pgimtMi »latama v „olov*n» l uuhtiani, IG. mavca 193S Nek&e fe bila Avstrija •.. Naše severne sosede Avstrije ini več. Tiste mule namreč, ki je Se ostala po svetovni vojni z okrog aedmimi milijoni prebivalcev, Kmalu bo izbrisan še zadnji ostanek nekoč tako velike habsbur&ke države tudi z. jemljevidov. Tako rekoč preko noči j« izginila mala obdonavska republika, ki je v svojih križih in težavah povsod iakaia prijateljstva, samo v Jugoslaviji najmanj. Avstrijo smo šteli med katoliške države, kakor Španijo. Marsikaj zglednega si lahko ugotovil v življenju avstrijske republike tudi v današnjih dneh. Vendar moramo z žalostjo poudariti dejstvo, da povojna Avstrija ni poznala ne krščanstva ne socialnosti, ko je šlo za naše brate koroške Slovence. Kakor predvojna Avstrija, tako je tudi povojna ostalina Habsburžanov gnjavila naše koroške rojake gospodarsko, ko je izpodrivala s slovenskih gruntov naše ljudi in naseljevala čistokrvne Nemce, pa tudi kulturno, ko je z neizprosno doslednostjo ponemčevala slovenski Korotan vsepovsod v društvih, v javnih ustanovah, v Šoli, v cerkvi... In to se je godilo brez ozira, & je bil mi kanclerja socialna demokrat ali krščanski socialist. Maj ves 3vet ponovno sliši, da tudi šušnikova avstrijska vlada vzlic obljubam ic vzlic mednarodnim dogovorom ni dala deset in desetlisočim naših bratov onstran Karavank niti eue resnično slovenske šole. Pisali smo že, da je bil nedavno v Nemčiji sestanek med voditeljem Nemcev Hitlerjem in avstrijskim kanclerjem Sušnikom. 1'rva posledica tega nenadnega in nenavadnega siečauja je bila preosnova avstrijske vlake, v katero je vstopilo tudi nekaj zastopnikov avstrijskega narodnega socializma. Takoj nato so izpustili iz zaporov veliko število avstrijskih hitlerjevcev ln jim dali polno politično svobodo. Toda adi se, da v kanolorjevi duši nekaj iu bilo prav. Morda je šel v dogovoru z g. Hitlerjem predaleč in sii je zato skušal olajšati vest z ljudskim glasovanjem, ki ga je zaukazal na dan 13. marca. T»ko naj bi ljud-B vo. wnM> izjavilo, ali je za priključitev A.v-Bir'l« Nemčiji ali ne. Hitierjevci v Avstriji iu izven nje bo «v4gniii velik hrup, češ da način glasovanja, «aur sj je 7amislu g gu5aik> ne bo po- J "'..Prvega ljudskega mišljenja. In ko so vil s tHK'laini demokratje, ki so zelo šte-leini i-Z)av'ili' da m glasovanja ie bodo ude-je g. Hitler pravilno eklepol, da je na- Jt!I "godai trenutek za izvršitev načrta, ki »<- uit dipl Kanoler fiušnik je odatopii in avstrijski lutlerjevec Seyss-lnquarl je sestavil novo, pač samo prehodno avstrijsko vlado iz samih narodnih socialistov. Ta vlada je pozvala v Avstrijo nemško armado, ki je že itak čakala v pripravljenosti. Do zob oborožene nemšike čete so v kratkem času zasedle vsa avstrijska mesta in vse važne podeželske kraje. Državne, deželne in občinske uprave so prišle kaj naglo v roke pristašev popolne združitve Avstrije z Nemčijo. Vodja tretjega »rajha« g. Hitler je posetil Line, nato svojo rodno hišo v Braunau, ki je od Linca oddaljen okrog 2 km, in končno grob svojih staršev v Leodingu. Povsod je prebivalstvo Hitlerja res navdušeno pozdravljalo. Ko dobe spoštovani čltatelji »Domoljuba« v roke, bo voditelj Nemčije že obiskal tudi Graz in Dunaj. ... Nova kitlerjevska avstrijska vlada je dne 13, marca 1038 sklenila, da je Avstrija odslej dežela nemške države in da bodo o tem vladnem sklepu glasovali dne 10. aprila 1938 vsi nad 20 let stari Avstrijci obeh spolov. Že danes je gotovo, da se bo za priključitev Avstrije Nemčiji izjavila velika večina. Pod silo razmer je odstopil zadnji avstrijski državni predsednik Miklas iu je začasni njegov namestnik hitlerjevski kancler Seyss-Inquart. Sušnik in druge dosedanje vodilne osebnosti so Dajbrž že v inozemstvu. Dunajski kardinal Innitzer je objavil razglas, v katerem priporoča vernikom, naj se zahvalijo Bogu, da so se poslednji dogodki v Avstriji odigrali brez prelivanja krvi. Visoki cerkvena knez poziva Avstrijce, naj molijo za srečno bodočnost in naj se pokore novim oblastem. Kaj pa mi? Nekateri črnogledi, zlasti pa politični nasprotniki sedanje dr. Stojadino- £C3€f 51 * 11 vdčeve vlade si izmišljujejo zadnje drn največje gorostaanosti z oči vidnim namenom, da bi vladi izpodkopaii tla. Zaman ves trudi Ju-goslavija je vendar država, ki ima z Nemčijo prijateljski dogovor, ki nam jamči obstoj. Po veličastnem sprejemu našega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v Berlinu je vodja nemške države javno in slovesno izjavil, da ostane Jugoslavija velika in neodvisna država. Svet je res goljuf, toda 6e slovesne izjave mogočnega voditelja sedanj® Nemčije ne bomo smatrali resnim, komu naj potem še verjamemo? Dr. Slojadiaovičev prijateljski dogovor je zgodovinskega pomena za obstoj Jugoslavije, Zato ima prav češko časopisje, ki trdi, da je pridobila Jugoslavija s priključitvijo Avstrije Nemčiji sedem milijonov novih prijateljev. Ni torej nič nenavadnega, da se naši vojaki in njih poveljniki t nemškimi, ki so prišli na jugoslovansko mejo ne giedajo kot pe6 in mačka. Mnogi so med nami, ki jih nemalo skrbi dosedanje postopanje hitlerjevskih oblasti proti katoliški Cerkvi in njenim pripadnikom v Nemčiji. To je mučna zadeva, vendar zaupamo v Boga, ki je močnejši od vseh. Moč katoličanov se je s priključitvijo Avstrije Nemčiji silno okrepila. Prepričani smo tudi, da odločnemu vodji nemške države ni. neznano, da bo Nemčija silna samo tedaj, če bo v nji vladal verski mir. In končno, ali mislite, da g. Hitler, oboževalec čiste nemšike rase, res želi, da se germanska kri še nadalje meša s slovansko? V svoji širokogrudnosti — bodimo optimisti, za pesimizem je še čas — bo, ko se valovi ustalijo in neha medsebojno obračunavanje, ki sledi vsaki, tudi nekrvavi revoluciji — dal vodja skoraj stomilijonskega naroda deset-tisočem koroških Slovencev vsaj v kulturnem — šolskem pogledu to, za kar so zaman prosili bivšo habsburško republiko. Demsr se zopet pretaka lomatom že znan. Po žilah naših posojilnic zopet teče kri _ denar. Zadružna sveža je zanje prejela doslej 134 milijonov. Od tega so dvignile zadruge 30 milijonov m svoje vlagatelje. Potrebni po deželi lahko dvigajo, drugi, ki ne potrebujejo denarja takoj, prepišejo, kar nanje po načrtu odpade, na novo vlogo. Res se vsega ne da naenkrat narediti, toda povsod gre delo veselo naprej. Pomirjenje nastopa lo vsej deželi. Vlagatelji vedo, da je resničen stavek: Zaupaj, toda vedi komu. Težki časi so bili. Toda nobena kmečka posojilnica ni propadla, mestnih bank pa že precej. Ohraniti mirno kri, je znamenje zdravja človeka. Naše ljudstvo je sedaj pokaralo, da ie sdravo. Nove vloge F» n® samo, da je nastopilo pomirjenje! Posojilnice morejo poročati, da znova dobivajo vloge. Tudi denar, ki je bil doma po skrinjah, se je otajal. Pred tatovi se je spet zatekel v posojilnice. Tako bodo mogle ne« (Nadaljevanje na prihodnji strunt »podaj) Prijateljem slovenske mladine I i V dneh od 26. do 29. junija tega leta bo v na& Ljubljani na Stadioau velika mednarodna aiiadinska prireditev, združena e telovadnimi ia Športnimi nastopi ter mednarodnimi, zlasti ie slovanskimi telovadbimi ia Sparim«®) tekni suni. Slovenska mladina bo imela tedaj izredno čast, da pozdravi v središču Slovencev, v svoji beli Ljubljani, Slane sorodnih svetovnih mladinskih organizacij iz Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Nizozemske, Poljske in Švice, ki so že vsi pismeno obljubili svojo udeležbo. Iz daljše Amerike bodo prihiteli tudi naši rodni bratje in sesto e. da horao sbeani kot ena dražlisa v ihom medu orodne mladice, s kater® nas draži isii svetcnsi nazor. V aajtesnejSi povezanosti s temi iribraainsš predstavniki rvijjih prijateljev bo v teb dseh aafes mladina po mnogih ietih zopet javno manifestirala za ideja krščanske kultur«, zs svetlobo Bogu in svoji materini besedi, za vda-stost narodu šn državi, izražajoč pri icm naj-topiejio ljubezen svojemu mladem« kralju, aaj-TiSjetau državnemu poglavarju. 1» v teh dneh bo naša mladina pred očmi vse slovenske javnosti, ia pred pričami in s sodelovanjem izbranih mednarodnih krščanskih svetovnih organizacij pokazala na našem Sta- ** Ff O katoliških Belgijcih še nihče ni trdil, d« so kakšni nsutadnjakl, pač pa vsak, kdor je bil pri njih, pripoveduje ravno nasprotna Tn mora potrditi vsak, ki je bil tata. Vzemimo belgijsko kmečko zveao, v kateri so združeni v občudovaaja vredni stanovalo skupnosti kmečki ljudje; njen sloves sega daleč že?, belgijske meje po širnem sveta. Ce proučuješ o stroj tfega društva ia povprašuješ po delavcih, ki gibljejo društveno kciesjs, da take vzorno teče in toliko žlahtnih aadov rodi, ti med prvimi nažtejejo tndi ljudakošolsko oditeljstvo. Ce se Se pobližje zanimaš isssiraa nčiteijstva, ti odgovorijo nekako tako: »Pri naši kmečki zvezi sodeluje nčiteij-tfvo * odlični meri. Naš (namreč llamaki) učitelj priznava načela podeželskega ljudstva sa svoja in po njih uravnava «voje dele v tesni vsajeBjnosti s kmečkim narodom.« diraou odločno in zavedno na cilje svojih teie«-aovzgojnih ia prosvetnih teženj, ki na; vao aio-ve&ako mladino, ▼ prisrčne® ia plamcnifeia tekmovanja ia »rčni povezanosti « »orodnimi svetovnimi gibanji, ndbrfi zdr*vo in krepko na čim višji moralni stopnji w *eprec*n3jivo korist družine, naroda in države. Prepričani smo, da bo v»a »lovenska javnost, ki ljubi avojo mladino, to podobo svoje bodočnosti, kakor tudi naSa bela Ljubljana, ki bo sprejela ▼ tistih Asefe vaae srvoj najlepti cvet in drage goste z juga in iz v«e Evrope, pokazala v dneh teh pomembnih (svečanosti svojo naklonjenost ia ljubezen in slaati svojo gostoljubnost. Sloves v svetu, lep spomin v srcih gostov in. rastoča samozavest domače mladine ji bo v fi»jlep§o sahvalo! TI pa, slovenska mladost, ae pripravi sa te dni svojega praznika z -»so reassobo tis ljubeznijo, kakor si jo že tolikokrat izpričala, da z vztrajnostjo in tamožrivovanjem, kakor edino Ti znaš, potrdiš pred vsem svetom uspehe avoje trdne voije: Živeti kot zdrava mladina v ljubezni do :, naroda m države! Bog živi? Eve*s. ientovebik odsekov v Ljubljani. narod le klice! »Pa imate veliko takšnih učiteljev?« »Nekako 00"? vsega uMteljstva.« Tako pripovedujejo. Da bo slika jasna, je treba navesti Se Si en 2. pravil belgijske kmečke zveze: »Belgijska kmečka zveza ja krščansko socialno gospodarsko »druženje«. In iz člena 3. prvo točko: »V prvi vrsti hoče pri svojih članih in pri kmečkem prebivalstvu sploh utrjevati versko zavest in s tem pospeševati krščansko socialne vrline.« Flamski narod je varen, slovenski tudi. Ta verni, kmečki fšamaki narod ima 90 odstotkov vernega, k«n«fflto miale&ega očitelj-stva ob swji strani — verni, kmečki slovenski narod pa ... To je, slovenski ljudje, gMsoka in pekoča rana: nate ljudska Soia jo po našem BČ-iteljstva s razprostrtimi jadri pripravljena, da zaplava is varnega pristana narodove du- tester« posojilni«« ia novega denarja dati ie kako- acira posojilo. Kmetom v premislek Sedaj, ko se obnavljajo naše kmečke posojilnice in prehajajo v now življenje bi bilo lepo, 6e bi sc dvignila kmečka zsvent tako visoko, da bt res ves kmečki privarčevani denar pritekel v domače kmečke posojilnico. Sedaj je čas, da tisti, ki morda nosite denar v reeata in v tuje savode, mislite na potrebe kmečkega stanu. Vedno bo kmet rabil posojila. Enkrat eden, drugič drugi. Poceni posojilo bo dobil le doma. 