28. številka. Trst, v četrtek dr.e 5. februvarija 1903. Tečaj XXVIII ,, fcjpINOST" izhaja enkrat ra dan. razun nedelj in praznikov, oh 4. uri j op. — >'aro«"rfna zna~a : za vse leto K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec a K. ■— Naročnino je plačevati naprej. >»a naročbe brez priložene naročnine se npravni^tvo ne ozira. Po tohakarnali v Trstu se prodajajo posamične številke po 6 stnt. (3 nvč.>; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi ' 't se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana;*' osmrtnice in javne zahvale, tlomači oglasi itd.. ,"efranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklair-acije in oglase sprejema uprav-n stvo v ulici Molin piccolo it. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia 5tev. ILf. O Hrvatje in Madjari. VI. »Naše del >, pozitivna delo, naše vzajemno vzpostavljeno m u pa oje, naše plemenito tekmovanje, kdo bo vspeš uje s pozitivnim in praktičnim del >m p ivspeseval naše svete naloge: b» edini pravi dokaz da znamo tudi ostati i a ne samo j ostati zložni. Ali nase delo mora biti v prvi vrati zistematično! Brez z stematičnega dela ni vspeha. Urez organizacije ni nikoli zištematičn°ga dela. Brez discipline ni nikdar prave organizacije... Spo minjajmo se, da na* je vseh Hrvatov malo, a sovrsžn ki st mnogoštevilni ! Spominjajmo ee vsikdar in vs'kdar, da, ako si ssmi ne moremo pomagati, n?m ne pomore tudi B >g, a da nam je ?m*ga gotova, ako se umejemo in h ičemo boriti za resnico in p'avo«. Tako je pisala »Hrvatski« dan po združenju opozic je. Vsaka beseda -— zrao, in vBsko zrno zdrav scsti>ven del cele ravnice. V teh izvajanjih je podkrepljena v prvo naša trditev, da sleherni na rt d, bodi velik ali mfcl, moramo imeti najprej svojo zdravo pol tiko, ki ureja lastno, notranje življenje in razvijanje, polit ko dela med narodom za narod, politiko v s p o -sobljanja naroda za borbo in delo za osiguranje svoje e k z i • s t e n c e. A podkrepljena je tudi naea druga tr ditev, da mera imeti narod, ki je š bek po število, s ž vi poleg tega na eksponiranih pozicijah, zdravo, pametno, z dejstvi računa-jočo politiko na zunaj, nasproti vnanjemu svetu, politiko, k? umeje iskati drugod za slombe, v kolikor je nezadostna lastna moč. »Hrvatska« pri poznava dvojuo : da je narod hrvatski z ene Btrani mal po številu, z druga pa da ima mnogoštevilnih nasprotnikov. To pripoznanje v zagrebškem lis.u pa invol-vira nadaljnje pripoznanje, da ai ta narod mora iskati zas'ombe. Kje naj si jo išča ? OJgovor ni težak. Abo ima narod sovražnikov, ki mu hočejo izpodkopati temelje ekz -stenje, kje mr re iskati prot-težja prot* nakanam nepr jateljev ? Naj pri prost ej i raž um veli : tfcm, kjer imajo interes, nasproten onemu sovražnikov, kjer ima o interes na tem, da b e ta narod ohrani! Zato ponavl amo vnov č da bi mrglo posfati usodno za narod hrvat ski, ako bi se dal voditi od uver^enja, da se more rešit' etm in brez zaslombe pri zaveznikih. Dr. Bresztvenskv ni le konstatira), da grozi nevarnost, ki je v prvi vrati v madjar-ski nasilni sti, ampak je konetat ral tudi, da je nevarn ost velika in d t narašča dan na dan. In izjave iz int tacega mož a so — bi menili mi — avtoritativne. Dejstva nas uče, da.vse neporečno pravo, temlječe v prtš osti in v jasnih pogodbah ee danjosti, ne more obraniti Hrvstske pred samovlastnostjo nasilnih madjar*kih vlad, kakor nas v tej p ilovici najlepši § 19. državnih osnovnih zakonov ne varuje pred germanizatoričnimi, ozirc ma poitalijančevalnimi tendencami vladnega ziatema. A koliko teža vneja, koliko huja — to smo že rekli enkrat v teh člank h, a treba ponoviti, ker je važno — bi bila Hrvat »m borba proti mad-jarstvu, ako bi tudi valovje germanstva direktno udarjalo ob njih ! Ali -ni Slovenci emo vmes ! V tem je važnost naše ekzistence za ekzistenco Hrvatov! Trd je boj, ki ga morajo slovanska plemena v monarhiji biti za Bvojo bodočnoBt. Krut je ta boj. Pravo nase samo — pa bilo še tako jasno — nas ne reši, čim sovražuik vidi Bvoje pravo v — svoji moči. — Tudi mi moramo svoje pravo do obstanka in bodočnosti osloniti na svojo moč, katero moramo združ ti, konc nt irati in jo potem združenj postaviti v sužbo ideje — samopomoči ! Da. samopomoči. Ali samopomoči naše skupnosti, ne pa saua< p moči posamičnih delov, raztrganih v znisio separatizma in partikularizma — tega dednega greha našega, te večne nesreče SI >vaci8tva. Na tako akupoo samopomoč moramo mi-elit1. Ninn » tako najivni, da bi hoteli omalovaževat, kar se je godilo in se godi danes na pr. med Srbi in Hrvati. Ne zatiskamo ei oči, da ne bi videli propada, ki se je odprl in se celo širi med tema dvema plemenoma. Ali ves naš položij nam pravi, da nrjt.eje nego je prepir, kdo je bolj kriv na teh na-vskr.