežji gospodarski. položaj in ie zategadelj umljivo, da se borijo z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi proti zatiranju neupravičenega izvrševanja obrtov. V predmetnem slučaju pa še posebno, ker je tu šuišimar M!dška kaznilnica v Mariboru, ki bi kot državna ustanova velndar ne smela odjedati kruha/ upravičenim malim obrtnikom. Pritožbe proti Moški kaznilnici v Mariboru zaradi neupravičenega izvrševanja rokodelskega obrta so itak na dnevnem redu od najrazličnejših obrtnih strok.
V tem primeru bi omenili še, da je bil načelnik združenja slikarjev in pleskarjev kaznovan od policijskega prad-stojnilšfcva v Mariboru na globo Din 100, ker je v upravičenem ogorčenju nad takim šušmarstvom preostro dal dušika svojemu nerazpoložen,ju. Pritožbo proti tej obsodbi je kr. banska uorava hitro rešila.
Za zaščito pekov
Ministrstvo za trgovino in industrijo je z razpisom z dne 20. junija, II. št. 10832-u, na podlagi § 460. obrtnega zakona odredilo sledeče:
»Špecerajske radnje, bakalnice kao i sve ostale radnje u čiji obim rada spada prodaja hleba i peciva, mogu prodavati samo hleb i ostale pekarske proizvode, koje su nabavile od ovlašeenih zanatlij-skih ili industrijskih proizvodjača. Ako imaoci trgovačkih radnja ne mogu dokazati da su hleb ili pecivo, koje proda-vaju, nabavili od ovlaščenog proizvodjača, smatrače se, da su ga sami proizveli i kazniče se radi bespravnog obavljanja pekarskog zanata.
Nece se smatrati kao kučna radinost u smislu § 1. stav. 2. t. 17. Zakona o rad-njama ni u slučaju, da postoje svi uslovi navedeni u ovom zakonskom propisu, ako se hleb ne peče na običnom ognjištu ili malim pecima koje služe za kučne potrebe, nego u naročitim pečima za hleb, jer u tom slučaju postojanje naročitog postrojenja daje ovom radu karakter radnje.
Ovo isto važi i za uzgredno poljopri-vredno pečenje hleba na osnovi § 1. stav. 2. t. 1. Zakona o radnjama, za koje je pored toga merodavan i obim rada. Ako se na ovaj način proizvodi više od deset kg hleba dnevno, ne može se takav rad smatrati uzgrednim radom, nego rad-njom u smislu Zakona o radnjama.
Radi ograničenosti svoje proizvodnje mogu lica, koja proizvode hleb u vidu kučne radinosti ili uzgrednog poljopri-vrednog rada, prodavati hleb samo izrav-no potrošačima, a ne preprodavcima na-ročito za to, što bi se u tom slučaju moralo pretpostaviti, da rade po porudžbi-ni, što bi bilo protivno zakonu.«,
To odredbo priobčujemo radi znanja, ker bodo odslej oblasti postopale tudi zoper gostilničarje, ki prodajajo kruh za konzum zunaj lokala, radi prekoračenja obsega pravic. V tem pogledu se sploh dogaja več kršitev.
Kdo sme peči kruh?
Da preprečijo brezpravno izdelovanje kruha, je minister za trgovino in industrijo na podlagi člena 462 obrtnega ^zakona izdal tole navodilo:
.Špecerijski obrati in vsi drugi obrati, ki prodajajo tudi krulh in pecivo, lahiko prodajajo samo kruh in druge pekarske iizdellke, ki so jih nabavili pri pooblaščenih obrtnih ali industrijskih iz-
delovalcih. Le lastniki trgovskih obratov ne morejo datazaiti, da so kruh ali •P®®*™'l]ii prodajajo, nabavili pri pooblaščenih izdelovalcih, se bo smatralo, da so ga sami izdelali in .bodo zaradi brezpravnega izvrševanja pekarske obrti kaiznovani.
iV zrni slu člena 1, odst. 2, točka 17 obrtnega zakona pa se ne bo smatralo kot domačo obrt, če kruha ne pečejo na navadnem ognjišču ali v malih pečeh, za domačo potrebo, marveč v posebnih pečeh za kruh, čeprav bi obstojali drugi pogoji, navedeni v tem zakonskem predpisa V tem primeru dajejo te posebne naprave temu delu .značaj obrti.