'Koliko potreb ima kmečka vasi 2 zbranim denarjem se da napraviti marsikaj. Z dobičkom posojilnic bi ■akko uredili mnogo stvari po kmetih. Govo- rimo o potrebi, da kmet skupaj prodaja in skupaj nakupuje. Za take »druge, ki bi to vršile, je treba denarja. Kje ga dobiti, če ne v kmečkih posojilnicah? To pa bo mogoče le, če bo ves kmečki denar zbran v kmečkih posojilnicah. Ne pozabijmm®! Porabimo te&a leta, ko smo bili v strahu za vloge v posojilnicah in snso tetko čakali, da se razmere zboljgajol Elasii naj pozabi na svojo zakletev tisti, ki ae je zaklinjai, da ne bo več varčeva! in da ne bo nosil denarja v domačo posojilnico. Te stvari posa-bimo čimprej. No pozabimo pa enegat Kako smo priSli do obnove posojilnic in kdaj? Takrat, ko sta bila v beigrajski vladi dva naša ministra in v Ljubljani slovenski ban, ki ču« s slovenskim narodom. Ha hvaletnoet n« pozabimo f Vcramon-evitette x 'i tavojfefc t mor« sdtelej Tnakda. Prosimo naprsvilp fvttMm in rrnrMiM se Utaitt o naglem učinku prt glavobolu. %obofe noa, ts napredek kmečkih vasi. »s neupogljiva moč, ki diha po deMi — vse to je treba videti in obfintiti — ter spoštljivo »meti feto buk. Slovenski učitelj .... kje al? Narod t« kliče I 'Vfm lik «a priložnosti aaroIHte pri novi senator J)ne 9, marca je bi! objavljen ukaz, s katerim so kraljevi namestniki postavili za senatorja poleg trgovinskega ministra dr. Vrba-niča, tiskarnarja Miljutina Stevanoviča iz Bel-dmJa in Husejina čišiča, župana iz Mostarja, tudi ministra v pokoju dr, Franca K u 1 o v c a. jVovi senator ilr, Kulovec je v našem političnem življenju zelo znana osebnost. Danes je star 54 let. Svojo karijero je začel kot srednješolski profesor v Škofijskih zavodih v Št. Vidu. Med vojno je bil poklican kot kurat ter je prebil štiri leta v tej službi. Po osvobojenju ce jc dr. Kulovec posvetil politiki v vrstah biv- še SLS. Leta 1919 je postal glavni tajnik stranke, ki jo je organizatorično izpopolnil in dovršil, da je bila vsa Slovenija preprežena s strumno organiziranimi organizacijami SLS, kt »i je v svoj program postavila borbo za široke samouprave. Vsake volitve so prinesle stranki več glasov in večji pomen. Leta 1922 je bil dr. Ku.ovec izvoljen za narodnega poslanca v novomeškem okraju. V skupščini je deloval v »tobite malo bob «« svoie »ob«, odpre«« » Jami *>bni k—» KAL000HT številnih odborih, največ pa v finančnem odboru, kjer se je zlasti uveljavil koi kmetijski strokovnjak. Leta 1924 je bii prvikrat minister v Davidovičevi vladi. Ponovno je bil kmetijski minister v Uzunovičevi vladi 1. 1927. S polno silo svojih velikih sposobnosti se je dr. Kulovec udejstvovai v naši politiki do 6. januarja 1929, ko je bila ukinjena ustava. Poslej je minister dr. Kulovec deloval pri našem zadružništvu in kmetskih gospodarskih organizacijah. Udejstvovai se je tudi kot časnikar, saj je bil nekaj časa kot glavni urednik »Slovenca*. Za ta list je mnogo pisal tudi takrat, ko je bil z delom najbolj obložen. Kot neuklonjiv Slovenec in brezkompromisen človek je moral 1, 1933 v internacijo in tam živeti v izredno težkih razmerah vse do smrti kralja Aleksandra, ko so bili internirano! izpuščeni. Ko se je ustanovila JRZ, je dr. Kulovec posta! njen glavni tajnik za Slovenijo in član glavnega strankinega odbora. Tudi kot glavni tajnik je pokazal svojo organizatorično silo: od vseh pokrajin ;e bila Slovenija prva, kjer je bi'a stranka organizirana do zadnjega kotička. Zdaj pa je dr. Kulovca doletelo imenovanje za senatorja. Vsi, ki poznajo dr. Kulovca kot neupogljivega Slovenca in borca, njegovo imenovanje pozdravljajo. Bog živi novega slovenskega g. senatorja šs mnogo leti NOVEGA d 60 leteik je poslal župnik ljubljanske bežigrajske župnije g. p, Kazimir Zakrajšek. Mnogo božjega blagoslova še dolgo vrsto leti _ d šestdesetbtako rojstva je obhajal te m »alonedeljski župnik g. Franc Ostrž. Na "»»ga letal „,„ ljubljanski župan pojde t Ameriko. V de& p,"1 JSaaoPlM» »Obzoru« čitamo ate-<«: Clevelandska >Ameriška Domovina« »lova i da bo ua 8lovesno otvoritev Jugo- v. *'"l!ega kulturnega vrta, ki se bo vršila stonnik o, in 15- lnaia *<* za- dr T i. bioven,ie tudi ljubljanski župan «meriiuLtfleši6- To bo ^ v ^od(>vini fedito blovencev, da pride na njihovo pri-"alaM v ta namen predstavnik do- movine. Kakor znano, je mestna občina ljubljanska elevelandskim rojakom darovala za njihov kulturni vrt kip slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki pa je bil pozneje ukraden, ter so morali nato Clevelandčani dati napraviti drugega. Župana je na to slavnost povabilo vodstvo vrta, in ta se je povabilu odzval. Gotovo bo na mestu, če odlični predstavnik domovine ob tej priliki obišče tudi nekatere druge večje slovenske naselbine v Ameriki, da se seznani z našim življenjem v tujini. d Proračun mesta« občine ljubljanske v znesku 117,800.000 din je bil na seji dne 9. marca sprejet z 41 glasovi proti 3. Poročilo župana dr, Adlešiča jc pokazalo velikansko delo, Izvršeno v korist meščanov. d Z očenaši tekmujejo. Kar 290 očenašev je napisal na eno samo dopisnico pe.hotni pod-narednik Dragoljub Golubovič iz Skoplja. Go-lubovič se je trudil štirinajst ur. Vsak očenaš ima 55 besed, torej je prišlo na dopisnico vsega skupaj 15.950 besed ali 61.770 črk. Pod-narednik je pi3al z navadnim peresom bres kakih tehničnih pripomočkov. S tem je posekal rekord, ki ga je lani postavil neki inženirski podnarednik. ki je na dopisnico napisal 240 očenašev. če fantje tekmujejo z očenaši tudi v pobožni molitvi — nam ni znano. d Požrtvovalen delavec. Suljo Kasumovič, delavec v vasi Poljica pri Tuzli se je lani udeleževal nekega tečaja in se naučil brati in pisati, kar je bila za njegovo vas silna redkost. Vaščani so ga vedno nadlegovali, naj jim bere časopise, dokier se ni Suljo skorajžii-in uvedel tečaj za svoje sovaščane. V nekaj mesecih jih je okrog 50 naučil brati in pisati. Če pomislimo, da je delavec žrtvoval v?e svoje proste ure za izobrazbo svojih prijateljev, moramo reči, da je zares požrtvovalen, d Novo opero s besedilom, posnetim po Cankarjevi povesti »Pohujšanja v dolini šent-florj^nski«, je skomponira! belgrajski skladatelj Mihael Logar, Zanimivo je, da je Logar drug; skladatelj, ki se je loti! tega Cankarjevega dela. Prvi je bil ljubljanski skladatelj Bravničar. Opero bodo v jeseni uprizorili na belgrajski operi. d Pri zaprtja alt pa pri raoin;ab v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec uarsvne • Frani-Josel« vode d Obča! zbor družbe sv, Elizabete je bii te dni v Ljubljani. Trinajst konferenc (podružnic) je izdalo 251,165.25 din. Podpirale so redno 910 oseb, med njimi družin 437, 14 samcev( 223 samic, 92 otrok, 4 dijake in še drugih 140. Pri božičnicah je. bilo obdarovanih 413 otrok, 110 družin z 250 otroki, 64 staric. Vso to ogromno vsoto s& st«rice izprosile pri dobrotnikih večinoma z zbirkami od osebe do osebe. d V strahu pred veSussa Sodnikom. V občini Neštin pri Novem Sadu je umrl te dni kmet Andrej Mitrovič, ki je na smrtni postelji priznal, da je pred 17 leti zagrešil grozen zločin. V bližnjem gozdu so tedaj našli obešeno oh drevo 30 letno Anastazijo Kuljtnovo, ki j® bila najprej ubita, nato pa obešena. Prvotno so tega zločina osumili popolnoma nedolžnega človeka, ki je bil aretiran, pozneje* ps. izpuščen. Sedaj je ta grozni umor končno pojasnjen. d Današnja uiladina. Pravo t«lesiw> preiskavo so izvedli profesorji v neki belgrajski gimnaziji. Po nesrečnem dogodku, ko ja dijak zaklal dijaka, so postali profesorji bolj pozorni na svoje učence. Hoteli so dognati, kaj vse nosijo s seboj mladi dijaki Preiskava ja prinesla na dan množico stvari: cigarete (ne* Tajec ima službo, naš človek pa strada Po letopisnih podatkih za leto 1936 je skupno število tujcev, ki so pri nas zaposleni, oziroma, ki jih ti tujci vzdržujejo, sledeče: Avstrijcev 9.875, Cehoslovakov 38.423, Italijanov 20,811, Madžarov 21.316, Nemcev 3.297, Poljakov 7.155, Rusov 26.790, iz drugih držav 13.099. Vseh skopaj 140.766. K tem številkam pa je treba dostaviti še nekaj pojasnil Dočim opravljajo naši izseljenci v tujini v ogromni večini le težka dela, ki pa ao slabo plačana, opravljajo pri nas tujci težka dela le izjemoma. Tako je vseh tujcev, ki so pri nas zaposleni kot delavci samo 1.469 ali 2 odstotka. Zato pa jih je v trgovini skupno z vzdrževanimi osebami 9.988, v denarnih zavodih pa 1.397 in v prometu 5.426 V slednji panogi so zlasti Rusi. V rudarstvu, industriji in obrhi je zaposlenih skoraj 50.000 tujcev, in sicer: v rudarski in topilniški industriji 1.629, v kovinski 4.954, v strojni 6.128, v industriji kamna in zemeljskih del 2.246, v usnjarski in pri predelovanju rogov 608, v lesni 8.001, v tekstilni 3.124, oblačilni 6.565, papirni 432, živilski 5.028, kemični 1.297, gradbeni 5 tisoč. 997, poligrafski in umetnostni 1.264. gostinski 2042 in v drugih 724 tujcev. Končno je upoštevati še to, da so tu navedeni le tujci, ki so bili še 81. marca 1931 tuji državljani, oni tujci, ki so postali naši državljani, ki se pa le redko udeležujejo našega kuluturnega življenja tu sploh še niso všteti. Končno pa tudi ne oni številni tujci, ki so kasneje prišli v državo. Tako je gotovo, da je danes število nemških državljanov mnogo večje, saj jih je po letu 1933, prišlo vse polno v Jugoslavijo, Poteg tega pa je bil naval tujcev posebno v zadnjih letih izredno velik. Vse to dokazuje, da nikakor niso neupravičene pritožbe, da je pri nas število tujcev že previsoko, zlasti ker zavzema večina njih sama boljša mesta. srečne polovičkel), vžigalice, ljubavna pisma, kriminalne romane, slike lepih filmskih igralk In nazadnje tudi precejšnje število žepnih nožev, velikih, kakršnih dijaki nižjih razredov pač ne rabijo za ostrenje svinčnikov. Tudi Igralskih kart ni manjkalo. d Novo notranje posojilo v višini 1 do 4 milijard din baje nameravajo razpisati v Jugoslaviji. To bi bilo prvo dolgoročno notranje posojilo po 17 letih. Posojilo se utemeljuje s skokom tečaja vrednostnih papirjev ter z ozirom na velika javna dela, ki se morejo kriti le z dolgoročnim večjim posojilom. d Ali je tak poviSek opravičljiv? Nekateri mesarji v ljubljanski okolici so povišali te dni cene slanini kar za 4 dinarje pri kilogramu. d »Ta se špegtjaj...« Župan Cakovca Ivan Skvorc je podaril vso svojo plačo kot župan za februar in marc mestnim revežem. d Za maše delavstvo v Franciji. Za delavce, ki potujejo skozi Pariz v Jugoslavijo, je pariška »Puinikc-ova podružnica ©tvorila poseben urad. Do sedaj so se z našim delavstvom dogajale neverjetne stvari. Po vseh kolodvorih so jih lovili razni agentje, jih vo-vidi po vsakovrstnih poteh, obljubljali jim cenene vozne karte itd. Ko pa se jim je nudila prilika, so jih okradli in prepustili same sebi. Zdaj pa delavci pridejo v urad, tam čakajo, da se jim vse potrebno uredi, ter Stajo naše časopise. Skrajni čas je bil, da se je za naše ljudi nekaj storilo in je ta čin hvalevreden. Urad se nahaja v središču Pariza 18. iue de la Miehodiere. d Dahraatissid te^os zelenjava. V Split je prispel zastopnik Zveze uvoznikov sadja in ze- Wsak umni" fssuaflir uporablja MiPOt ki ozdravlja saoesljiv« vse odtiske, bule in rano konj in go»edi na prsih, plečih, tilniku m hrbtu. Cena Isibi Din 26" Pri predplačilo zneska (lahko tudi v ratamkah) poštnine prosto. Lekarna pri »Sv. B«fcn« Mr. ph. HoPutnik<-ova podružnica »tvorila poseben urad. Do sedaj so se z našim delavstvom dogajale neverjetne stvari. Po vseh kolodvorih so jih lovili razni agentje, jih vo-vidi po vsakovrstnih poteh, obljubljali jim cenene vozne karte itd. Ko pa se jim je nudila prilika, so jih okradli in prepustili same sebi. Zdaj pa delavci pridejo v urad, tam čakajo, da so jim vse potrebno uredi, ter čitajo nage časopise. Skrajni čas je bil. da se je za naše ljudi nekaj storiio in je ta čin hvalevreden. Urad se nahaja v središču Pariza ia rae de la Michodiere. d Dalmatinski izvoz teelenjave. V Split js prispel zastopnik Zveze uvoznikov sadja in ze- VSak umni gospodar uporablja HIP IN ki ozdravijo seutsljiva vse ottiiske, bule in rane konj m Ko«,;rti na prsih, plečih, tilniku W M U?"a ,oW Di,> 26"~- Pfi Predplačilu znesbaOahkotucJi v znamkah) poštnino prosto, te k srn a pri »Sv. g»ku« lenjave iz Prage, ki hoče tam proučiti vprašanje nakupa karfijole in zgodnjega krompirja za Češkoslovaško, Lani so Čehoslovaki naročili pri nas okoli 100 vagonov karfijole. Največ so jo Dalmatinci pridelali v okolici Trogirja, nekaj v Kaštelih in v Splitu samem. Češkoslovaški uvozniki