žjih, bi bilo, ako bi trezni in razsodni ljudje od obeh strani delali ua ub aženje navskrižij, ki so vendar-le malenkostna v razmerju z vsem tem, ksr je v igri in v — nevarnost . Naši skupai ž vljenski interesi so v nevarnosti, ker so sovražniki mnogoštevilni in pritiskajo na Ltši vrata od dne do dne huje. Padli S ovenci in Srbi. Hrvatom bo položaj nevadižljiv ; pa ili Hrvatje, Srbi in Slovenci v monarhiji — so bili ! Živeli bomo le še v zjodovini v svarilo drugim, kako so se plemena, ki bi bila lahko živela, sama ubila v svoji nespametnosti. Tako pride neizogibno, če ne spametujemo. Kdaj pride, to je k večemu le vprašanje časa 1 V frkupni obrambi in vzajemni podpori je skupna naša rešitev in torej tudi znamenje, v katerem more hrvatBtvo zmagovalno iziti iz boja proti madjarstvu, ki je — to povdarjamo v zaključku, kakor smo poudarjali uvodima teh člankov — zložno in kompaktno v osnovah, sovražnih narodu hrvatskemu! Politični pregled. V Trstu, 5. februvarija 1S03. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Ko bo nekateri ministn odgovorili na razne interpelacije, zapričela je zbornica razpravo o nujnem predlogu posl. Hannicha, poživljajočem zbornico, naj razpravlja o zakonu od 1. 1899., s katerim se je povišal davek na sladkor. Posl. H a n n i c h je protestiral proti temu, da ei vit da tako na lahko pomaga iz vsake zadrege s pomočjo § 14. Obžaloval je nadalje, da je še tako malo strank prišlo do spoznanja, kaka sramota je za zbornico uporaba § 14. Povdarjal je, da se je 1. 1899 vse zgražalo, ko je bila izdana cesarska naredba, dilrčujcča povišanje davka na sladkor. To povišanje je biio na korist le sladkornim baronom, katerim so se izplačale velike premije, medtem ko mora ljudstvo tako drago plačevati sladkor. Dejal je na dalje, da je sramota, da zbornica dovoljuje uporab) § 14. Poslanec Schuhmeier da je imel prav, ko je rekel, da je naša zbornica podobna »crknjenemu psu«. O glaso vanju bila je nujnost Hannichovega predli ga odklonjena. Zbornica je p >tem prešla v razpravo sedmih predlogov glede spremembe zborničnega potlovnika. PobI. F u c h b je utemeljeval svoj predlog in trdil, da isti ni Daperjen proti nobeni Ptranki, marveč mu je jedini namen ta, da omogoči redno poslovanje zbornice. Posl. L u e g e r se je, utemeljuje Bvoj predlog glede spremembe zborničnega poslovnika, dotaknil tudi eventuvelne spre membe volilnega reda in je izjavil, da bi podpiral ministra, ki bi imel dovolj poguma, da uvede splošno, jednako in direktno volilno pravico. Ko 60 š3 ostali predlagatelji utemeljili svoje predloge, pričela se je o teh predlo gin razprava, za katero je bilo vpisanih 23 govornikov. Prvi je govoril BocijaliBt Pernerstor-fer, ki je priznal, da bi bilo treba odpraviti preveliko zavlačevanje razprav. Povdarjal pa je, da se mora na vsak nuč n obvarovati pravice manjšin, ker si niti ni mogeče misliti parlamenta brez opozicije. Zahteval je, da se m >ra odsek, ki ima pretresati pred loge glede spremembe zborničnega poslovnika, sestaviti iz več. nego 24 članov, da PODLISTEK. ">s Na rojstni zemlji. £pift&l Kaaver- Šandor-Gj&lskl ; prevel K. C. X. Lev je bil dečkr, ne preveč niklonjen igrači in e m se je pr.učil Čitanju, je najraje prebijal svoj svobodni čas v kotičku otročke s_.be, kjer mu je bila mala otroška m; žica s klcpioo, in tam je čital in čital avoje knjige, katerh mu oče io mat kar nista mogla do volj nabaviti. In ne Robinzon Kiuaoje, marveč Guliverova zgodovina mu je bila najmi leja knjiga. Najtmlj pak so ga veselile in un;nia!e bajke, pr povedke in vit^žke zgodbe. In vendar — čim je opazil, da B anše 11 ne zanima in da ji je ljubša igra po hodnikih starega dvora in lt ta nje po \rtu — pa je drage volje puščal svoje knjige in odhajal igrat te z deklic j. In dekletce je bilo v iz misije vanj u iger prava mojsterica. Kaj vse si ni izmislila njena vese'a glavica in kaj vse jej ni p-išlo v glavo? ! Ve^ svet, kar sta ga videla v svojem obi žju ali čula o njem, sta prem šila v krog svojih iger. Tu sta imela ■veja kraljett^a, tu svoj dvom, tu dvore ro- jenic, tu sta ee pretvarjala v fetara r^sna Človeka, tu v argelja, tu v hitra konja in težka marljiva vola. A za tovariše v svoji igri sta jemala )jubimce-;>ae, m^čke, kokoši. In potem, po doviš^ni igri, tako z razgretimi ličicami skrivati ee daleč od o«iraslih v na zidnji kot in tam v spominu < d gravati zopet vse igre in spuščati ae v dogovore, kaj bo jutri, to jima je bila najmileja zabava. Ah — ti*te svetle Blmšine oči o tem, njene dobre m le besede, njeno ploskanje v tolsti l»eli ročici ! In potem vsak večer tisto nezadovoljno in skoro preplašeno liee njeno, ko je prihajal sluga iz Draganca po-njo in jo odvajal domov. Ah — kako s a se on in oaa veselila deževnih dni pozne jeseni, ko je ona tudi čez noč ostajala v I/pnjaku, pa sta se dolgo — dolgo mogla igrati zunaj na hodnikih, v bližini kapelice, kamor ni zahajal