I o velja tudi ,za kmetijsko peko kruha, ki jo opravljajo vzporedno, in sicer na podlagi čl. 1, odslt. 2, točka 1 Obrtnega zakona, pri^ čemer je merodajen tudi obseg dela. C e na ta način izdelajo dnevno nad 10 kg kruha, tega dela ni mogoče smatrati kot postranskega, marveč kot obrt v smislu obrtnega zakona.
Zaradi neznatnosti svojega izdelka smejo osebe, ki pečejo krulh v obliki domače obrti ali v smislu postranskega kmetijskega dela, prodajati kruh samo konsumentom, ne pa prodajalcem, to pa zato. ker bi se v tem primeru moralo predpostavljati, da delajo po naročilu, kar nasprotuje zakonu.
Tečaj za moško in damsko krojenje
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi v Ljubljani poseben tečaj za moško in damsko krojaštvo. Poučeval bo po svojem patentiranem krojnem trikotu krojaški mojster Šauer, ki je že zelo uspešno poučeval v enakem tečaju, ki se je vršil v Mariboru. Tečaj se bo vršil od 30. julija do 4. avgusta t. 1., in sicer tri ure dopoldne za moške in 3 ure popoldne za damsko krojenje. Od 6. do 9. avgusta se bo vršilo celodnevno praktično izdelovanje moške obleke na podlagi priučenega krojnega sistema. Udeleženci za moški, kakor tudi oni za damski krojni	dobe proti
odškodnini 10 Din mali trikot 'aa vežba-nje, trikot za praktično uporabo pa ai lahko nabavi jo pri vodji tečaja, ako ga bodo želeli. Pristojbina za tečaj bo izjemoma radi težkega gospodarskega položaja krojaškega obrtništva Din 50, dokazano revnim obrtnikom in brezposelnim pomočnikom pa se bo na prošnjo
po redno in uspešno dovršenem tečaju vrnila ta pristojbina delno ali v celoti. Vse stroške tečaja nosi zbornični Zavod PO.
Prijave za moški in posebej za damski krojni tečaj naj pošljejo interesenti najkasneje do 20. julija t. 1. na Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani.
o%$ani$acij
St&BDIŠiCli. !Na vzpodbudo včlunje-ttitih obrtnikov je sklicatla tukajšnja občinska organizacija JNS preteklo iieide-ljo izredni občni zbor ter povabila na istega narodnega poslanca g. Petovar-ja. Svnha sestanka je predvsem bi a razčistiti in precizirati stališče olbrtmii-Skih krogov inapraim različnim aktualnim gospodarskim vprašanjem in ga spraviti v sklad z miselnostjo povabljenega gospoda narodnega poslanca. Predvisem je bilo razpravljam) o vprašanju otortniiške zaščite,, o davkih, suš-marstvu itd. Po otvoritvi' sestanka, ki ga je vodil predsednik JNS g. Rakuša, je kot prv.ii obširno poročal predsednik Obrtnega društva g. Robič o potrebi obrtniške zaščite v smislu tozadevnega sklepa ljubljanske zbornice za TOL. Izredno stvarno je opisal nelogičnost zaščite kmečkega stanu v škodo obrtniškega, ki je v ozki zvez! s kmečkim prebivalstvom ter je vsled gospodarske depresije prav tako težko prizadet, kot kmečki stan sam. Govornik je navedel več konkretnih slučajev med obrtništvom in trgovstvom, ki je povšllo zaradi omenjene zaščite, poostrene s splošno gospodarsko depresijo, v lnudo stisko, zgubilo kredit in mora sedaj obupati nad svojo težko ogroženo eksistenco. Prosil je tudi g. .poslanca, naj v teh trenutkih ne pozabi obrtniških glasov in naj. skuša za trgovstvo in obrtništvo najti pravično izenačenje zaščite, ker ravno v zadnjem času nekateri kmečki denarni zavodi brez usmiljenja izterjujejo obrtniške in trgovske dolgove.