pa so se sedaj pričeli zanimati tudi za drugo zgodnjo zelenjavo. Dahnatinci so v omenjenih treh krajih samo letos nasadili 6 milijonov sadik karfijole, iz domače polstske ti Narodna skupščina v Belgradu je nadaljevala z obravnavo državnega proračuna. Sprejeti so že biii proračuni gradbenega in trgovinskega ministrstva, ministrstva sa gozdove in rudnike in ministrstva za teiesno vzgojo ljudstva, socialnega in zunanjega ministrstva. Minister m telesno vzgojo je v svojem poročilu pohvalno omenjal Zvezo fantovskih odsekov, ki iz zasebne pobude in z zasebnimi sredstvi deluje za namene, za katere je to ministrstvo nalašč ustanovljeno. Zunanji minister in predsednik vlade dr. Stojadinovič pa je govoril o zunanjepolitičnih smernicah sedanjo vlade in dejal, da gre zunanja polj. tika Jugoslavije vzporedno z njeno gospodah sko politiko, med seboj se izpopolnujeta ij podpirata. Vlada jo predložila k finančnemu zakonu številna jtelo važna dopolnila (amand-mane). O teh pa kaj več prihodnjič. d Nad dr. Maeka se sc spravili. Po fo. grebu krožijo letaki, ki so jih izdali baje >starčevičanjck. V teh letakih silno napadajo dr. Mačka, kateremu očitajo, da je nesposo. ben za vodstvo hrvatske politike, ker je »Kranjec<. d Enakopravnost Novi torpedni rušil« »Zagreb«, ki se gradi v Splitu, bo 30. marca slovesno spuščen v morje. Novo vojno ladjo bo blagoslovil nadškof dr. Stepinac. Zagrebška občina bo podarila namizno orodje tet poklonila ved drugih darov. d Sedanjo Slovenijo hočejo izbrisati t obličja zemlje. Kdo? Naši učitelji ali vsaj neki A. P„ ki je napisal pod naslovom »Naše pravo odposlanstvo« v »Učiteljskem tovarišu« tudi sledeče: Naše delo je notranje, mirno, tiho, trezno. Hočemo predvsem vzgojiti našo mladino daleč od tiste slovenske preteklosti, ki jo v svojih dušah tako mrzimc, daleč od našega neverjetno smešnega dlakocepstva, ki ga je rodila znamenita »ločitev duhov« preobrazi v5i Slovence v kozle in ovce, v liberalce in klerikalce. Takšno Slovenijo hočemo izbrisati z obličja zemlje.« — Ali na diše ti stavki po današnji skrajno levičarski, ali vsaj ljudsko-frontarski miselnosti? d Prt korpsdeutnib lindeb se izkaže naravna »Fr»ns-Jos«fova« grenka voda kot zanesljivo in prijel«« delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne <&• jete. »FraBS-Josefevs« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. •tel. ree. 8. br Sfnt4/8» d Sestanki med voditelji asdražene op«-sicije so zadrafe čas« za čuda pojenjali. Prenehala so tudi potovanja v Zagreb in obratno. Pri dr. Mačku se zglašajo samo še prvaki b. HSS ali pa voditelji b. SDS. Nastopilo je nekakšno politično zatišje. Zanimanje javnosti je bilo ves ta čas obrnjeno na dogodke v narodni skupščini, zlasti pa na izjave, kt sta jili dala dr, Korošec o naši notranji politiki in predsednik vlade dr. Stojadinovič o zunanji politiki naše države. Trdnost, ki ai jo je vlad« Ljubljana Šiška Telefon 84-61 la dni se je mudil v Ljubljani g. Thiebadau, generalni tajnik mednarodne katol. telovadne m športne zvez« v Parizu ter generalni tajnik francoske katoliške telovadne zveze. - Prišel je v Ljubljano, da pripravi vse potrebno glede stanovanja, prehrane, izletov Ud za francoske udeležence, oziroma tekmovalce na Mednarodnem mladinskem ka-tohSkem tabor«, ki ga priredi Zveza fantov-.tub odsekov od 26.-29. junija t. 1. v Ljub- G. Thiebadau je izrazil svoje popolno zadovoljno uad pripravami, ki J> v teku™ ta največji mednarodni mlad. kai. tabor v Jmro slaviji. - Najbolj pa je bil f ^] dionom, se čudil njegovi velikosti in klasSni urejenosti in odkrito priznal, da kaj S njihova mladinska federacija v PramSi T - Tem bolj moramo biti rai ponosni na ta &e že pripravljalo svoj stadion in skrbeti is vseh naših moSi zato, da se bomo v njem dostojno, uspešno merili z drugimi narodi. -- G- Thiebadau se je izrazil, da pričakuje, da bodo francoski telovadci, kljub v«!ifci udeležbi drugih narodov skušali odnesti prvo mesto. C* Thiebadau je zagotovil, da bo Francija poslala na ta tabor toliko število telovadcev, kot jih doslej že ni v takem Številu nikamor drugam poslala. Pozornosti Francozov moramo biti veseli in razumeti, če hočemo uživati njihovo in drugih narodov pozornost, da je treba tudi v bodoče naše vrste predstaviti kar najbolj dostojno. Zato na delo, naj nihče ne drži rok križem. — Dobre tri mesece, ki nas ločil" od mladinskega slavja, izpolnimo z vnetim delom. Nadomestimo ž voljo, z gorečnostjo-kar nam jo nemilostui jemal v preteklosti! Slovenski fant. dobila ima na drugi a tram za posledico ilsnje' živahnosti v opoziciji, ki je izrabljala "•a*ko priHko za to, da je ruSila vlado. Uspešno Ho vlade je rodilo 2s velike uspehe. — p Markov ..Hrvatski dnevnik« pa piSe, da je vsako zatišje predznak večjih dogodkov, ki pridejo- d liredao lep® '>» letoSnje romanje na Trset z izletom po morju Jia prekrasni otok Rab Izkaznice po znižani ceni se plačajo lahko še do i. aprila , Kdor namerava z nami, naj se takoj javi za brezplačna navodila s slikami »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. d 55 odra je padel. Oni četrtek se je dogodila v Mariboru pri gradnji prizidka v tovarni Docior in drug huda nasreča. 22-letni pomožni delavec Ivan Jug Je padel z odra ter se je zelo nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa snu niso mogli več rešiti življenja. d Iz Donave se je rešil, v cestnem jarku pa utonil. Kmet Jovan Liebert v Apatinu se je s svojim čolnom peljal preko Donave v Bezdan, ko je mimo priplula ladja in vodo tako vzvalovila, da se je čolreiček prekucnil. Liebert se jc moral nečloveško boriti z valovi, dokler ga niso rešili mornarji in ga potegnili na ladjo, V Bezdanu so ga. iztovorili, nakar je krenil v gostilno, Tam se je krepko od veselja napi! in jo tako sredi noči mahnil proti domu. Po nesreči pa jc omahnil v obcestni jarek in utoni!. Zjutraj so ga aaiii že mrtvega. d Osebam, ki se ae morejo radostno kre-tati, pa trpe vsled tega aa zaprijtt ia ssctajab pri prebavi, zdražeaiati a p«wswnPsaffije» teka« nudi vsCtfidensko zdravljenj* a naravno »Fr«ut-Jo$efovo« grenko vodo zelo dobra uspeha. Zato uživajte dnevno po eno čaSo »Frta^Joselove« grenke vod« zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Osi. ras. a te. »trm d Kakršno življenje... Te dni se je v Črešnjevcih, občina Gorni* Radgona, bliskovito razširila strašna vest. Viničarska hči Julijana Javšovec je na zverinski način obesila na tram v svoji sobi na podstrešju svojega 'letnega sina, nato pa se je poleg svojega sina obesila še sama. V zadnjem času so bili pri Javšovcih prepiri n« dnevnem redu. Oče svojo hčerko Julijs.no večkrat zmerjal in ji JSmkI, da bo morala od hiše, če se ne bo poboljšala. V sredo, 9. marca, so se ponovno sprli «> oče je Julijani dejal, da mora s svojim otrokom od hiše. Julijana je sklenila, da se bo na strašen način poslovila od domače hiše. Na- -z« /// ^/v^SJ K laz lili ?mcm kelef Rdečo, hrapava in razpokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da ie torej slaba. Zato ie potrebo©, da io krepčate i« sicer z N1VEG* Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit® in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepea ia ii zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEG, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremen«! slednje jutro je vstala od navadni uri in zbudila tudi svojega sin*.. Pri tem je pripravila vrv in otroka obesila na tram. Poleg sina se je nato obesila še sama, V sobi je pustila poslovilno pi3mo. Julijani je bilo 32 let in ie bila na slabem glasu. Ta strašni dogodek je seveda silno razburil domače in okoliško prebivalstvo. Vsi obsojajo mater, ki je na tako grozen način naredila konec življenja svojemu devetletnemu sinu. d Če osel pobesni 16 letni Gjura Dajič iz vasi JaSa Tomič ja jahal osla na poti dociov. Živa! je bila 3icer zelo poslušna in je pastirja iznenadila, ko se je sredi poti ustavila in začela na vse pretega brcati. Nazadnje je osel pastirja stresel s hrbta in ga vrgel na tla. Ko se je Gjura hotel pobrati, je osel pokleknil na njegova prsa in mu začel grizti obleko. Ko ga je vsega strgal, ga je začel grizti in tolči z gobcem po glavi. Ko je pastir ležai že nepremičen, je osel odnehal in pobegnil. Težko ranjenega pastirja so prepeljali v bolnišnico. d Avtomobil je spolzel .navzdol. Te dni je 20 letni šofer Ivan Masle iz Zaboršta pri Dolu in zaposlen pri prevozniku Antonu Pečnikarjtt peljal tovorni avtomobil. Na spolzki cesii ..a Minister dr. Korošec o narodnih manjšinah Notranji minister dr. KoroSec se je v svojem poročilu v narodni skupščini dotaknil k«m manjšinskega vprsSanja in izjavil to: j. .86 ti5e narodnih manjšin, jo važno vedeti Jugoslavija sprejela važne obveznosti v 8?, narodov. Mirne duSe lah!«) rečemo in zel« i V 0 P°llvais'n<>. da te obveznost« ™_ aobrohotno spoštujemo in izpolnjujemo, nam morajo priznati vse naše manjSine. v»raš.V?rSkih za praznih zabojev. Šofer in njegova spremljevalca so pravočasno opazili nevarnost ter takoj ustavili avto in se rešili velikanskih plamenov od bencina. Domači gasilci so takoj prihiteli ter ogenj zadušili. Škoda znaša približno 20.000 din. d Beračev« uuoda. Stari, napol slepi in skoraj popolnoma gluhi občinski revež Ivan Kolar v Rušah je bi! na svoji beraški poti okrog dobrih ljudi. Usoda je hotela, da ja prispe! na prelaz pri Bezeni v trenutku, ko je pridrvel po progi iz Maribora osebni vlak, Strojevodja ja že začel zavirati, da bo vlak ustavil na ruški postaji, ko fe lokomotiva uda« Kttmss iz vžigalic Krojaški pomočnik g. Srečko Repp iz Maribora se je postavil z naravnost edinstvenim ii»lem. Sjs samih rabljenih vžigalic si je napravil krasno tdtaro Vžigalice je zlepi! skupaj na posebnih mo- delih iz papirja. Lepi! jih je z navadnim mizarskim kiejem ter je dobit trdne in odporne plošče, ki mi zaradi pestre nestave vžigalic pisane kakor Šahovnica. Iz teh plošč je potem sestavil svoj instrument. Za kitaro je porabil nič manj kot 18.530 vžigalic, Že samo zbiranje tolikega Števila tžigaličnili ogorkov je ogromno delo. Za dogoto-vitev kitare je potreboval 8 tednov, pa je delal od jutra do večera. Izdelek zasluži res občudovanje. Kitara ima nenavadno polno doneč in i ep zvok, kakor ga najdemo le pri redkih inštrumentih. Kitaro bo izložii v izložbi na promenadi Aleksandrove ceste. Gotovo bo vzbujala upravičeno pozornost in zanimanje občinstva. Uspeh s kitaro pa je g. Reppa opogumil, da bo začel delati iz vžigalic še druge inštrumente. Sedaj hoče poskusiti i. violončelom ter je že začel zbirati viigulične ogorke, katerih bo seveda Se veliko več porabil, kakor jih je Slo v kitaro. Prepričan pa je, da se mu bo tudi izdelava violončela posrečila. rila v starega berača ter ga je z odbijači vrgla s proge. Zlomilo aiu je obe roki in nogi ter je imel tudi notranje organe poškodovane. Prepeljali so ga takoj v mariborsko bolnišnico, kjer pa mu niiso mogli več pomagati. d Ni sdraviS jetike, ampak svoj prazni iep. Zanimiv primer raziskujejo orožniki v Studencih. Lansko jesen se je pojavil v Studencih neki Karol V. ter se je oglasil pri Otiliji Senekovič, ki ima na jetiki bolno hčerko. Moški se je predstavil kot imeniten zdravnik. Dejal je, da je študiral zdravilstvo veliko Jej v Nemčiji ter da se je usposobil zlasti za najtežje primere, pri katerih so že vsi zdravniki obupali. Zlasti pa, da je imel doslej velike uspehe pri jetiki. Pripovedoval je tudi, da si je z zdravljenjem že pridobil ogromno premoženje, katerega pa ima naloženega v Švici, ker je tam denar še najbolj varen. Mož sicer ni izgledal kot bogataš, a *vojo gostobesednostjo pa je Senekovičevo premotil, da je naročila pri njem zdravila za ■ivojo bolno hčerko. Mož je potem res dvakrat prinesel neke rože, za katere pa je prejel kar 700 din. Seveda je bilo njegovo >zdravljeajec zaman. Končno je Seaekcvičeva uvidela, da je nasedla mazaču, ter ga prijavila, d Razne nezgode. Hudo se je ponesrečila kuharica Angela