nikdo od odraslih, ali pa sedela v spodnjem nadstropju dvora v Luk'janovi sobici, polni kUtek b pticam", pip in cevi, Btarih kaputov, a največ raznih košaric in škatlj c, katere je Lukijan sam izleloval in žnjimi na imenlan obdaroval don.ačico. Tu ju Lukijan ni mučil sedaj s svojim učenjem, ampak jima je iz starih kart rezal generale, vojake in delal hišic?. Oh — kako je Blanšo veselilo, ko je gledala rezanje starčevo in le ua pol je poslušala njegovo pripovedovanje in mu je vsaki hip segala v besedo, da se je čudila in blaženo smejala, ko s» iz-pod starčevih ška-rij postajale generalske kape s šopi perja. Lev pa je radovedno spremljal starčevo pripovedovanje, v katerem je pripovedoval o svojem rojstnem mestu, kjer mu je bil oče mestnim svetovalcem, potem o svoji nesreči, ko je moral v vojake in je z vojsko odišel v Italijo. In starček je moral vedno odgovarjati na Levova vprašanja o daljnjih mestih in krajih, in dečko še dolgo ni mogel drugf-Č3, nego da je vedno mislil o teh daljnjih mestih, o ptujih ljudeh in tujih zemljah. Tako mal — pa je vendar ves gorel od želje, da bi tudi on videl tiste kraje ter se veselil tiBtega časa, ko bo »velik« in pojde tja. Tako je prišel čas, ko je imel Lev prestopiti v gimnazijo. Mati je hotela, da bi se »privatno« pripravljal in ostal doma. Nu, oče ni hotel nikakor privoliti v to na veliko radost Levovo. »Dečko mora priti med dečke. Samo tako se moreta prav razviti v njem duh in srce« — je govoril Blinjevič, bodo a ogle biti zastopane tudi manjše stranke. Poel. Malfatti je v imenu italijanskega kluba izjavil, da priznava potrebo spremembe zborničnega poslovnika, da se bo pa najodločoejše protivil kršenju svobode govora. Posl. P a t t a i je povdarjal, da so v prvi vrsti nemška stranke tiste, ki bi si rade pridržale pravico do obstrukcije, ker se boje. da se zopet povrne nekdanji železni obroč. Ta hojaztn, tidil je governik, je neotnovana, ker bi imeli na podlagi obstoječega volilnega prava Nemci, ako bi se vai združili, večino v zbornici, ali pa bi vsaj dosegli število, ki bi se močno bližalo večin'. O Italijanih menil je govornik, da bi se gotovo pridružili Nemeem, abo bi ti žnjimi bolj pravično postopali. Izjavil se je proti temu, da bi se nenemškim poslancem branilo govoriti v njih materinem jeziku. Posl. I r o je izjavil, da bodo Vstnemci glasovali za spremembo le, ako se določi nemški, kakor jedini razpravni jezik v zbornici. Razprava se je na to pretrgala in bo nadaljevala v juteršnji seji. O položaju. V včerajšnji seji mlado-češkega kluba je izjavil dr. Pacak, da z ozi-rom na zaupanje, ki mu je je izrekel izvrše-valni odbor v Pr8gi, obdrži vodBtvo kluba. Tako je bilo pričakovati. S tem je odpravljena kriza, ki je grozila klubu mladočeških poslancev v parlamentu na Dunaju, kriza, ki bi bila, ako bi bila provzroeila odstop Pa-cakov, gotovo delovala na razmere v vsej stranki ia v daljnjih neizogibnih posledicah tudi v poojstrenje krize, ki pretresa vse notranje politično položenje v državi. Po ostrem nastopu gg. Pacaka, Herolda in Kramara v Pragi proti radikalnim strujam, sodijo v obče, da bo politika češkega kluba hodila odslej poti opozicije, morda tudi najostreje opozicije, ali poti obstrukcije da se bo izogibala. Bržkone odgovarja tudi to domnevanje d a-n a š n j i m računom odločujočih činiteljev v mladočeškem taboru. Ali kaj pomagajo naj-posteneji računi, če pa je sosed čuden mož, ki dela rad črte tudi čez poštene račune. Dr. Koerber je bil že večkrat tisti mož, ki je ali sam, ali potom svojih ministrov-tovarišev, v želji, da bi ustregel svojim nemškim ljubljencem, potisnil češko politiko na drugačna pota, nego so bila namerjana od treznih mož v češkem taboru. Ali deželna ali narodna avtonomija? Dunajska »Information« priobčuje iz peresa enega slovenskih državnih poslancev ozirom na govor češkega državnega poslanca Kramara v Pragi dne 31. jsnuvarja, v ko je zavračal prošnje materine. Ko mati ni vspela v tem, je predlagal, da se v hiši, ki jo imajo v mestu, za Leva in Lukijana uredi stanovanje z lastnim gospodarstvena. »Tako je nekdaj moj o5e brata Tomico v mestu držal«, je menila gospa, a oči nje soproga so ee o tem na široko odprla od za-čujenja. — Ali si pri sebi? Men;š-li, da hočem napraviti takega gospoda iz mojega Leva? Pa tudi — kam bi jaz prišel. Ko je tvoj brat Tomica hodil v šolo, so bili drugi čaBi. Tudi meni je držal oče celo stanovanje, inštruktorja, kuharja in slugo. Ali — tedaj smo imeli kmeti. B li so drugi časi. Kaj misliš? Vidim — da bi človek daleč prišel z vami ženskami ! — Dati ga hočem v čim priprostejo hišo; ne le zato, da bom ceneje izhajal, ampak tudi zato, da se dete ne priuči vsakovrstnim gosposkim neumnostim. Ti časi so minoli in vsi neumni plemenitaški predsodki«. Ia res je našel v mestu priprost ali dovolj premožno rodbino, v