Za g. Robičem ie o težnjah obrtništva in trgovstva Obširno govoril zbornični svetnik g. Zadravec, ki je v ostri 'kritiki podvrgel pavšali,zacijo tpridobrane za podeželsko obrtništvo, ki v današnjih raizmerah pavšalu odgovarjajočega dohiodka z redkimi izjemami' sipliob ne dosega in ki bo ob sprejemu letošnjih davčniih predpisov razočarano odložijo sivoje obrte. Govornik je apeliral na g. poslanca, da se s predlfogom na merodajnih mestih pokrene potrebno proti grozeči preobdaivlčenosti podeželskega obrtništva.
Glede minimaliizacije pridobnine za mestno in trško obrtništvo je govornik opozarjal, da je predvideval svojeSas-no izdani zaikon polno zaposlenost, ki
pa danes — razen par redkih slučajev — ne Obstoja. Napačno bi bilo tedaj ocenjevati dohodek preko tega dejstva. Davčni odbor naj bi ob sličnih primerih in okolnostih smel — upoštevaje dodatek k § 37 zaik. o neposrednih davkih — po lastnem preudarku določiti davek. G. Zadravec je nadalje ponovno izrazil željo za odpravo zg radar in e za trško in podeželsko obrtništvo, ki se po veliki večini peča s kmetijstvom in le postransko tudi z obrtjo.
■Daljši kritiki je govornik podvrgel tudi sestavo mariborske reklamacijske komisije, ki ima med svojimi 13 člani le enega zastopnika obrtništva, dočim je z istim številom v tam odboru zastopan vsak drug liberalni poklic. Zavzemal se je za delitev reklamacijske ko-milsije na mariborsko in celjsko okrožje ter za p o mno žite v obrtniškega zastopstva.
Končno je omenial tudi pomanjkljiv vost sedanjega Sistema davčnih odborov in potrebo smotrenejšega postopka pri odpisu davkov ter humanejšega ravnanja pri rubežnih. Končno je v daljšem razmotrivanju poudarjal sklepe skopi-anske konference radi zatiranja šušmarstva in okrepitve obrtnega Šolstva; glede slednjega pa prav posebno n'aglaisi'1 željo za ustanovitev specialnih strokovnih šol za obrt iin. industrijo, ki bi naj sčasoma ustvarile usposobljene strokovnjake kot nadomestilo za obstoječo prekomerno visoko število (60.000) tujezemskih delavcev.
Po kratkem poročilu g. Zadravca je povzel besedo narodni poslanec g. Pe-•tovar obljubljajoč, da je pripravljen podpirati obrtniške zahteve in nagla-šujoč pri tem, da se radi neenotnosti zahtev posameznih gospodarskih zbornic doslej ni dalo v pogledu zaščite ugoditi upravičenim zahtevam obrtništva im trgovstva. Enako je obljubil, da bo želje, ki mu niso neznane in ki sta jih iznesla v imenu zborovalcev gg. Zadravec in Robič, usvojil ter jih pa
Odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
TVRDKA
merodajnih mestih podprl.
iPo odgovorih, ki jih ie dajal g. poslanec posameznim zborovalcem je g. predsednik zaključil zborovanje.
Takih obrtniških sestankov bi si želeli tudi v drugih krajih več, ker so informativno, a tudi sicer za- naše obrtništvo zelo koristni.