Susmauova v Ljubljani. Kuharica je zavrela vodo, pri tem pa se ji je prevrnil lonec in vreli krop jo je močno >paril po obeh uo^ah, lako da jo je uioral reševalni avto prepeljali v bolnišnico. — V ; 'ro/.inski vasi pri Celju pri štorah je pri pravljenju lesa padel pod voz 241etni po-stnik Oberžan Franc. Kolesa so peljala 'če-enj, mu prebila spodnjo čeljust in zmečkala .evo roko. — Oni ponedeljek je pridrvel po ! celjski ulici neznan avtomobibst ter podrl na tla na mostu čez Ložafco 25-letnega posest-nikovega sina Gorjanca Stanka iz Celja. Nesrečnež je dobil hude pogkodbe na levi nogi, posebno hudo pa je poškodovan m prsih. Prepeljati so ga v bolnišnico. - Po ljubljanski ulici je šla 19-letna služkinja Milka Tadina, doma iz šmarskega okraja in uslužbena pri gospej Nedičevi. Neki tovorni avto je mlado dekle butnil ob pločnik, kjer je obležala s hudimi poškodbami. Zlomila si je eno roko, nogo ter dobila poškodbe po vsem telesu. — Na Starih Slemenih pri Konjicah sta se zgrabili pred hišo Terezija Kocelj iu neka Ranči-gaj. V prepiru sta se kar resno spoprijeli. Da bi branila otroka, se je približala junakinjama 23-letna Pantič Marija. Razburjena Ko-eeljeva je zamahnila po Pantičevi s sekiro po giavi in ji prebila lobanjo. Stanje nesreč-niče je zelo nevarno. NOVI GROBOVI d Objela vse je bela smrt. Na Golniku je umrl urednik ^Slovenskega domač g. Zdrav-ko Štangl. — V Razvanju pri Mariboru je umrla 95 letna Katarina Lobnik. — V Gradcu pri Litiji je odšla v večnost Lenka Jc-nko. — V Bol. Bistrici v Slov. krajini je zapustil ta svet 70 letni Marko Godina, oče g. misijonarja v Celju. — V Izlakah je zapustil solzno dolino posestnik Andrej Grob-Ijar. — V Novem mestu so dja!i v grob 77 letnega Riharda Twrdyja. —- V Mariboru je od-šia h Gospodu po večno plačilo Neža Vrstov-šek roj. Ogorevc. — V Smartnem pri Kranju so djali v gomilo Antonijo Knific roj. Rozman. — V Tržiču je umrla Dornik Ana. — V Stranski vasi pri Semiču je odšla v večnost po plačilo 70 letna Marija Hočevar. — — V Kranju je mirno v Gospodu zaspala 77 letna Marija Volčič roj. Grohar. — Na KULTURNI KOTIČEK SUsmst&vesisi Dr. Jase* Bieiv/eiss (1808-18811 iz Kranja, umrl v Ljubljani. Bil je živinozdravnik in profesor veterinarstva v Ljubljani. Mnogo je napisal knjig iz raznih praktičnih strok, o živinoreji, o podkovstvu in podobno. Za nas je dovolj značilno njegovo delo na polju časnikarstva, političnega udejstvovanja in 3iot narodni voditelj. 2e smo omenili, da je ustanovil časopis »Novice«, ki so začele izhajati leta 1843. O zaslugah »Novic smo tudi že zadnjič slišali. Njegovo delo je temeljilo *ua koristnosti in praktičnosti. Glavni cilj mu je bil, da politično prerodi narod, da se mu dvigne narodno zavest in da 3e ta narod uči v slovenskem jeziku. Zato mu je bil pesnik Kosesfei desna roka pri izvajanju njegovega programa. V politiki je Bleivveiss zastopal stališče tia samostojni, uslavni in monarhi-stični Avstriji, nedotakljivost katoliške vere in zaščita slovenskega naroda in njegovega-jezika. Ker je hotel, da bi »Novice« še nadalje ohranile pravico do kulturnega življenja pri Slovencih, je prišel v ostre spore z Mla-doslovenci. Mlajši rod je šel v nasprotju s Staroslovenci svojo pot naprej. Pri »Novicah« sta inu v prvih letih, ko je bil Bleiweise tajnik Kmetijske diiužbe, pomagala pri uredniških poslih Malavašič iu Luka Jeran. On je bi! vodiielj staroslovenskega rodu, ki »i je lasti! pravico, da je samo on voditelj vsega Tolik® dolf časa bo trpelo perilo v» te v z a m e š vedno SCHICHTOVO TER RENTI NOVO MILO. ^nsko Primskovem pri Kranju je odšel v večnost zadet od kapi posestnik in gostilničar Jakob Gorjanc. — V Mariboru je zapustile solzno dolino dijakinja Jelica Kumbatovič. — V Ljubljani so umrli učiteljica v p. Roza Pirko-vič, gimnazijski ravnatelj v pokoju Franc Je-raj, Dragica Vizjak, orožniški upokojenec Josip Kokelj, velika dobrotnica revežev Marica Karpe, roj. Šiška, Marija Krulc, upokojenec drž. žel. Jakob Tešar, 75 letni zasebnik Ivan Strgulee, vdova poštnega poduradnika v p. Marija Jereb roj. Ogrin in vdova rac. svetnika Marija Bayer, vdova bančnega uradnika Josipina Klemene roj. Trdina. narodnega življenja, zato je včaoili mnogo škodil s svojim nastopom, zlasti proti mlajšemu rodu. — Prvak med »Noviškimk pesniki je bil Java« Vesel-Koseeki (1798—1884), iz Kosez pri Moravčah, umrl kot višji finančni svetnik v Trstu. V mladosti je zlagal pesmi v nemškem jeziku, pozneje pa se je začel udejsrtvovati v slovenskem jeziku. Zaradi svojih mogočnih pesmi, gladko tekočih vrstic, potem zaradi narodnega ponosa v teh pesmih, navdušenja, zaradi vsega tega je posta! prvak pesnikom. Ljudje so jokali, ko so poslušali njegove pesmi, tako so bile njegove pesmi polne navdušenja za narodno stvar. Njegovi doneči, a nerazumljivi verzi so potisnili Prešernovo pesem ob stran. Zlasti je zaslovel s pesmijo: »Slovenija cesatju Ferdinandu I.«, ki je bila zložena v čast tega cesarja ob njegovem prihodu v Ljubljano. Znane 80 še njegove pesmi: >Vojaška«, »Bralcem Novic«, »Kdo je mar«. Njegov jezik je slab. Preveč je gostobeseden, slovenščine ni dobro znal in Ce mu je bila v pesniš kakšna beseda predolga, ji je kar utroal sprednji, bodisi zadnji zlog. Veliko je tudi prevajal, toda vsi njegovi prevodi so nerodni in težki. Glavna odlika njegovih pesmi pa je, da imajo lepo tekočo in gladko tekočo vrstico. Z nastopom mlajšega rodu pa je Koscski dobil pravilno oceno, češ da njegeve pesmi niso dofcrs in da je naš Prešeren eden prvih in edini pesnik, ki ni samo bogat po vsebini, ampak tudi bogat po svojem jeziku. RAZGLED po svetu lomoma vojna p Španiji Francovi nacionalisti sd imeli zadnje dni lam okrog španske morske obalo veliko smolo Med komunističnimi in nacionalističnimi bojnimi ladjami je prišlo pri Kartageni do bitke, v kateri je bita potopljena moderna Francova križarka »Balearest, Z njo vred je izgubilo življenje nad 600 oficirjev in mornarjev, le okrog 400 so jih rešili. General Franco je začel 9. marca z velikim napadom na komuniste na HO km široki Zadnje dni se na Daljnem vzhodu menda ni pripetilo kaj važnejšega. Is japonskega giavnega štaba poročajo, da je japonska vojska prodrla na šestih krajih do Rumene reke v širini 120 km. Japonci sami priznavajo, da Rumene reke še niso prekoračili, kar dokazuje, da nudijo Kitajci hud odpor. Zanimiva je izjava, ki jo je dal te dni načelnik generalnega štaba kitajske vojske s To i« ono. Pri Gorici se je zrušilo vojaško letalo, ki ga je vodil slovenski rojak Silvester Filšak, Pilot je mrtev. — Gozdni požar je izbruhni! birm Ajdovščine. Precej škode. — Anton Mauri je ©rožništvu ckleve-tai nekega Janeza Veiiščeka, da je prdti-državen. Preiskava je dognala, da je Mauri lagal. Velišček je bil izpuščen na svobodo. Mauri pa zaprt za 16 mesecev. — V Oslavju je umrl znani slovenski posestnik 74 letni Klanjgek Josip. — Gozd je zgorel v bližini Itepentabra. — Za župnika v Brestovici je nameščen Bernard Špacapan. s 40.000 učiteljev ? katoliški učiteljski 2veii. Siarši, ki izročajo avoja otroke učiteljem v vzgojo, pričakujejo od njih, da jim bodo, otroke vzgojili v smislu katoliške vere in nravnosti. Ker se to po nekaterih krajih ne dogaja, marveč se vrši vzgoja v nasprotni smeri, zato nezadovoljstvo staršev s šolo in vzgojitelji. Katoliški učitelji, ki svojo vero izpovedujejo ter po njej živijo, pa so zmeraj bili deležni spoštovanja veri vdanih staršev. l'rav iep primer katoliškega učiteljstva dajejo učitelji v Argentini (v Južni Ameriki). V tej državi je kardinal nadškof v Buenos-Atresu ustanovil katoliško profesorsko in učiteljsko zvezo. V njo je zadnji čas vstopilo 40 »soč učiteljev. To je 80 odstotkov vseh uči-t£.ev> M delujejo iia' javnih" šolah v Argen- s To in »no. V Irwin Pa je umrl 78 letni ■Uvel Perko iz Poljan nad škof j o Loko. ~~ 'Io denarne stoke ln napovedal, da je tega sedaj konec. Na bi bilo v čast naši dolini, če bi kdo nasedal na- kSeje kot drugod! Višnja gora. JO. marca je bil pri nas tečaj okrajnega kmetijskega odbora. Govorilo ®e i« pol drobno o tem, kako je z. vlogami v kmečkih po' gojilnicah. Danes je gotovo, da jo denar varen in da je izplačljiv, treba le, da «e postopoma odpira prostost vlog. Vsak bo dvigal, kar rea potrebuje drugo, kar nanj po načrtu odfiade, bo dal prepi! sati na novo vlogo. Govorniki so pokazali tudi na nepremišljenost tistih, ki nosijo o kmetov denar v mesta in v tuje zavode. Če bi prebirali »Donio-ljuba«, bi videli, da to ni no v njihovo ne v sploj. no korist, Sv. Jurij pod Rumom. Fantovski odsek in dekliški krožek pridno delujeta. Vsi zavedni fantje in značajna dekleta, v naše vrste! Kresnice. Nedavno smo položili k večnemu počitku 91-letnega Jožeta Jelnikarja p. d. Bedena iz Kresnic. Rad Je govoril o svojem očetu, ki ti, k...... je pripovedoval, kako je bilo ko so vozili z živino ladje po Savt in kako so nato začeli graditi železnico, ki je potem izpodrinila savske ladje. Z Jelnikarjem je šel v pozabljenje lep kos vaško zgodovine. ŠkoeijsB pri Mokronogu. Kljub velikemu nasprotovanju gotovih ljudi smo 1. marca otvorill konzumno društvo. •— V kratkem amo pokopali dve vzorni ženi: 82 letno Marijo Jankovo iz Hrvaškega Broda ia 7ft4etno Marijo Marjetičevo is Zloganske gore, obe vneti čiiateljicl »Domoljuba«;, Kal pri St, Janša. Te dni smo na pokopališče spremili dva prijatelja. Prvi je bil Janez Oblak. Vsa fara ga jo poznala kot dobrega gospodarja ia vernega fanta. — Prav tako je vso okolico pretresla vest, da je svojo blago dušo izdihnil v 71. letu starosti Zupan Janez, >Joškov a ta't iz Kladja. Njegova hiša je bila daleč naokoli znana po svoji gostoljubnosti. Se sodaj v tolikih letih je vsako nedeljo šel k prvi maši, dasi je farna cerkev poldrugo uro oddaljena. Obema naj Bog podeli večno srečo! Selo pri Ihanu. Tu se je smrtno ponesrečil posestnik Urbariija Anton, Ko je iz gozda peljal les, je Urbanija baje udaril vol z rogom na glavo, da je nesrečnež nezavesten padel pod voz. Urba-niju so šla kolesa čez prsa ter ga tako poškodovala, da je bila vsaka pomoč brezuspešna. Sv. Barbara pri Mariboru. Dne 27. marca bodo tukaj občinske volitve. Viožena ja samo lista JRZ, Upamo, da bodo šli vsi dobri in pametni volilci na volišče, ker v slogi je moč! — Veliko se rigola po naših hribih za nove vinograde. Ali je to znak, da je kriza ponehala? Prežgan js pri Litiji. Fantovski odsek priredi na Prežganjem na praznik sv. Jožefa po popoldanskem cerkvenem opravilu v dvorani akademijo t bogatim sporedom. Na tej akademiji polože fantje in mladci odseka slovesne obljube. Pridite! Vstopnine ne bo. — Društveno življenje je živahno. >Ljudski dom« je takorekoč zaseden od naših prosvetnih organizacij. Dolenja vas. Ha praznik sv. Jožeta se zaključi naš 3 tnefcečni gospodinjski tečaj, ki ga je priredila ženska zveza iz Ljubljane. Da se pokaže, kaj vse se dekleta uče v lakih tečajih, se priredi v prostorih Občinskega dana razstava ročnih del, pletenin in jeshnn. Vabljeni eo domačini in okoličani. Vodice. Vreme Imamo vsak dan lepše, pota pa vsak dan grša, - Pravijo, da bi bil občinski proračun lahko nižji, pa so se šolski proračuni dvignili in pri lovu smo izgubili letnih 10.000 dinarjev. — V nedeljo, 8. marca je bil v Domu lepo obiskan občni zbor krajevne JRZ. — Na praznik ev. Jožefa bo naša mladina slavila svoj dan. Popoldne ob treh bo v Katoliškem domu v Vodicah akademija z nastopom vseh članov, mladcev iu naraščaja. Vse prijatelje katoliške mladine iskreno vabimo ta dan v Dom. Velika vas pri Mokronoga, Dne 6, marca se je za vedno ločil od nas daleč naokrog znani posestnik Cerar Jakob v M. letu starosti. Pokojnik je bil najstarejši član moravške župnije. Naj počiva v miru! • Vransko. Krajevna organizacija JRZ na Vranskem je imela ono nedeljo svoj letni občni zbor. losobno zanimanje je vladalo za poročilo našega župana Franca Pečovnika. G. župan je omenil med drugim, da je občina žrtvovala za popravilo občinskih cest 18.000 din. Dolg na vodovodu je znašal ob prevzemu poslov sedanjega občinskega odbora okrog 171.000 din. Ta dolg se je po zaslugi sedanjega občinskega odbora znižal sedaj — če upoštevamo že vsoto 65.000 din, ki je vnešenn v bodoči proračun -■- na okrog 90.000 din. — Nekateri gospodje so zelo nevoščljivi, da ee je sedanjemu občinskemu odboru posrečilo izpeljati elektrifikacijo, kar oni !