katero je dal svojega sinu. (Pride še ) katerem govora je isti trdil, da S o venci in odpomore obstoječi anomaliji, da se Avstriji Malorusi bj že centralist oni: »Temu ni mo- in njeni vladi zagotovi jednak upljiv, kakor goče kar pritrditi in je v mnogočem v na- Ogerski, na vodstvo vnanje politike naše mo- aprotatva z dejstvi. Kes je, da Slovenci po lnarhije? lagajo važnost v to, da se — dokler politična uredba monarhije ostane taka, kakoršnja je — dunajski parlament ohrani kafeor jedino mesto, kjer morejo izdatno p3vzdigati svoj glas; ali rtdi tega Hrvatje in Slovenci niso Tržaške vesti. Kako postopajo proti unljatom In nič manje avtonomisti, nego Poljaki in Ceh-, feako pf^ti protestantom. V nekem nem-le z razliko, da med Jug slovani ima veljavo ,kem katoliškem liftu gjtamo, da je v ob-drug tip, druga oblika avtonomije. Med tem, ^^ katoliške župaiie Falknov na Ćeškem ko se Poljaki in Čehi trdno drže avtonomije gamo 7 prote8tantsklh družin. Opiraje se na zgodovinskih deželnih indi- ^ pe~ico prote,taotov prišel je precl krat. v i d u v a 1 i t e r, pa S ovenci, raztrgani na kjfa v Falknov protestantski pist.r in je pet dežel in tam majorizirani, ab,trahirajo javnQ pred katoliško cerkvijo propagiral od *g dovinske deželne avtonomije in st .je prote,t,ntizem. Govoril je proti katoliški veri na stališč n čiste narodne avto Jn katoHški duhovščini in oboje zasr^mival. no mije, v nasprotstvu s čisto zgodovinsko Tamošaji katolifiki župnife pritcžil se je na avtonomijo severnih Slovanov. Tudi najno- okrajno glavantvo in na Dam;Stništvo, a c. vejše g banje na Hrvatskem in v Dalmac ji, kr. oblaati so 8e delale g!uhe in ni80 ua kije našlo izraza v fuziji opozicijonalnih V9epritožbe niPegar odgovorile in ničesar1 stran«, stremi po tej narodni avtonomiji Hr- atorjje vatov, in je to cela avtonomija v svoji n„j- Vsporejajmo sedaj nekoliko postopanje čistejši obliki, kajti Htvstje zahtevajo za c kr oblastij na Češkem nasproti protestant-, svojo narodno avtonomijo tudi povsem »o-'^ pplgln(|i jn tukajšnji c. kr. oblastij bodno neomejeno državnopravno pravo do nrtgproti unijatskemu gibanju v Ricmanjib. samodokčbe. tako, da bodo oni sami imeli r cmanjci so hoteli prostovoljno le epreme-pravio za določanje tisiega noesta, ki ga n]ti obred fn OBtati v 8VOjj dose(ianjj veri, na hočejo zavzeti v obsežju monarh.je in pod (jtškem pa protestantovski pastor agitira za žezlom Habsburg ■ LoUr.ng;ške monarhije. presU)p v vero in bramoti vero in du. Razlika pri S ovanih severa in juga je ta, hflVi8ino tamošnjega prebivalstva. Poleg tega da imam, na severu pred seboj prastare po- pa je fe vsemu 8vetu ZDano> da je prot0. litično-državne tvorbe, dočim imamo na jugu staDtska propaganda prav za prav le irra-pred seboj povsem nedogotovljcoo, po poli- dentiBt;5na pr0paganda, ki pripravlja av-, tičio državni uredbi še le stremeče, danes še 8trij8be Nemce za priklopljenje k nemški anatemizirano, ali v sebi povsem homogenno j držayi ?^ yge tenJt da p š ]ja v Riemanje kar cele avtonomijo, opirajo na Duoaj, v nadi, da orožnikoVt Da, da, Slovenci pač nismo Dunaja poprej d u sežejo uresničenje svoiih i t stremljenj, nego pa morda .z Budimpešte,; >V resen opomin<. Na notico, priob radi tega š» davno niso centralisti; nasprotno : ~eno predv6erajŠDjlm pod tem naslovom, nam najgoreč neji nasprotniki ju-j jav]ja za?aaaj 8loveDskl prep()vednik v cerkvi goslovanske ideje so ravno? ^ gtarem Antonu, veleč, gospod Josip nemški c e n t r a 1 . s t i. Mi s. nismo , Antoa ^ dvorni kapeian presvetlega mogli kaj, da ne t,i popravili tega me.ta v' ^ -kofa Naglit> da sioven8ka propoved v govoru dr. Kramarevem, mesta, ki poaij^ cerky; Q. odprav]jena in da do sed.j ni I i a nja srečen zao brat v notranji, „ r .. , - . , . - „ . J J \ pretrgana. Isti giapod pristavlja, tla bi raa politiki, «bok česar ne moremo opu,t.fc, ^^ da ^ ^ Slovenci mnogoštevilno ude- da ne bi častitali niemu. kakor tidi gospo- , T. J ' . lezevah te propovedi. doma dru. Paeaku in dru. Heroldu, ki sta . ... , _____i j Na to nam je <>raeniti, da je propoved govorila v siičnem zm.slu kakor dr. Kramar. < - . ^ , . ,__„„ 6 pri starem sv. Antonu sla! o nadomestilo za Iz Hrvatske. Menda ne bo nikio j odpravljeno slovensko propoved pri sv. Justu. presenečen, ko bo čul, da je bil dr. Potoč- j jzr€k 0 odpravljeni propovedi se je nanašal — njak vsled t<.žbe bana grofa Khuena Heder- kakor je jasno razvidno iz stilizacije — na varija tudi cbiojen. Prisodili so mu dva me- obe cerkvj? 