Združenje krojačev in krojacic za Ribnico in Vel. Lašče 5e imelo v nedeljo dne 24. junija 1934 svojo M. redno skupščino v Velikih Laščah, kti jo je ob pol 15. uri otvoril predsednik g. ]vau Lenarčič. Udeležba je bila dobra: biio je, navzočih 61 članov. G. Lenarčič je pozdravil vse prisotne, posebno pa zastopnika zbornice TOI in okrožnega odbora tajnika g. Šubica. Za zapisnikarja je imenoval g. Mateta, občni zbor pa je izbral za overovateF.a gg. Kers-niča in Grebenca. Nato je podal predsednik obračun delovanja uprave v minulem letu. Združenje se je udeležbo vseh. zborovanj, akcij in konferenc, ki so se vršile, osobito pa onih za krojaško stroko. Priredilo1 je strokoVmi tečaj za damsko krojenje v Ribnici, ki je dosegel prav lep uspeh. Na!fveč dela je povzročalo šušmarstvo. Proti neupravičenim obrtnikom je biio Vložeilh 52 ovadb, ki pa niso imele pravega uspeha. to pa zaradi' tega, ker obrtni* Balkon sam nima dovolj sankcij za zatiranje šušmarjev. Čuti se vedno bolj potreba po zakonu za zatiranje nelegalnega obrtovanja. Po njegovem poročilu je bil prečitan zapisnik lanskoletnega občnega zbora in soglasno odobren. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da ima združenje. 105 članov, ter se je število od lanskega leta znižalo za 5. Kriza se zrcali tudi v tem, da je v območju združenja ob koncu leta 1933 bilo zaposlenih samo 9 pomočnikov, 6 pomočnic, 3 vajenci in 9 vajenk. Pomočniški izpit je delalo 15 vajencev. Pio poročilu .zastopnika okrožnega odbora o delu oboli institucij, katere je zastopal, se je prešlo na blagajniško poročilo, ki izkazuje z 31. decembrom 1933 4864.76 D‘n
dohodkov ter 4382.38 Dlin izdatkov, tako da 'ie ostal prebitek v preteklem letu 482.38 Din. Nadzorstvo je poslovanje uprave pregledalo in ker je našlo vse v najlepšem redu, se je predlagani absolntorij upravi soglasno sprejel. Ravno tako se je sprejel po kratki debati proračun za tekoče leto z 8653.88 dinarjev dohodkov in 8150 Din izdatkov.	j	n	I
V nadaljnji debati, v katero so posegli gg. Lenarčič, Pirnat, Peterlin, Stritar in drugi, se je obravnavalo oao-bit-o vprašanje šušmarstva in enotnosti cen krojaškim izdelkom. Upravo se je pooblastilo, da izdela resolucijo zaradi šušmarstva, davkov in sestave davčnih odborov, konkurence konfekcije in zgradarine podeželskega obrtnika. Za lažje pobijanje nelegalnega obrtovanja so se izbrali za vse večje kraje zadružnega okoliša zaupniki.
Po 2 uri trajajočem zborovanju .e predsednik g. Lenarčič zaključil skupščino z zahvalo navzočim za udeležbo.
Opozorilo
Vse brezposelne ročne in umske delavce poziva društvo »Delo in Eksistenca« naj se javljajo zaradi statističnega popisa v svrho nameravrne akcije proti brezposelnosti v društvenih prostorih v Čopovi ulici (dohod z Miklošičeve ceste).
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
HoCCmann
priporoča svojo veliko zalogo navadnega, solinskega in orna-mentnega stekla za vse vrste zgradb.
Vsakih Din 10.000.*, odtegnjenih prometu, more zaposliti enega brezposelnega celo leto
Zaupajte torej vaš denar domačim denarnim zavodom, da bodo z novimi krediti poživili gradbeno delavnost in dali kruha delavcem, dela obrti in industriji ter povečali prodajo blaga.
Nalagajte denar v
MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO,
katera vam nudi ugodno obrestovanje, popolno varnost, ter sedaj vložene vloge (t. j. po 1. januarju 1933) izplačuje na vsakočasno zahtevo.
KREDITNO DRUŠTVO
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Umrl mi je moj ljubljeni oče, gospod
I0SIP REBEK sl
ključavničarski mojster in meščan ljubljanski
Kloneč veličini smrti, prosim vse, ki so ga poznali, da ga ohranijo v prijaznem spominu.
Ljubljana, dne 11. julija 1934.
JOSIP REBEK mL
Združenje kleparskih, vodov., plin., instal., kotlar, mojstrov itd. v Ljubljani javlja tužno vest, da je preminul gospod
JOŽE REMŽGAR
kleparski mojster in hišni posestnik ter član gori imenovanega združenja
Tovariša pokojnika smo spremili na njegovi zadnji poti v petek, dne 13. julija 1934., ob 14. uri (ob 2. uri popoldne) iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. julija 1934.
UPRAVA ZDRUŽENJA.