>iao mogli doseči. Zato 1» uspeh skušali imanjšati na ta način, da «o liiidmi razširili vest, češ, da bodo morali vsi Ti,i brez razlike, ali bodo imeli elektriko ali i olaJevati tozadevne doklade. Pristojna oblast ho dala lažnikom priliko njihove trditve dokazati. v»lika zasluga sedanjega odbora je, da se je zalila graditi cesta Vransko—Lipa. Zupan je doumel d« se ho popravila in razširila tudi bano-tfnska cesta Ločica—Motnik. Zborovalci so Izrekli sedanjemu delovnemu odboru i g. županom na Mn popolno zaupanje Bufb. Umrl jc Alojzij Ilaf, Iz Dul. — Zaradi lanske elat>c letine je pri naa veliko pomanjkanje živeža. Občina je prosila za prosto vagonsko vo-lovniro, da hi dobili malo bolj poceni koruzo, pa nun: jo'je oblast odklonila. — Sedaj se je pa pojavil na cesti velikanski tovorni avto, ki vozi les ia postajo. Tako še tiste bore dinarje odnese, ki bi jih lahko zaslužil" naš kmečki voznik. Dobrepolje. Nikakor si ne more naša dolina opomoči od strašne toče lansko leto. Zopet se kaže hudo pomanjkanje in beda. — Da si pa gospodarsko dobrepoljska dolina nekoliko opomore, je svetnik in župnik g.' Merkun poskrbel, da se je prifel v ljudski šoli za naše fante štirime-sečni lesno obrtni tečaj za izdelovanje. lesenih igraf. Naša dekleta pa posečajo lutkarski tečaj, v katerem izdelujejo razne lutke in igrače iz tkanin. Oba tečajo vodita strokovno usposobljeni učni moči. — Iz naše države ie šlo doslej za take iguže letno nad pet milijonov dinarjev. — Te dni srno prejeli odločbo kr. banske uprave o ustanovitvi samostojne šole na Itovi gori, katero bodo posečali otroci iz Velike in Male Ilove gore in Gaberja. Prebivalstvo je jako zadovoljno, da se mu je izpolnila dolgoletna želja. — Nova pridobitev za naš kraj je šolska kuhinja, ki daje dnevno do 160 tim najsiromašnejiim in najbolj oddaljenim otrokom topel obed. Vsem blagim darovalcem se toplo zahvaljujemo. — Od 18. do 27. marca bo v naši župniji sv. misijon z važnimi verskimi govori. Borovnica. Nabiralni podvig za nove bronaste zvonove ugodno uspeva, če pojde še nadalje po sreči, bodo v maju zapeli. — Kakor lani tako bosta tudi letos na praznik sv. Jožefa popoldne fantovski odsek in dekliški krožek priredila akademijo z raznovrstnim sporedom. — Za udeležbo pri raznih kulturnih prireditvah v Ljubljani si želimo še cn vlak, ki bt ae vračal okrog 23. — Na Pokojišču je zapustila svet 88 letna Čolnarjeva mati. — Na Brezovici, ki spada v našo župnijo, je nekdo oskrunil kapelico a tem, da je odtrgal Marijinemu kipu glavo. Ljudstvo obsoja bogokletno dejanje. Brezovčanl »o kip že dali popraviti. Kopanj. Naša občina in župnija leži ob kočevski progi. Glede osebnega prometa je naša proga zelo na slabem. Vsi naši kraji doli do Velikih Lašč, če ne še dalje, težijo proti Ljubljani. Do Cušperka sega še ljubljansko okrajno glavarstvo in ljubljansko okrajno sodišče. Tudi trg za prodajo gospodarskih pridelkov je za nas Ljubljana. Marsikdo bi dal sina ali hčer v mestne šole, a v mestu zanj ne more plačevati stanovanja in hrane. A kaj moreš opraviti na trgu, pri uradih, da o šoli niti ne govorimo, ce prihaja naš edini jutranji vlak v Ljubljano šele po devetih, zaradi vednih zamud >novomeščsna« pa največkrat okrog pol desetih ali še kasneje! Zato nujno prosimo železniško ravnateljstvo, da s prihodnjim voznim redom apremeni jutranji vlak na kočevski progi v toliko, da bo prihajal v Ljubljano vsaj ob pol osmih. Sv. Andraž n Halozah. V nedeljo, dne 6. marca smo položili k večnemu počitku blagega moža Franca Medveda, kmeta iz Male Varnice. Bil je mož močne vero, ki bo gotovo krepila potrto ženo in devet nedoraslih otrok. Ob odprtem grobu se jo od rajnega poslovil g. dekan Skamlec. — Naj bo pokojnemu Bog obilen plačniki Mala Ilova gora. Zaradi odloka kr. banske uprave naj bi se nova šola za Ilovo goro zadala na Veliki llovi gori. Da je šola v tem kraju potrebna, nihče ne oporeka. Nikakor pa ni posrečena rešitev- te zadeve v toliko, da se mora šola zgraditi na Veliki llovi gori, ki spada v občino Račna in župnijo Kopanj. Občina Račna je pred nekaj leti nadzidala za euo nadstropje domačo šolo na Kopanju. Morala se je občutno zadolžiti ln ta dolg še ni ves plačan. Zidanje nove šole bi bilo za isiaio in finančno šibko občino nezmag-ljivo breme. Druga velika težkoča bi bilo poučevanje verouka, ker je v župniji že zdaj, razen domače, tudi še zunanja dvorazredulca na Spodnji Slivnici, oddaljena od Kopanja 6 km. fiola na Veliki llovi gori bi bila zopet nad 5 km oddaljena in to v gorskem terenu. Kopanjska župnija pa iina samo enega duhovnika. Vse te težava bi odpadle, če bi se nova šola zgradila na Mali llovi gori, na Rrostoru, ki je itak v središču med Veliko in talo Ilovo goro. Tako bi bila šola v občini in župniji Dobrepolje. Dobrepoljska občina je več kot šestkrat večja kot občina Račna ter zato finančno neprimerno močnejša, župnija Dobrepolje pa ima dva duhovnika in bi bilo za poučevanje verouka z lahkoto preskrbljeno. Uverjenl smo, da bo banska uprava tako uvidevna, da bo svoj prvotni odlok spremenila ter izbrala stavbišče za novo šolo na Mal! llovi gori, kjor se bo Itak Že letos otvorila začasna šola v zasebni hiši. Srnama gora pri Ljubljani. Častilcem Smarno- gorske Matere božje sporočamo veselo vest, da so ile v tem tednu dostavljene na Šmarno goro nove orgle. Orgle ao delo najboljšega našega orglar-skega mojstra Franca Jenka iz St. Vida. Slovesno blagoslovljenje orgel bo na Gori ua praznik Marijinega Oznanjenja v postu. Ob 10 bo blagoslov orgel, nato pa slovesna maša z govorom. Ta dan bo tudi ob pol devetih sv. maša s pridigo. Popoldne ob 2 pa bodo pete litanije Matere božje x ljudskim petjem. Iskreno vabljeni) Prežganjc. Kar se koruze in obč. podpor tiče, ni vse točno tako, kakor se govori in piše. Najbolj pametno bi bilo, da lepo rečemo: vsak nekaj smo zakrivili, da so se nesoglasja pričela, zato so pridružujem pripombi uredništva v zadnjem »Domoljubu«: naj bo konec razprave, — J. Gale, župan. Stara Loka. Ljudski koncert bo priredila vojaška godba I, plan. polka pod vodstvom kapetana g. Smrekarja v nedeljo 20. t. m. ob 4 popoldne v Starološkem domu. Vstop samo z vabili — brez vstopnic. — Prosvetno društvo pa bo drugo nedeljo, dne 27. t. m., ob pol 4 pop. uprizorilo krasno postno dramo: »Žrtev spovedne molčečnosti«. Vlogo g. župnika bo igral g. Maks Bergaut iz Kamnika. Kdor hoče globoke in lepe vsebine — naj gotovo pride. — Kakor vse kaže, ho dobila Stara Loka državno mlekarsko šolo. Hvale vredno je prizadevanje naših mož, ki so kljub mnogim nasprotovanjem dosegli, za kar so se borili. Peče, Nedavno smo pokopali Ivano Mal, p. d. Korautovo mater. Z njo smo položili k počitku najstarejšo faranko; dočakala je 86 let. Bila je do zadnjega trdnega zdravja. Ob veliki udeležbi pogrebcev smo jo vrnili v naročje materi zemlji. Mir in pokoj njeni duši! Listnica uredništva Dopisnikom: Pišite knstaa i« zlasti rodbinska imena razločno. — V Voglje: Podpis nečitljiv, zato smo odložili. — »Telovadba in izprehooi«. Odloženo, ker ne poznamo g. dopisnika. Ki je pri-djal samo začetnico svojega imena. — Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov pri-hraniti za prihodnjič. RAZNO Najvišji betonski stolp na svetu. Kakor znano, imajo v Parizu Eifflov stolp, ki je najvišji stolp 'z žele/ne konstrukcije na svetu. Tu rekord pa Jočejo doseči Švedi tako, da bodo zgradili najvišji stolp iz železo-betona. V Stookholmu namreč nameravajo nekaj, takega, česar ni še nikjer drugod na svetu, fo načrtih konstruktorja bo stolp "S80 metrov visok ter ga bodo postaviti na starem razstavišču v Stockholmu. Načrt Je wde!al profesor As-pnd, ki je določil, da '*> na vrhu tegr. stolp« razgledna ploščad, s katere bo lep razgled po ?e?tu m okolici. V vi-sini 80 metrov bo velika restavracija, h kateri bo-«B<«je prišli v naglih Ta restavracija to tako velika, da bo v "Jej naenkrat lahko obe- trn 1° t30 ]'udi-tem ko bo na vrhu na- bo''" 1T' \katerem pa S ' p';ost("7> le za 50 lju-S .Na vrh stolpa !x5do « «S»to tri nagla ft Kakor že reško ' , novo velikanke uposk>P.ie grajeno hLČ CCmentn Finan-Clra!l« P® ga bo ž vedska L. Oangbofer: 68 Martinj hlošier Roman iz začetka 12. stoletja Posloveni! Blaž Poznifi »Tako? Pazder v očesu svojega brata vidiš, ne pa bruna v svojem lastnem? Mar nisi ti sam Se bolj oskrunil svetega kraja? Ali te je Kristus učil, da vabiš z udarci v njegovo kraljestvo? Ali je dejal v svoji ljubezni: Ako se je tvoj brat pregrešil, se srdi nanj in ga bfj po licu?« Skrušeno je odmajal gvajker s svojo veliko glavo. »Ne, gospodi Mislim, da je rekel: Ce te udari kdo za desno uho, mu.. .< Dalje ni prišel s tem svetopisemskim izrekom, lii ga je razlagal čisto po svoje. Neka misel mu je segla v njegove počasne možgane, planil je skozi vrata, in ko je uzrl Hanecerja že blizu gozda, se je z dolgimi skoki pognal za njim. »Čuj ti! Počakaj malol« Hanecer so je ozrl, in ko je Wipa7.il dirjajočega meniha in se od bratove žuljave roke zbal menda novega pouka, jo je ucvrl, kar so ga nesle noge. Toda za Svaj-kerjeve dolge kobale kmet, ki je še Čutil udarec medvedje šape, ni bil dovolj uren. Pod kapijajofiiml drevesi ga je ujel brat za lodnati gunj. Kričeč, ne ga je skušal Hanecer otresti, toda Svajker je držal trdno in je sigal: »Odpusti mi, dobri mož, zavoljo Kristusa in mi iz ljubezni do bližnjega izkazi samo one dobroto in mi vrni zaušnico! Udari, ne bom se branil!« Kmet je zazijal in debelo pogledal; toda gvajker je prosil tako milo, naj mu prieoli zaušnico, da se Hanecer ni mogel več upirati; odstopil je za korak, potegnil s prsti svoje desnice čez mokre ustnice in zavegnil. Smejo« se je sprejel brat donečo zaušnico, pokima! hvaležno kmetu in stekel proti cerkvici; majajo z glavo je gledal Hanecer za njim. »Takega bedaka pa nisem še videl svoj živ dan! Ra&-čežanil bi me bil lahko s svojimi pestmi — in se M pretepati k Ko se je vrnil Svajker v cerkvico, je sedel Ebervajn na oltarni stopnici. »Gospod, zdaj jo Imam zopet vrnil mi jo je!« To naznanilo je bilo pač nekoliko odveč, zakaj na Švajkerjevem licu se je razločno poznalo pet Hanecerjevih prstov. »Primazala mi jo je roka zdrave matere, pa 8e le bojim, da je moja bolj zalegla!« Ebervajn se je moral nasmehniti; in poznalo se mu je, da ga je pri vsej skrbi, ki ga je težila, pogled na tega zavaljenca razveselil kakor poživi človeka ob slabem vremenu topel sončni žarek. »Bolj hitro bi se res ne mogel spraviti. Toda drugič se zmisli na dobroto in potrpežljivost, preden udariš!« »Da, da, gospod! Toda pri nekaterih ljudeh, veš, ti vzkipi žolč, da sam ne opaziš kdaj?« »Z dobrimi biti dober, ni nič zaslužno delo, ljubi moj brat.« »Seveda, seveda. Toda prijazen biti s hudobci, to moraš pač znati! Ti seveda, ti že znaš, saj si dober tudi z menoj, ko sem vendar takšen nepridiprav! Ti si se pač tega učil, biti dober!« »Učil? Meniš?« Otožen smehljaj je obkroži! Eber-vajnove ustnice. »Povedal ti bom, v kateri šoli. Sedi sem!« Prijel je Švajkerja m roko in ga potegni! k sebi. Dež je štropoial po cerkveni strehi in ob bronastih stenah je pljuskal kap; kadar ss je zagnal veter proti stenam, je zapršelo skozi okenske line iu omočilo oba moža, ki sta sedela na oltarnih stopnicah. »Kaj ne, to veš, da nimam ne očeta ne matere.