9V. Antona st. in sv. Justa, in seca zapora ali 6lK) K globe. Obsojen je bil da torej tu(li tedaj> ako 8e vrne 8lov. pro- še p kon- Bv Antona star. mnogo bolje obiskovane, fiskac jo dvign lo in to nzsodbo tega sod eča nep(> pa laške v istej cerkvi ! Udeležba na jepotid lo tudi vite deželno sodišče v Gradcu. odpravljeni propovedi pri sv. Jurtu pa je bila Pač pa je bila brošura zaplenjena v Zagrebu. naraVnost lepa in vendar seje ta pro- Fakt je t »rej ta, da dr. Potočnjak ni bil %težtn radi vsebine brošure, da mu torej tudi ni bila dana pr iika, da bi dokazal res-resničnost trilitev, ampak je bil tožeu le radi tega, ker je bilo v brošuri marsikaj, kar je poved odpravila! To ravno je hotel naš dopisnik povdariti in zato ravno zahtevajo tržaški slov. verniki račun od cerkvene oblasti Na to stran bi bilo potrebno ra/ja<- bilo poprej kje konti-cirano in ker je baje n enjc. brošuro širil. j Dogodki v Uicmanjih. Ćujemo, da je Grof Khuen ni nastopil torej proti bilo danes v Ricooanjih zopet jako — živo. temu. kar je bilo pi-ano o njem, ampak le Namestili so menda novega gospoda kape-proti temu, ker sa je t j pisano širilo. lana, a ee je tudi ta čin vršil ob navzočnosti To fct dve dejstvi, ki dajeti mn«g> mi- okrajnega glavarja iz Kopra, gospoda nasiti raz-oilnemu č.oveku preko grofa Kbueua meftniš.venega svetovalca S«?hatftjnhauerja-tudi o z stemu na Hrvatskem! Nev-a, in ob azisteneji cele čete orožnikov. Macedonsko vprašanje. Iz dunajskih <> tem pa nisme obveščeni, da-li se je ves listov posnemamo, da je su>va jska zveza pr»sl. tf* aparat tudi to pot pokazal istotakj te vit. Vukovči poobla-t la, siav ti na mini- meljito nepotrebnim, kakor sa je o stersktga predsednika sledečo interpelacijo : vseh prejšn ih prilikah. »Jeli min sterški predseinik, jednako oger- lz Borsta nam pišejo: V »Edinorti« skemu ministerskemu predsednik , p> mini- je l i'o že sporoč lo, da je Boršt povzdignen stru za vnanje stvari re ino iufn miran o po- v župnijo in da so radi tega vaš5ani dne 23. Iitiki, t čoči se macedonskega g i 1 a rja in je-li minulega me?eca dajali dušša svojemu za- v stanu izvrševali na vnanjo polit ko tak dovoljstvu : zvonenjem, streljanjem, spušča- upljiv, kak^ ršea pristoja avstrijski »Iržavit n em raket iti. kakor glavni n -te jici skupnih stroškov ? ( Ker pa bi se iz poreč.la v »Edinosti« Sj se-li o bivanju gn fa Lnmsdottia na Du š'. m gU sklepat, da so se soseduji naju med nj m in ministrom za vnanje stvari Ricruaujci čutil: nekako nemilo zadete, kakor sklenili kaki obvezni dogo/ori, ki setr»jo preko avstrij<-k' -ruskega dogovora z 1. 181.'!. in bi mogli zboljšati razmere v Macedon ji in ta mošnjemu prebivalstvu zagotovili vsaj var stvo za življenje, čast in svobodo? Kaj seje siVjr še sklen lo zi slučaj, da se Turčija ne bo brigali za zahteve glede uvedenja reform ? V* slučaju, da bi se moralo prvo vprašanje zanikati, vprašuje se s.eJnjič. kake korake misli storiti ministersii predse Inik, da da smo jim m hoteli kljubovati, prosimo Vas, gospod urednik, objavite, da mi nismo nasprotni Ricman}cem, ker spoznavamo tudi mi, da oni bijejo pravično borbo za pravico na šega jezika v cerkvi. V tej borbi je naše srce na njihovi strani. K*r se tiče tistega škofovega lista, na menjenega narodu v li cmanjih in Logu, je res, da je prišlo več izvodov v Boršt, ali pridržala jih je poštarica, da-3i je mojala vedeti, kam so namenjeni. Prgrešek je torej na strani gospice. Ponavljamo še enkrat: Mi n;smo nasprotniki Ricmanjcev, mi jim marveč želimo vse dobro — napredka, sreča! Ciril Jietodijeva družba Ravnokar je izšel iz tiskarne Blaznikovih dedičev v sa mozaložbi družbe »Vestnik«, ki poroča o rednih velikih skupščinah, vršivših se leta 1898. v Ribnici, I. 1899. na Vrhniki, leta 1900. v Radovljici in leta 1001. v Mariboru. Ker prinaša »Vestnik« razen teh poročil še mnogo druz h podatkov o podružnicah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, o njihovem delovanju in nedelo-vanju, potem o društvenih zavodih v V3eh Rrajih, kjer Slovenci prebivajo, o društvenem gospodarstvu sploh itd., je pričakovati, da se »Vestmka« razveseli vsak pravi rodoljub, ter da bo dobrodošel sleher-ii narodni hiši. Saj je bila že dogedaj mncgikrat izražena želja, da bi se »Vestnik« o delovanju šolske družbe čim preje na svitlo dal, da bi eirše občinstvo vedelo, ali Ciril-Metodijeva družba napreduje ali nazaduje. S lo publikacijo upa družbeno vodstvo, da je če?t »krat izraženim željam svojih družabnikov po možoosti ustreglo. Obenem se je dotiskala knjižnica dražbe sv. Cirila in Metodija 14. zvezek, ki pnna?a nabožne in slovstvene liste, katere je v prid š >lske družbe zbral trnovski župnik Ivan Vrhovnik. Ker so lf-tu podani životopisi nekaterih starejših slovenskih pisateljev v lepi in poučni ob'iki obelodanjeni, ki utegnejo marsikaterega čitatelja zanimati, se družba po pravici nadeja, da je tudi s to knjižico ustregla slovenskemu občinstvu. — Cena 80 st. Malo prej izišla je tudi pripovedna pesem »Tarbula«, devica mučenica, speval Janez Bile, ki je posvečena družbenemu prvomestniku. Ta krasna ep^ka pesem Bilčeva prodajala se bo istotak> v prid Daše prepotrebne šolske družbe. Cena 