« gvajker je prikimal in dejal: »Moja mati Je bil« NAZNANŠIA !) Fantovski oilsek in Deviški Ikroiek v St. Vid« nad Ljubljano priredi na pt> inifc «v. Jožefe, 19. marca v Prosvetnem domu ob pol 4 popoldne veliko telovadno akademijo a sodelovanjem godbe »SJogac iz Ljubljane, Na' apoteda so gimiuustflSne in simbolično vaje ter orodna telovadba. Ker vlada m akademijo veliko zanimanje, prosimo, da si nabavile vstopnico v predprodaji v trafiki K a litina n v Št. Vidu. Bog živil n Akaiitmije. Na praznik sv. Jožefu prirede fantovski oz. dekliški odseki telovadne akademije, in sicer v Trebnjem, v št. Jerneju, v Raki pri Krškem. Vabljeni! n Obini zbor krajevne org. JKZ v Raki pri Krškem bo 20. marca po prvi sv, maSi. Poroča župan Likar iz Kostanjevice. n Prosvetne drnštv« » Cciašenika uprizori t nedeljo, dne 20. t. m. ob 3 pop. igro »Pod svobodnim soncem«, katero je priredil za oder ia Finžgarjevsga romana Tone Košar. Pridite! čopiče ia ščetke pri Šimenc Vinko, Besljeva 2 (pri Zmajskem mostu). r, Kraj. organizacija JRZ za oMiiao Trojane ima na praznik sv. Jožefa, i9, f. m., po 10. maši v St. Gotanlu svoj. občni zbor. Na občni zbor prideta dva govornika. Vse prijatelje in somišljenike vljudno vabimo! n Prosvetno društvo v Hotedršici priredi v Ljudskem domu Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obisJcanja«. Prva predstava bo na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca ob 8 zvečer, druga v nedeljo, rine 20. marca, ob 3 popoldne. Vabljeni I •i Prosvetno društvo lia Ježici priredi v dneh od 22. do 25. marca v šoli na -Jezici Vzgojni tečaj. Iskreno vabimo na ta tečaj vse one, ki jim je bodočnost otrok pri srcu, posebno starše, ■ odrasla dekleta in fante. Predavali bodo znani strokovnjaki. Začetek ob 8 zvečer. Vstop prost. n Kullurno prosvetni odsek gai. fete v ČeS-njici v Bohinju uprizori na praznik sv. Jožefa v gasilski dvorani ob 3 pop. in v nedeljo 20. marca ob 7 zvečer dramo >('odrti križe. Vabljeni! n f£(a*nje nov« imarai.ee: Po Mariji k Jezusu, Marija v Lurdu, oznanjevalka večnosti in vodnica k pravi sreči. Duhovno romanje v Lurd ob 89-letnici Marijinega prikazovanja. Priredil J. M.. Seigerschmied. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 18 din. — Toplo priporočamo 1 {nagradno uganko v „. „ Pema SliHm, Moste 35. p. Žirovnica 7. „ ftnSa« Jera. Javor 8, p. Dobrunie. Vii navedeni prejmejo pismeno obvestilo in zaznamek knjig, i« katerega si poljubno izbero knjige do višine prisojene jua nagrade. Uprava Bral Prafitea n Mladinska matica v Ljubljani razpisuje dve književni nagradi v višini 2500 in 2000 din, in sicer eno za spis ali slikanico za otroka od 6. do 9. leta, eno po za knjige realne vsebine. Rok za vlaganje rokopisov poteče 1. novembra 1938. n Fantovski odsek pri De v. Mar. v Poiju priredi na praznik sv. Jožefa ob pol štirih popoldne v Prosvetnem domu telovadno akademijo. Prijatelji našega polsreta pridite v Obilnem številu, da se prepričate o napredku našega smotrnega dela! n Teharje. V nedeljo, dne 20. marca ima kmečka zveza svoj občni zbor, ki se bo pričel takoj po prvi sv. maši. Onim, ki še niste včlanjeni, kličemo: Pridite na občni zbor, da pokažete svojo kmečko stanovsko zavest, da se naše vrste strnejo in skupno korakamo boljši bodočnosti nasproti. n Film a življenja in smrti sv. Terastke bo predvajal od petka do vštevši ponedeljka ljubljanski kino Kodeijevo. Da se omogoči obisk čim številnejšim prijateljem Male cvetke tudi iz podeželja, bo na Jožefovo in v nedeljo matineja ob po! 11, popoldanske predstave ps se prično že ob pol 3. Ne zamudite lepe prilike! Predprodaja vstopnin v pisarni l*ai et bohura (frančiškanska pasaža). '" u Cerklje pri Kranju. Fantovski odsek priredi v nedeljo, 20. marca popoldne ob 3 v Ljudskem domu svečano akademijo, na kateri ao v sporedu med drugimi tudi telovadne ta pevske točke. ~ K udeležbi vsi vljudno vabljeni I n Zveza absolventov kmetijskih gol. Vsem od- 1 bornikom podružnic ZAK9, ,ki imajo vabilo na sejo širšega odbora v Celju in Mariboru, sporo- ' čnnio, da se saje vršijo, kakor je to označeno na ' vabilih, dne 19. marca, ob U dopoldne v hotelu »Union* v Celju in 20. marca ob pol 10 dopoldne pri Gambrinu v Mariboru — in ne tako, kot je 3 objavljeno v zadnji »Brazdi«. n Duhova« vaje »a dekleta na Mali Loki bodo' spet na praznik Matere božje in sicer od 24. do 28. marca. Cas je zelo primeren, dola tudi šo al toliko, da bi se za nekaj -dni lie dalo odtrgati od doma. Oskrbnina za ves čas znaša 85 din. Priglasite se na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. n Fantovski odsek v Hadevljisi priredi n* Jožefovo svojo akademijo, za katero se naši delovni radovljiški in okoliški fantje z vso vnemo skrbno pripravljajo že vso zimo. Akademija bo predvsem telovadna z nekaj simboličnimi slikami. Za uvod bo primeren slavnostni nagovor. Vso slovensko zavedno gorenjsko javnost toplo vabimo na to prireditev, ki bo spričo tako skrbne priprave gotovo za vse najbolj zadovoljivo uspela. Na gvideuje na Jožefovo v Radovljici I n Fantovski odsek » Mekinjah priredi v Društvenem domu obenem z dekliškim krožkom v nedeljo, 20. marca ob pol štirih popoldne akademijo, obstoječo iz 15 točk. Vabljeni! n 8». Jurij ob Tabora. V soboto, na Jožefovo, bo priredil naš fantovski odsek telovadno akademijo v Katoliškem domu popoldne ob treh. Spored je zelo pester in zanimiv (govor, petje, orodna telovadba itd.). Iskreno vabljeni vsi prijatelji katoliške mladine! n Prosvetno društvo 8ostro a sodelovanjem »Fantovskega odseka* priredi v nedeljo dne 20. marca ob pol 4 popoldne ob priliki materinske proslave akademijo z bogatim sporedom. Zato vabimo vse, prav posebno matere, da se proslave polnošievilpo udeleže! n Rastlinska prehrana. Časovne in življenjske razmere nas silijo, da se čim bolj obračamo" od same mesne prehrane k rastlinski. Marsikatero bolezen aH preranO smrt moramo pripisati na- pianSarka, očeta pa tudi jaz nimam. Bržda je bil kak planšar ali lovec — ne vem. Tisti, ki so me vzeli v kiošter, o tem nikoli niso govorili.« »Bil sem šele nekaj dni star,« je povzel besedo ?x>pet Ebervajn, »l-o me je našel ribič, s Ajbenskega jezera, daleč odtod, na rimski cesti pri Partenkirhu, sredi gozda. Na gradu Vertofelzu sem med podložno služin-čadjo odrastel v fanta in pase) koze na Karvendelu.« »Kozji pastir!« Svajker je vzdihnil in njegove zasanjane oči so se zagledale, sam ni vedel kam. »Takrat se ti je pač dobro godilo, jeli?« »Ko sem prišel v klošler, sem v svoji majhni celici prelil marsikatero tiho solzo, kadar se mi je obračalo oko za visokimi gorami. Toda s slehernim dnem mi je bilo v pobožni hiši bolj prijetno pri srcu in postal sem marljiv sholar. Delo me je veselilo in kadar sem smel sedeti pri svojih knjigah, sem bil srečen. Le eno je motilo tihi pokoj mojega življenja: kadar so prihajali v samostan očetje in bratje mlajših menihov, ali kadar so moji šolski tovariši odhajali na počitnice k svojim staršem, tedaj so bile zame bridke ure. Takrat so se mi oči orosile in vroče mi je zahrepenelo srce po materi, ki je nisem poznal, in po očetu, ki ga nisem mogel poklicati po imenu. Sto misli, sladkih in vendar bridkih, mi je v takšnih urah burilo dušo. Kje naj inoje hrepenenje išče starše? Ali so bili doma v krajih, kjer'so me našli? Ali v neki daljni deželj? Ali me je ugrabila rodiieljhna hudobna roka, ali me je nesreča ali naključje odtrgalo od njunih src? Ali me objokujeta kot izgubljenega in mrtvega? Ali pa upata, da bodeta svojega otroka v življenju še kdaj videla? Ali žalujeta in togujeta za mano, ali pa sta našla uteho v ljubezni otrok, ki so jima bili ostali? Ali imam kaj bratov? Ali sestro?« Medla rdečica je oblila Ebervajnove poteze, njegovo vlažne oči so se svetile in rahlo je drhtel njegov glas. »Sestro! O njej sem dostikrat razmišljal in si ustvarjal v duši njeno prijazno podobo: mlada in zala, dobra in ljubezniva.« Globoko ginjen je iztegnil roke, kakor da more prijeti z rokami, kar je videl v svojem srcu. Z odprtimi usti tn z očmi, iz katerih so se udirale debele solze, je strmel Svajker svojemu gospodu v lice. Trajalo je dokaj časa, preden je začel Ebervajn zopet govoriti: »Dvajset let mi je bik>, kot sem kot novo-posvečen maSndk zapustii- samostan. Toda preden sem se napotil ven v tuje dežele, me je gnalo k Ajbenskemu jezeru, k ribiču Ostalarju, ki me je bil našel. Res je postal nebeški gospod moj dobri oče, cerkev moja zvesta mati —- toda v skriti kamrici na dnu mojega srca je tlelo še vedno hrepenenje po mojih ljudeh. Bila je svetla, mlačna mesečna noč, ko sem dospel do samotnega jezera, vklenjenega med črnim gozdom in omotično visokim skalovjem. V siromašni bajti sem našel starega ribiča. Spal je in moral sem ga zbuditi. Potem sva sedela v tihi noči, mesec in zvezde nad najinima glavama, pred nama črna negibna voda. Z drhtečim upanjem v svojem srcu sem vpraševal in vpraševal. Toda ribič je majal s svojo belo glavo in odgovarjal: »Nehaj spraševati, ni mi moči povedati več, česar že sam dayjio ne vaš.« Vendar sem po njegovem glasu dobro razločil da ni govoril resnice. In ko nisem nehal siliti vanj z vprašanji, je stopil v bajto, prinesel iz nje brezvredeo kos nakita in dejal: »Vzemi, to sem našel ne daleč od mesta, kjer si ležal ti — ali ja ta reč tvoja ali kosa drugega ne veni.« Z mokrimi očmi sem strmel na to nemo uganko. Da bi ta okrasek pač govoriti znal! Ah Svajker, koliko tisočkrat od tiste.ure je moje brezciljno hrepenenje izreklo ts besede: da bi vendar govoriti znali Ali jo moja iast? Ali je bil last moje matere? Ne cement, družba »Skansk Cement«. Potemtakem bo novi velikanski stolp le velika iin precej d rasa reklama za n jen cement. Čebele so dobre prero-kovalke vremena: kadar ee pripravlja k dežju, prenehajo nabirati prašek cvetlic in se vračajo domov v svoje panje. Ameriški zvezni zdravstveni urad zatrjuje, da otroci v jesenskem in zimskem času bolj hitro rastejo kaikor pa na spo. mlad ali v poletju. 400 letnico znane nemške pesmi »Ach du lieber Avguštin«- ietca obhajajo na Dunaju. Pred toliko leti nazaj je ondi živel neki berač Augustin, kr je prosjačil po mestu z» časa kolere. Ko je zapazil kakega mrtveca na cer sti, je vzkliknil: »Ach da itd.« Nesporazum. Gospodar (novi kuharici): »Ti, Kar tica, si mi prav všeč! Alt ima? že kakega fanta?« » Katica: »O ne, gospod? deklico imam!« Glava in klebak. Mo*: »Kai, ali naj se tista, po-kvefa na tvoji glavi imenuje klobuk?« — »Kaj, aH misliš, da sa tisto pod tvojim klobučkom imenuje glava?« » nrchrsni. To potrjujejo nizni zdravniki in ' .11.2 . Ir i 9A nntom Dr«J(ikflV In slučitlav ir f JLiTlui ki »o potom preiskav ln slučajev ir, presno 6« telo, tem- w - odporno Škodljivim vpUum napačno pre-p0 drugih deželah «e je-ta način prehrane je močno udomačil. Slovenci p* sino dobili tako inočele pred par leti pod naslovom: Prehrana ■s.....