80 stotink. Končno je izišla ljubka črtica pokojne slavne pisatelj ee Lujize Pesj»kove : »Smrt p-avič-nega«. To je namreč fusmo, ki ga je pisala plemenita soproga Poncija Pilata, Klavdija Prokula, svoji prijateljici Fulviji Resili v času, ko je bil njen mož cesarski rinuki namestnik v Jeiuzalemu, in ko se je zemako bivanje našega Spasitelja bližalo k svojemu koncu. Želeti je, da se ta vrlo zanimiva čr-ttea »Smrt pravičnega« kar najbolje mogeče razširi med čtivoželjno slovensko ljudstvo, Be i ta knjižica, č'gar predaja je tudi v prid naše šolske družbe namenjena, kar najfeopleje priporoča. Cena 20 stot. Te tri knjižice z »Vernikom« vred pošiljale se bodo raznim društvom, kakor tudi { o^amiČLim rodoljubom po deželi, in društveno vodstvo se nadeja, da za ob tanek in napredek našega ljudstva vneti prejemniki knjig, z ozirom na neugo Ino fioancijelno stanje naše prepotrebne eolske družbe, radi izpolnijo priložene čeke poštne hranilnice s skupnim zaeskom ene krone, ali po možnosti tudi kak veči znesek, ter da nijeden adresat ne vrne prejete knjižice brez novcev. Ciril Metodijeva družba potrebuje prvič denarja, drugič in tretjič denarja, ako hoče svojo težavno nalogo vspešno vi siti, in v ta namen pričakuje družbeno vodstvo, da tudi slovensko občinstvo vseh slojev v polni meri f-tori svojo narodno doižno^t. Vrlo tako, gospod Angeli ! Pišejo nam : Gospod mžener Aigeli mi č.ast in morda tudi — srečo, da je administrator hiše št. 1 v ulici Crociera. Ta vzor administrator je blagoizvolil izdati svoj »ukaz«, ki je prilepljen n.i dveh mestih nad stopnicami omenjene hiše. Poleg mnegih drugih ze!<5 strogih odredeb, ki stoje na omenjenih »Avertimeitih«, je ena, ki zaslužuje, da jo pribijemo tu v večno slavo g. inžener'a Angelija ! »Strogo je prepovedano v tej hiš! vsako pranje, ne le velikega perila, ampak tudi malih c inj !!« Ta »vrla« »go*{ o lankn« odredba zaslužuje vse priznanje vseh bedakov, živeč h na vseh koncih in krajin te grešue zemlje. NajveČe priznanje za to mjvečo — odredbo, ki prepoveduje pridnim gospodinjam izvrševati posel, strogo zahtevan cd neiz )gib 10 po -trebne ekonomije v družini, je dobil ta uzor-mož s tem, da ga ubogajo vse hišne — miš', da pa v s e gospodinje perejo, tli (lajajo prati v kljub drakonični odredbi g npoda Angelij*. Šalo na stran. To je stvar, ki zaslužuje, da jo obsojamo z vso strogostjo in da povemo gosp. Angeliju, da je taka »naredba« škandal prve vrste ! Mesto da bi hišni gospodarji priporrčali svojim hišnim stanovalcem, Daj gospodarijo pridno ia varčio, da bodo tako laglje plačevali ogromno stanarino, in da bi si, ako le mogoče, še kaj prihranili, vidimo, da ti prepovedujejo izvrševanje neizogibnih družinskih opravil in bi tako hoteli siliti ljudi v stroške, katerih, ob vladajoči draginji, ti poslednji absolutno ne morejo zmagovati! To ni le avtokratstvo, to je že brezčutnost do bede ubozega ljudstva Dobro bi bilo, da ee proti taki — da ne rečemo hujega — srbo-ritosti kakega Angelija oglasjjo tudi drugi mestni novinarji. Posebno pa pričakujemo reakcije od strani onih, ki imajo vedno na jeziku dobrobit revnejših, delavskih slojev.... ! Vederemo. Za mladostne zločinee. Nedavno temu je dr. Koerber — kakor smo poročali — izdal naredbe, ki so se tikale pomilošeenja takih mladostnih zlcčincev, ki še niso nastopili kazni, ki pa ne sme biti dalja od treh mesecev. Sedaj je upravitelj pravosodnega min sterstva izdal zr)pet dve naredbi, ki si pa tičejo mladostnih zločincev, ki so že nastopili veče kazni (eno ali več let). V uvodu tema naredbama je rečeno, da nič ne pov-spešuje tako boljšanja mladostnih kažnjencev nego upanje, da jim bo oitali del ka^ni odpuščen. Take kaznjence je opozarjati o vsaki priliki na posledice, ča se bodo lepo vedli. Kedni občili zbor »Zavarovalnico za govejo živinoc v Iiazovici se je vršil dne 11. jan. 1903. Iz poročila tajnikovega je b lo razvidno: druševeno načelstvoje imelo v minolem letu 1902. 7 odborovih sej in en izredni občni zbor. Mad letom se je društveni predsednik g. Josip Urbančič odpovedal iz vzroka, ker odborove seje niso bile tajne. Predsednika je nadomestoval do občnega zbora podpredsednik. Društvo je priredilo dne 28. avgusta svojemu bivšemu prvemu marljivemu blagajniku, g. Josipu Pertotu, ob priliki nifgo-vega odhoda iz Bazovice, primerno oJh>d-nico z banketom, na katerem je sodelovalo tudi pevsko društvo »Lipa«. Društvo je štelo v minolem letu 195 zadružnih Članov in 525 glav zavarovane živine. Poginilo je 6 goved', slučajev bolezni je bilo 47, tri govedi so se prodale mesarju. Iz blagajnikovega poročila je rszvidno da je imelo društvo v letu 1902 duhodkov : 1219 K 83 st., stroškov pa : 1429 K 17 st.; primanjkljaj zaaša torej 209 K 34 st., kateri se je pokril iz reservnega fonda. V reservnem fondu se nahaja sedaj še 654 K 84 st. Ob točki «posamični predlogi« je gosp. Hr. Kažem izvajal, da se je v večih odborovih sejah in tudi na izrednem občnem zboru v minolem letu predlagalo in govorilo o najetju skupnega stanovanja za vsa tri tukajšnja društva, ki so »Zavarovalnica za govejo živino«, «Kmetijska podružnica« in pevsko društvo »Lipa«, kjer naj bi se zbirali v odborove seje učilo petje, hranili in uradovali društveni spisi in knjige itd., kar pa, žal, se ni spolnilo, ker v glave nekaternikov še ni prodrlo pravo spoznanje o potrebi vseobčega napredovanja. Naposled ee je pritoževal govornik glede odb' rovih sej, katere morajo biti tajne, in De javne, kar se je že često zgodilo, vsled Česar eo nastali med strankami prepiri in sovraštvo. Sledila je vol tev odbora. Izvoljeni so bili v načelništvo : Predseduikom Andrej Gr-g č, tajnikom Hraber Ivažem, blagajnikom Iv. Križmanč č, ter t> odbornikov, 3 ogledniki in 3 nadzorniki. Podpredsednikom je bil voljen Martin Grgič. Na to je novoizvoljeni predsednik zaključil zborovanje. Vsled rt z ni h vzrokov in ukrepanja nekaterih...... ki hočejo ve lno društvo uredovati po »Rikovi« metodi, ne oziraje se na sedanji napredek človeštva, se je naposled g. H. Ražem cdpovedal društvenemu tajništvu ter izročil vse knjige in društvene spise načelničtvu, katero mora radi tega sklicati v kratkem času izredni občni zbor. Zagrebški tamburaši so danes zapustili naše mesto in odpotovali v Gorico, kjer bodo prirejali koncerte. 11. Gorica podajo se pozneje v Ljubljano. Priporočamo rojakom v Gorici ;n v Ljubljani izvrstne zagrebške tamburaše najt^pleje. Njih igranje je res vredno, da se je gre poslušat, ker daleč nadkriljuje tudi najboljše tamburaške zbore. Posebno pa priporočamo to družbo tbmbura-šem, da bodo videli, kako daleč se da do-vesti tudi na teh priprostih glasbilih. l>ela t popolnjenje tržaškega pristanišča- Včeraj proti poludne bo se zbrali na c. kr. pomorski oblasti zastopniki onih centralnih n lokalnih oblasti, ki so udeležene na spopolnjenju tržaškega pristanišča. Dašel je tudi namestnik grt f Goess, da pozdravi zbrane. Ob 12. uri je otvoril sejo predsednik c. kr. pom rske oblasti. Razprava se je vršila posebno o gradnji pristaniških naprav pri S 7. Andreju, ozirrmi o podrobnost h, katere je še uravnati. Bližnje dni brio povabljeni v te seje tudi zastopniki občine in trgovinske in obrtae zb >rniee, da se izjavijo o del h, ki se imajo izvrs t*. Iz križa nam poročajo: Komaj se je zagrnila zemlja nad ztmskimi ostanki nepozabnega našega voditelja in poštenjaka Iv. Sedmaka, že nas je zadela druga britka izguba. Sinoči ob 10. uri je umrl delavec-po-štenjak Ivam Kristijan Kcšuta po dolgi in mučni bjlezni. Pokojnik je pristaš naše narodne stranke, ti?t: časi, ko ni moglo vspeti ničesar, za kar se niso izrekli mestni mogotci — kami-li, ako so se izrekli proti!! Sedaj je videti, di lepo vspeva mnogokaka prire Iba tu li braz vsega privoljenja slavne cammorre, ali celo tudi vkljub nje — jezi. Mi častitamo veteranskemu društvu na lepem vspehu! Ali tudi grajati moramo, kar je graje vredno. Grajati moramo, prav odkrito in odločno graj it", da so vab la (lepaki) prezirala ekzia-teneo Slovencev v Trstu !! In to od strani društva, katerega členi so — to je notoriČno — po veliki večini S ovenci ! Mi ne dolžimo členov radi teh plakatov, dolžimo pa jih, ker ne znajo pojasniti svojemu — avtokratu na čelu društva, da so minoli tisti časi, ko so bili naši ljudje — za štafažo! Ali — ali! — Ali naj s^ nas pripozna popolnoma jelnakopravimi, ali pa — nič! Slovenski členi naj se pistavijo po robu n naj izve-bil navdušen stnim grsp< dom ne dopuščajo za nas p i ni bil je zvest ževalne misli, da smo ravno toliko (in knjižničarja namestnik: dr. Matej Oaenjak, nadzornika : dr. Janez Klasinc in profesor A. Kaspret. — Slovenska zmaga na Štajarskem. V Bučah pri Kozjem se je nemško gospodstvo porušilo. Na občinskih volitvah je zmagala slovenska stranka. Nemškutarskemu žu • panstvu je odzvonilo za vedno. Razne vesti. **************** H Svoji k svojim! J J ZALOGA g I pohištva | dobro poznane X toTarne mizarste zadruge y Gorici (Solian) X vpisane zadruge z omejenim poroštvom člen nas h narodnih društev in povsodi pri- I v«č) vredni, da drž mo stremena, po katerih pravljen za požrtvovalno delo. Tudi njemu I e« drugi mog čno vzpenjajo v — lepe uni- Vsaučilišče v Moskvi je slavilo te dni 148 letnico svojega obstanka. To vseučilišče je najstareje v Rusiji. Po proslavi v vseuČi-liščnem poslopju zbralo se je nad 2000 dijakov na obed v gostilni Eremitagi. Po obedu je bila velikanska ovacija po ulicah mesta, katere se je udeležilo nad 3000 dijakov. Z r-kTa earske palače je gledal mladino veliki knez Sergij Aleksandrovič, vrhni guverner, n,g : katerega so dijaki pozdravljali s kapami v rokah. L^toa je na tem vseučilišču vpisanih 441!G dijakov. XI * hočemo ohran ti blag in hvaležen spomin. Pogreb se bo vršil v petek popoludne. f race veteranskih poveljnikov. Samomor Ivana Škrka. Kakor smo Tifus v Oseku. Pred par dnevi je bilo prej ^Tnton Čerttigoj | Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) S št. t. hiša Marenzi. S $ Najyečja tovarna potilštya primorske dežele. *Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohištev brezplačen "M **************** Za Ranjki je zapustil vdovo in enega otročiča. 