— ,iva v LjuWjani, po spisih dr. med. Bircber-Breri- nainovejSIli zdravstvenih načelih. Priredila je knjigo Štefanija Humekova, učiteljica gospodinj- ;"to in po zbirki kuharskih zapiskov ge. B. Bmp-Bircherjeve v Zllrihu. Ima 224 strani in ,"„' nevezana 30 din, vezana 40 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. n obrni ebor podružnice uveie absolventk kmet g» Sol za Gorenjsko bo dne 20. marca i. i. ob 10 v Ljudskem domu v Kranju. Ob 9. uri (pred občnim zborom) bo splošno zborovanje kmečkih žen« in deklet. Posebno toplo so vabljena dekleta organizirana v MKZ, vso žene in deklela iz cele Uorenjske, to je iz kamniškega, loškega, radovljiškega in kranjskega okraja prosimo, da se zborovanja mnogoštevilno udeležijo. Govornikov bo vet! in obravnavala se bodo zelo važna vprašanja. Kranja 1! rod ar. II Desnica pri Kranju. Na praznik sv. Jožeta, dne 19. marca vprizori fant. odsek ob 7 zvečer v Gasilskem domu krasno dramo v 10 slikah »Luč i gorat. Pridite! n Roman .Poročnik indijske brigade« je izšel. Naroči ga lahko vsak pri upravi »Slovenskega doma-, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. Za one, ki ni6o naročeni na »Slovenski dom« stane broširan 24 din. Za one, ki so naročeni na »Slovenski dom«, stane broširan 14 din. Vsi pa, ki se nanovo naroče na »Slovenski dom« najmanj za ti i mesece iti naročnino i» tri meesece tudi takoj plačajo, dobe roman »Poročnik indijski brigade« zastonj. —■ Na-roJite »Slovenski dom< in dobili boste lepo darilo! Sejmi Sejmi do 2Ž. marca 1906: 21. marca: živ. in kram; Motnik, Mirna peč, lg (?) ter Kočevje. — 22, marca: živ. in kram. -Metlika. - 23. marca: živ. in kram. 2iri. — 24. marca: živ. in kram. Veliko Mraievo. — 1b. mar-c«: živ. in kram. Lukovica pri Kamniku. pmši dumei Davica je nevarna, nalezljiva bolezen in kot nam je aaano, je v nagi državi najbolj razširjena v dravski banovini. In ne sama da ta bolezen zahterva vsako leto posebno med otroci več smrtnih žrtev in zapušča večkrat težke poslediee, ampak radi nje trpi v obilni meri tudi gospodarstvo in tujski promet. Davice se najlažje obranimo s tem, da zdravim otrokom ubrizganto varnostno cepivo, ki jih potem varuje pred okužilvijo. V zadnjih letih so v Ameriki uvedli novo cepivo, ki ga nekaj let izdeluje tudi že Šola narodnega zdravja v Zagrebu pod imenom »Dialpanc, To cepivo podeli cepljenemu otroku odpornost proti glivicam davice. Njegova velika prednost je, da je potrebno samo eno cepljenje, a ne treh, kot je bilo to pri dosedanjih cepivih. Nadalje podeli otroku odpornost proti okuženju za dobo več let, najmanj za 4 do 5 let. Otroci, posebno mlajši prenesejo cepljenje zelo dobro in so vplivi cepljenja pri njih precej lahki. Nevarno pa cepljenje sploh ni. Dosedanji uspehi cepljenja z novim varnostnim cepivom so zelo ugodni. V Ameriki cepijo z njim do 80% otrok; na Madžarskem je bilo cepljenili preko milijon otrok z dobrim uspehom in to po večini z »Dialpa-noiiK, Preleklo leto je Higienski zavod v Ljubljani cepil skoro 20.000 'otrok v okrajih Ljubljaua-okolica, Krško, Novo mesto in Kočevje. Kolikor moremo ugotoviti dosedaj, se je novo upeljani »Dialpanc tudi pri nas odlično obnesel. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je z ozirom na veliko razširjenost davice v dravski banovini odredilo za letošnjo pomlad obvezno am&čitn« cepljenje otrok od 2. do 15. leta starosti in to v okrajih Kamnik, Kranj, Litija, Radovljica in fikofja Loka. Starši, ki hočejo svoje otroke obvarovati pred to nevarno, nalezljivo boleznijo, jih bodo brez skrbi in odlaganja pripeljali k cepljenju. Bolni otroci bodo s potrdilom bano-vlnskega zdravnika, cepljenja oproščeni in po ozdravljenju od njega naknadno cepljeni. Cepljenje bodo izvedli zdravniki brezplačno, le za cepivo, ki se nabavlja prš »Soli narodnega zdravja v Zagrebu«, bodo plačali starši po 50 par r.a vsakega otroka, za revne po ho ta znesek pSačaia občina. Ostale stroške pa nosita kraljevska banska uprava in Higienski zavod v Ljubljani, ki bo izvedel cepljenje. Pismo z lažne zemUe Prevozil sem Bahijo Blanko in Lomo Negro, deželi, veliki kol Jugoslavija, po eni strani doli, po drugi gori. Jasno, da je taka pot dosti utrudljiva, toda toliko veselih piesenečenj, kot so mi jih rojaki pripravili, me je tako razvedrilo, da sem žele potem, ko sem se vrnil domov, začutil, da mi je manjkalo spanj« Dežela, ki sem jc pregledal, jo trpeia močno sušo. Bilo je že po končani žitni žetvi. Tedaj je bil na vrt,ti lan in repica, ki ju goje le za olje. Pot, katero sem napravil, me je vodilu skozi naselbine, v katerih je sorazmerno največ naših iz Krujnskcga in to iz Bele Krajine, od Trebnjega in od Krškega. Naši ljudje se s poljskimi deli Jtai maio baviio. So le v industrijskih delih bodisi delavci v tovarnah iti kamnolomih nll pa kovači, mizarji, mehaniki, peki. Še dalje doli proti jugu, v Rio Negro, je pa mnogo naših, kateri posebna goje sadje. Te dni sem dobil iz Cinco Saltos en zabojček krasnih hrušk, ki so prav lake, kot da bi zrasle v sadovnjaku • na Slovenskem. Ko boste to stvari brali, bo pri v aH že post in pri na« pa ie tudi v marcu, ko nameravamo prirediti romanje v Beriseo, kot se je zgodilo lani. Ker ne morete priti zraven, vas pa prosim, da uspeh našega dela Bogu priporočite v molitvi. — Buenoe Airee, 16. lebr. 1986. — Hladnik Janez, izseljenski duhovnik. Pruski cesar Friderik Veliki je kmalu po svojem kronanju (1713) začel za svojo dvorno stražo nabirati posebno visoke ali vitke vojake; vsak je moral meriti najmanj šest čevljev in <> palcev. Ta straža je dobivala dvojno plačo in dvojne porcije iirarie. Friderik je imel na dvoru za vsako jed posebnega kuharja. Albanska slovnica. Malo znano dejstvo je, da je sestavil slovnico afban-j*ega jezika Slovenec. Iz-s!« |e leta 1913. In sesta-Vl1 jo je bil po naročilu avstrijske vlade slovenski profesor dr. Nach- ligai. vtf milijonov v AjsJe&i letopisi EWno, dfi 6C danes v i kraljestvu An-fT Pokadi petkrat več, to prcd 30 leti. Samo v fa 7. sirom «ve- 1,W, i n"''i°nov šter-K f" 41 milUi*rd v ^" '^rju. Tri Mr- kZiI aJ'a.odPatie n« ci- «»JO dobre kupčiie eai &SSZ «» M ^moop p,p. Kajenje M ii iT1 «^rilo'po voj- "ile l60 kadilwm Wisko- vem. Od tiste ure sem pa nosil ta okrasek na svojem srcu. Bodi tudi brez sleherne vrednosti, da bi ga šc berač na cesti ne pobral — mojemu srcu je drag iz vere, da je člen raztrgane verige, ki me veže s starši.« Ebervajn si je pritisnil roke na prsi, na katerih je pod obleko hranil nerešeno uganko svojega rodu, privezano na vrvici skupaj s križem, znamenjem svoje duhovniške časti. »Svilalo se je, ko sem zapustil tiho jezero. Koe poti me je še spremil stari ribič in ko sem se hotel od njega posloviti, mi je položil roko na ramo in dejal: »Nekaj ti moram še povedati! Kar sem zamolčal dečku, bo mož, v katerega si dorasel, pač smel slišati!« Ah, Švajker, bila je pretresljiva vest, kj sem jo potem čul! Ne daleč od kraja, na katerem je bil stari ribič vzel jokajočega otroka v svoje naročje, je našel truplo ženske, ki so jo bili ra?,mesa rili čekani divjih svinj, in katerih žrtev bi postal pač tudi nebogljeni otrok, ako bi živali ne prepodili kriki pogumnega moža. Kdo je bila ta ženska? Moja mati? Kakor se dan odloči od noči, tako sem pregnal to grozno misel iz svoje duše. Kdo je bila ta ženska?« »Mogoče tvoja krščenica, gospod?« mu je segel Švajker jecljaje v besedo, »ali popotna ženska, Iti te je bila ukradla!« »Tako sem mislil tudi jaz.! Kajti v mojem srcu jc vpil glas: Tvoja mati živi — išči, išči! Toda karo naj namerim svoje korake? Tega nisem vedel. Brez cilja sem taval v sivem jutru po cest!, z ognjem v svojem srcu, z burjo v svoji duši. Gozda je bilo kouec iu stopil sem na piano. Ob hosti sem zagledal revno ženico, ki se jo ubadala s težkim bremenom suhljadi, hropeč in vzdihujoč. Kaj mi mar tuja ženska in njena butara — ali ne nosim sam na svojem srou bremena, še hujšega in težjega? Pohitel sem mimo reve, toda podobe njenega trpljenja ae nisem mogel več otresti. In moreče se je zbudila v meni neka misel. Svoj dom iščeš, je vpilo v mojem srcu, in ga hočeš iskati daleč drugod? Kdo v<5, ali ni kje blizu, kar iščeš, bliže nego utegneš slutiti. Kdo ve, ali ni morda baš to žena, ki bi utegnila o tem kaj rszjasniti! In, li ti je ta ženska v resnici tujka? Kako moreš vedeti, da ti ni v sorodu, da se ne pretaka kri od njene krvi v tvojih žilarh? In ti si še! mimo in jo pustil vzdihovati pod težo in bremenom — vrni se, vrni se! Tako je klicalo v meni in pohitel sem nazaj, si zadel revino breme na svoje rame in ji zanesel težko butaro do ogradnih vrat. J'oda moje vprašanje je bilo brezuspešno in o kakšnem izgubljenem otroku ni nič vedela, vendar njene besede zahvale so zvenele toplo; prijazno so me gledale njene oči in odšel sem po svoji poti potolažen, kakor bi se bilo breme mojega srca po-lahkotilo za dobršen del. In glej, Švajker: kakor s to revno žensko, tako se mi je od tiste ure godilo z vsakim človekom, ki sem ga videl, da omahuje in ječi pod pezo življenja. Pomagaj, pomagaj, s tem pomagaš svojim ljudem — mi je neprestano ukazoval glas, in mora! sem ljubiti, kogar sem videl trpeti, in nisem se mogel srditi na tiste, ki so mi delali krivico. Dostikrat mi je zavrela kri v vroči jez,!, »akaj več ko enkrat sem žel nehvalež-nost, kjer sem delil dobroto, in prejemal zasramovaje, kjer sem razsipal ljubezen —• toda čimbolj vroče mi je plala jeza, tem glasneje je ukazoval glas v meni: Odpusti, morda je tvoj brat, na katerega te ščuje jeza, da bi se svajal z njim!« »In nikoli, gospod, nikoli nisi izvedel nič o svojih starših?« (Nadaljevani«.) 6* Kmetje, združimo se Koliko je tarnanja, pa ludi jeze in nevoije zaradi slabili cen kmečkih pridelkov. Gospodarji se huduiejo, ker nimajo voli nobene cene. Na sejme nažene o polno volov, lepih, debelih. Na sejem pride par mesarjev, ki oblastno hodijo gor pa do!, otipavajo živino in ponujajo sramotno nizke zraven ee pa še norčujejo, češ, še rad jih boš dat, če jih bom le hote! vzeti. Dobro vedo, da je kmetic pokrmil že vso boljšo krmo, zraven morebiti pre: cej krompirja in še kaj boljšega. — in da bo zdaj prisiljen dati za vsako ceno. ..... Prav nič pa ne pomislijo, kol«o truda je ime! kmet z živino, koliko ga la reja slane, kako krvavo je zaslužen vsak dinar, ki ga dobi za žival. Brezvestno potiskajo ceno dol. Potem pa, ko tako rekoč izdere iz kmeta živinče, se skrivaj iiasmettne: vredno sem kupil. Ce t&ko odiranje kmeta ne k!u.e no maščevanju, potem ni več pravice. Imeli smo priliko poslušati mesarskega vajenca, ki je pripovedoval, kako je bilo pri mesarju, kako ie kupoval iu kake dobičke je spravljal, pa kako gospodarsko stoji. Prvo, 38: Vsak dan: 12 Plošče, 12.-15 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila, 18.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 iu 22 Cas, preme, poročila, spored, obvestila. — Četrtek, 17. marca: 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nac. ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Slovenski vokalni kvintet poje narodne pesmi. 20.45 Plošče. 21 Prenos z Irske ("evropski koncert). 22.15 Radijski orkester. Petek, 1Š. marca: 11 Šolska ura. 18 Razstava likovne umetnosti ženske Male zveze. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.30 Nac. ura. 19.50 10 minut za planince. 20 Radijski orkester. 21 Plošče. 21.10 Komorni trio. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 19. marca: 9 Poročila. 9.15 Plošče. 9.45 Verski govor. 10 Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice. 11.80 Otroška ura. 12 Plošče. 12.30 Prenos mladinskega koncerta drž. realne gimnazijo v Mariboru. 13 Napovedi. 13 Nadaljevanje prenosa iz Maribora. 14 Napovedi. 17 Radijski orkester in duet harmonik. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki, 20.30 III. večer muzik-komediantov. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, m. marca: 8 Godalni kvaitet učiteljskih abiturieutov in plošče 0 Napovedi, poročila 9,15 Plošče. 8.45 Verski govor. tO Prenos cerkvene glasbe iz ljub-ljanske stalnice, 11 Otroška ura. 11.30 Radijski orkester, pevski kvartet Fantje na vasi, 13 Napovedi, poročila. 13.20 Plošče po željah. IS Zbor učencev orglarske šole. 17 Kmetijska ura. 17.20 Tržna poročila. 17.30 Kmečki trio in radijski orkester. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacioti ura. 19.50 Slovenska ura. 20.30 Pevski zbor /Sava:. 21.15 Plošče. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkester. —■ Ponedeljek, 31. marca: 18 Zdravstvena ura. 18.20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika: Slovenska kulturnost. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Hajdrihova sklndbe, izvaja Akademski pevski kvintet. 20.50 Plošče. 21.10 Večer slovenska klavirske glasbe starejšega sloga. 22,15 Prenos plesne glasb?! iz kavarne »Emona«. — Torek, 22. marca: 11 Šolska ura. 18 Koncert radijskega orkestra. 18.40 Kapitalizem in judovska miselnost. 19.30 Nac ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Rimski Korsakov: Czar saltan (orkester milanske Skale). 20.15 »Krivda«, drama, izvajajo člani rad. igralsko družino. 22.15 PloSč«. — Sreda, 33. marca: 18 Mladinska ura. 18.20 Plošče. 18.40 Kaj je po-boljševalnico in prisilno delavnico. 19.30 Nac. ura. 19.50 Šah. 20 Rezervir. za prenos. 22.15 Citre solo. Ko sem prvikrat stopil v mesto, sem dobesedno ostrmel. Sicer sem že neštetokrat slišal in bral o ogromnem newyorškens pouličnem prometu, vendar si kaj takega, kot se je zdaj razgrnilo pred menoj, niti v sanjah nisem predstavljal. Potem sem pa polagoma vse razumel. V New Torku se stekajo vsemogoče prekomor-ske paroplovne proge, prav tako izhaja iz mesta nešteto prekocclinskih železnic. Polovica ameriške trgovine se vrši na nevvvorških tleh. Silen razmah so dosegle tiuli industrije vseh vrst. V središču mesta štrle v višino do 100 ali celo 300 m visoko nebotičniki, večinoma trgovske hiše. Newyorški promet je neverjetno živahen: po cestah drve avtomobili in cestna železnica, nad cestami so štirje, pod njimi pa 12 železniških vlakov. Prijazni operni pevec Šu-belj nas je zvečer povubil celo v podzemlje. Podzemeljski New Tork je mesto zase. ki ga oživlja dnevno milijone ljudi, mesto s širokimi ulicami in trgi, trgovinami in okrepčevališči, kopališči in zabavališči. Od vseli važnih cest drže stopnice v to podzemlje, kjer vozijo v presledkih pol do dveh minut električni vlaki. New-yorčani tudi bero radi, vsak dan izide sto' dnevnikov. S kolodvora se skozi ta vrvež odpeljemo na trg Sv. Marka. Tu je sedež slovenske župnije sv. Cirila, ki jo pod očetovskim vodstvom p. komisarja Edvarda Gabrenja oskrbujejo frančiškani. G. Edvard je Slovencem znan. Preteklo leto sc je šest mesecev mudil v Kamniku in Ljubljani, kjer se je kot ameriško-slovenski rojak izpopolnjeval v mili materinščini. Danes govori tako čisto slovenščino, da niti opaziti ni, da ni bil v starem kraju rojen. - , V JPijjaznem frančiškanskem domu sem nase! tudi fr. Humila šavlja, ki ima v starem kraju dva znana brata: eden je iazarist, drugi pa sodni starešina. Prva leta svetovne vojne je fr. Humil služboval pri Novi Štifti nad Ribnico, potem pa je moral obleči vojaško suknjo. Ko je bila vojna končana, so ga poklacali v Ameriko. Vendar pa je njegovo srce še zmeraj doma. Zato me je v hipu obsul z najrazličnejšimi vprašanji: Kako je pri Novi Štifti? Kdo še v Sušju suho robo izdeluje? Kako je s prosvetnim društvom in j*odbo? Za vse se je zanimal kot tedaj, ko je fse sam pri Novi Štifti deloval. Ob petih popoldne smo bili povabljeni k jugoslovenskemu konzulu dr. Božidaru Stojano-viču. Peljali smo se po Fifth aveniji, cesti dolarskih princev, do Hudsona, od tam pa po Bro-adwa.ju, ki je menda najdaljša cesta na svetu. Vtisi so tako močni, da ne najdem besed. Kamorkoli se ozrem, povsod nepregledno valovanje množic, avtomobilov in vlakov. Ljudje od vseh vetrov se zgrinjajo v letu velemestu. Oko se utrudi, srce glasneje utriplie, duh pa bliskovito hiti v davnino, v sedanjost, v preteklost. Kaj vse bo še ustvarila moderna tehnika ? Gospod generalni konzul je bil za poslani-kovanja dr. Pita,niča njegov osebni tajnik, svojega bivšega predstojnika kar preti valiti ne ino-re. V občevanju je izredno prijazen in ljubezniv. V njegovi družbi smo skoraj pozabili, na smo v New Torku. V enournem prijateljskem razgovoru smo preleteli vse naše domače politične in narodno gospodarske razmere. Vse ima v vidiku in si prizadeva, da bi poživel trgovske odnošaje med Jugoslavijo in Združenimi državami. Boli ga namreč, ker se toliko jugoslovanskega blaga uvaža v Ameriko pod tujimi, zlasti italijanskimi firmami. Za slovensko prosvetno življenje v Ameriki so gospod konzul vidno ranima. Kadar le more, se udeleži slovenskih kulturnih prireditev. M« Veliki Baragov dan, dne 25. julija, je osebno pnhitel v Cleveland in ves dan prisostvoval on-dotnim slovenskim svečanostim. Za nazaj grede je g. ravnatelja Slapšaka in podpisanega že naprej na večerjo povabil. Okrog deseta ure zvečer smo zapustili Netf Tork in odbrzeli proti Buffalu. r MOŠKE obleke it trpežne hločevloo ' FANTOVSKE dolpe hlače, moGno vzorfasto MOŠKE BOLJŠE obtoke polvolaouo Hukno M06KE hlatSe močno iu solidno izdelane FANTOVSKE obleke s kratkimi hlačami I1EŽNI PIjASO tr nopremočljive Ko iščem v železniškem vozu svoj spalni oddelek, stopi predme orješki postrešček belo svetlih oči n črne polti, kakor da je ravnokar , u srednje Afrike. V prvem hipu sem se ga skoraj ustrašil, pa ni bil nevaren, postrežljiv m prijazen je kot otrok. Nekaj trenotkov buli nepremično svoje črne oči vame, jaz pa vanj, Potem izpregovori nekaj nerazumljivih besed, naKar. jaz še zmeraj trdovratno molčim, slednjič pa udari v smeh. jnz tudi in tedaj sva se Precej razumela: jaz mu pokažem vozni listek, Pa meni spalni oddelek. Na ameriških železnicah so kot nižji usluž-.7"' samo črnci. Tudi na kolodvorih »o postrezčki edinole zamorci, dočim opravljajo ri i^jvključno belokožci. So pa oboji iz-Z°°.vli"dni "1 postrežljivi. Sprevodnik te nam^i j Pravo^asno izstopiš, črnec pa ti že •f: ,?dnese ,v™ prtl jago na določeno mesto. Postil , - sPa,nil1 vozovih je velika udobnost, "eija je skoraj salonska, električna luč dvoj- piVmt" ah..f,una' ^ ti ie prevroče, od- "dmimorS' ve," ,lator' že te i!'adi flli mrzi' "pomores z električno pečico. •'loleo ni«™Pa ve*er k,iub »dobni postelji '<> novih T 0gcl očesa. Preveč je bt fofno ie Ii'®"V' P"sehuo iz zadnjega dne, mo-Neiv Jnj , ;fal" v "'eni rnorje in spomin na menihi >e /,,ni vse valovilo v razgrelo sko7i " "iz r'tmora bobneči!, koles zli-zorje ' Proti jutru, ko se je ob- 0W rdeeil°. me je objel spanec, oje. V nni . e ure ziutrai me vzbudi zvone-slišim »vnn z k° pa se do-Itomolive s,P°!!l,ninl- da v .Ameriki tudi !o-'.'M, zato J i! 1 « ,smo Preko cestnega pre-'janje ki n °K ZU«J na desno: na levo švigajo z bliskovito naglico mimo nns poedine obsežne farme, na desno pa tovarne, ki tem bolj rastejo, čim bolj se bližamo Buffalu. Knko krasna je neomndeževana lepota narave zlasti še v jasnem poletnem jutru. V grmovju se oglaša nešteto ptičkov pevcev, kar na pamet in brez not jo ubirajo in že na vse zgodaj hvalijo svojega dobrega Stvarnika. Cvetlice, oblečene v srebrno rosne pajčolane, se prebujajo iz nočnega sna in dvigajo kvišku svoje nežne glavice, kakor da se tudi one hočejo pokloniti svojemu Bogu. In človek? Koliko jih je, ki ne čutijo teh vekotrajnih božjih utripov ne v nerazumni naravi ne v svojih srcih! Ob enajstih se razgrne pred nami Buffalo. Vendar pa nismo izstopili. Ker se nam je nudila ugodna prilika, smo se kar z istim vlakom odpeljali naprej do slovečih Niagara slapov. Beseda Niagara pomeni v indijanščini buče-60 ali šumečo vodo. Ime je kaj primerno. Vsako sekundo se namreč prevali nad 6000 ms vode 50 m globoko. Voda prihaja iz Erie jezera 111 se po globoko izdolbeni strugi izteka v Ontario jezero. S svojo ogromno silo izjeda strugo tako, da se pomakne slap vsako leto za en meter proti erieskemu jezeru, v katerem bo polagoma tudi izginil. Vodno silo uporabljajo za proizvajanje elektrike. Danes daje Niagara nad pol milijona konjskih sil, njena absolutna kapaciteta pa je še enkrat tako velika. Elektrifikacijski daljnovod sega do 2000 km daleč. Pogled na slap je veličasten. Vode štirih kunadskih jezer se tu stekajo, da z združenimi močmi dan za dnem uprizarjajo svoj gigantski smrtni skok. Ko ie sloveči Charles Dickens stal ob teh orjaških slapovih, je zapisal v svoj dnevnik: »Tu ob Mizasti gori, ob teh padajočih, šumečih in zelenih valovih je bilo, ko sem prvikrat občutil, kaj je vsemogočnost, kaj je veli-častvol Ob tem mogočnem prizoru sem čutu svojega Stvarnika tako blizu, da me je na mah prevzelo čuvstvo neskončnega miru; mirno in brez vsakršne bojazni sem mislil na smrt, V moje srce se je naselila zavest nebeškega miru in božjega veselja... Neugnana in vedno enako svečano pada in šumi Niagara, danes kakor tedaj, ko je na božje povelje razlil v njegovo čudovito stvarstvo prvi svetlobni žarek.* Tudi v Buffalo srno stopili. Mesio je pol-roilijonsko in slovi kot jezersko pristanišče ter važno železniško in zrakoplovno križišče. Na periferiji je videti velikanske železarne in i'ekl«rne. mline in mesnice. Tu se oamref stelca anadsko žito, goveja živina in kože. Kct arhitektonska umetnina prve vrste slovi ondotna katoliška katedri!«. V njej je neprestano izpostavljeno sv. Rešuje Telo. Ko smo jo zapuščali, je pripomnil g. ravnatelj Slapšak: »Tu pa se da zbrano moliti !c Vlak je znova potegnil. Še nekaj ur in že bomo med svojci v Clevelandu! Od Buffula do Clevelanda teče železnica vzporedno z erioskim jezerom, vendar pa se jezero samo ne vidi, nalahko vzbočeni grički zastirajo pogled. Sicer pa vsepovsod ravnina in kako pestrobojnal Njive, vinogradi, gabrovi in bukovi gozdiči, obsežni travniki. Vines pa daleč narazen farmarske hiše: lesene ali rdeče sivo pobarvane, mlini »ia veter, dvorec, šola, cerkev in mogočna gospodarska poslopra. Zanimiva j® ta nepregledna ravnina: na njej brez težav in pregledno proučiš poteze farmarja, cerkve in države in uvidiš razmere, ki jih je ustvarila zgodovina in kultura. Vsa ta lepa meditacija pa je kakor jutranja megla izginila, ko ■smo zavozili na centralni kolodvor v Clevelandu. is. Sprejem. Izstopili smo. G- kaplan Slapšak in Jože Grdina sta se nekam tajinstveno spogledovala in se večkrat z očmi ujela. Razumel se.m ju. Z« najinem hrbtom sta nekij kovala — pripravljala sta slovesen sprejem. i povoimm I ; jix)8 jc postala Si-S, kakor smo pove-, j , prejšnjih člankih, politična gospoda-• oekdanje Kranjske. Njena načela so se bila "CJj jem zakoreninila že tudi po vseh ostalih ; "uljukib deželah, zaradi česar je prišlo potem i L, 1909 tudi do ustanovitve skupne politične i , * l. M vse slovenske dežele, to ie do »Vse-soveMke ljudske stranke«, temelječe na kato-! ,.,tra demokratičnem, socialnem in slovenskem oroinutt" ,,rve vo!itve V*> '-''j končni ureditvi I Lmisliih katoliških vrst *o bile spomladi leta I ion v dunajski državni zbor. Po vseli slovenskih j.iejah so z ogromno večino zmagali kandidati 1 VLS ki so dobili 98.000 glasov, liberuici 36 000, j socialisti P'1 — 000 ter S1 priborili na ta način I od 23 slovenskih mandatov celih 20. Socialist ni bil izvoljen nobeden, liberalca 2 (dr. Ravnikar v j Ljubljani i« dr. Gregorju na Kras«) ter t »slo-Si (dr Rybaf v Trstu). .Splošni politični položaj se je razvijaj že j takoj od početkn v znamenju vojne napetosti I med Avstro-Ogreko in Srbijo. Slovanski, zlasti Se slovenski poslanci so na Dunaju svarili domišljave Nemr? pred popolnoma zgrešeno zunanjo iu notranjo |x)iiiik<>, toda nazadnjaška nemška nacionalna vlada si ni dala dopovedati nife*ar, dokler ni končno poleti 1014 izzvala jtHsiie vojne, ki je potegnila v svoj krvavi vrti-I ae« več kot pol sveta. Z izbruhom vojne so nastali na Slovenskem I torti v politične™ pogledu žalostni čaei. Vlada in vojaška uprava sta pokazala takoj vse svoje so-I vrašlvo do našega naroda. Zadušene 30 bile sle-! herne politične svoboščine. N« Kran jskem je velika politična veljava SLS in njenega voditelja dr šušteršifa preprečila, da ni prišlo vsaj I do večjih političnih pregan;aiij Tem bolj so pa j divjali v oslalih deželah. Zlasti na Štajerskem j in na Koroškem, kjer so romale v zapore cele vrsie kmetov, izobražencev in zlasti duhovnikov. Ker liberalci in socialisti spk>li niso ničesar pomenili, je ležala vsa teža odgovornosti na SIS Spričo strašnega pritiska na kak odpor v tedanjih okoliščinah »ploh ui bilo misliti, a nekateri voditelji SLS so imeli pred očmi tudi nesrečni zemljepisni položaj slovenskega ozem'ja. isto so se zavedali, da bi morebitni poraz Av- atrije strašno razkosal slovenski narod. Tem na čelu sta bila dr. šnšteršič in dr. Lampe, dočim je dr. Krek 7 mlajšimi izobraženci z zaupanjem gledal ua možnost ustvaritve svobodne Jugoslavije. Prvi so se zato postavili na stran Avstrije, drugi proti njej. Ta razcepljenost mišljenja na zunaj ui pri-#la «ic izrar^i. dokler «e ni pozimi leta 1916/191? sesul nazadnjaški nemškonacionalni almolutizein sani od sebe. Po treh letih je bila meseca maja leta !9 Brt MoMaManib prodaialoto v vneo ve«lh " U °e naha,0)0 saoral —JSffrK.0?—"« 0'0Mrl)«*9ra 111 uplotaem K?'Ji"1*? d0!>,'te ,»» ««M«o bres»ia