1 svoječasno poročali, imela se je dne 7. t. m. Ker se ni udeležil plesa tržaških vršiti pred Goriško poroto porotna razprava gospa, je podaril g. Ivan Kokalj 3 K. Bog ; prt ti onemu Ivanu So!o. Prčštek plesa zvečer. Velika veselica »Zarja« v Bojanu, ki umora svoje sinahe od tržaškega porotnega sodišča obsojen na smrt, a je kasaeijsko ko d šče to razsodbo kasiralo in določ lo, da se točno ob uri ima vršiti proti njemu druga razprava pred gor ško poroto. Sinoči pa j* dosp-jla semkaj pevskfira društva vest iz G >rice, da se je Skrk v ta-nošaji se b > vršila v ne- ječi obesil, daai se da po vspehih nove . , .. » + i , f se išče 15 do 16-letna pridna 13o bolnikov. Zi tiko malo mestece re3 ve- , ^ liko število. deklica, vešča slovenskega in 'nemškega jezika. Naslov se izve v tiskarni „Edinost". deljo dne i. februvarja ob 4. uri popoludne, preiskave Boditi, da ne bi bil v drugič ob-obeta biti res lepa. Program je jako obširen sojen na smrt. Stvari so zanj stale tiko dobro in era je prav primerna za predp pred p. in ob 220 »Narodnega doma«. Pevsko društvo »Kolo« svoje trg. pevke in pev* e na redno pevsko vajo, ki se bo vršila jut'i v petek, ob 8 uri zvečer in s:cer za mešati zbor. Ker Be b!iža dan koneerta, opozarja se gg pe vke in pevce, naj redno zshsjfjo k pevskim vajam. »Slovansko pevsko društvo« vabi vse pop.; oseka ob 1135 predpolu Ine in ob 7*31 opozarja vse popoludne. Vesti iz ostale Primorska X Iz Trilšk (okraja koper^ke^a) nam p sejo: Pevsko in bralno društvo »Ssrtži« je imelo dne 25. m. m. svoj redni občni svoje trg. pevce in pe*ke na pevsko vsj>, ka zbor. V odbor so bili voljeni: Ivaa B >čaj tera bo jut-i v pe'ek zvečer ob S. uri in p »I. predsednikom, Ivan Lovreč*č po Ipredsedni-Priporcča ee vsem, naj pridejo prav gotovo, kom. Anton Lovreeič blagajnikom, J s p ker > tudi pogovor o jako važni stvar'. — Lovrečič tujoikom in Ivan KocijanČ č knjiž-Poleg teea naj nikdo re pozabi, da se jako ničarjem. naglo bliža čas, ko bo društvo moralo n a-stopiti na svojem koncertu! > Obrtnijsko društvo c v lUrkovljah, vknjižena za iruga z neomejeno zavezo, bo ; Vesti iz Kranjske. * Trpinčenje živali. Ivan Svetak, hla-imelo v četrtek, dne 19. fsbru . arja 1903., pec |>ri Ivanu Treo v Ljubljani je z b čevni- Dvs morilki otrok hkratu so te dni obesili v Londonu. — M irjenje nezikomkih otrok jima je bilo v obrt. Prejemali sti od dotičnih nezakonskih m-iter veča svote za adoptacijo, a potem sti otroke morili. Svoboda na Madjarskem. V Mirov Vaša rhelvj u so obsodili stškega poslanca Lutza Korodyja v leto državnega zapira in 2000 K globe radi »»g taoijskih zločinov« proti niad arski narodooati. D/a druga »zločinca« sta dob Ia po šest mesecev. Ća vemo, kaj vss je na Ogr^keai »zločin proti maljar^ki narodnosti«, pitem vemo tudi, kak » prav čna je ta razardoa. Vsenemsta civilizacija. Nemški ralikalci v Bolcanu so priredili božično drevo in so se o tej priliki (po stari dobri navali starih Germanov) prav poštano — nap li. V tem »blaženem« stanju so vzdi z luči založen > drevo v svojo sred) in je nosili po najži vahnejem delu me-Jta. Da se odpo-čijejo, so krenili v to in ono kavarno. Na tfm sprevodu sta jih spremljala tudi — dva redarja in med razgzajači je bil tudi policijski ref rent dr. R'idolph. Neki ptuji gospod, ki je videl ta škandal, S3 je čudom čudil. Sosebno je upiral svoje oči v reč enega dra. Ru lolpha. Zato ga je poslednji pozval, naj Fe legitimira. Ker pa i se je tujec branil, dal ga je dr. Rudolph ^aretirati. Na stražnici pa se je ptujec predstavil — kakor policijski komsar iz Ino-mosta ! — Tableau ! nasl. Fr. Hitty TRST.-ul. Barriera vecctiia 13-TRST, —- snovij za moške Zaloga i iz ta in inozemskih tovarn. Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. Izbor drobnarij. Sprejema naročbe za obleke po meri. P l i I > ob 7. uri zvtčtr svoj redni občni zbor v kom udaril konja tako po glavi, da se je društvenih pr< štorih. Dnevni red: 1. !Nago- konj zgrudil na tis; in ga je potem še prete- vor predsedn ka. 2. Por č.lo tajnika. 3. Odo- paval, dokler niso pristopili ljudje, ki so na - brenje letnfga raruos. 4. Pcsamični predlogi, daljno trpinčenje konja preprečili. Poklicali 5. Vi litev novega odbora. fo policij-kfga stražnika, ki je Svetka prijel Kmetijska in vrtnar>ka podružnica in gnal v zapor, v Lonjerju bo imela dne 8. februvarja t. 1. * Xa ljudski soli v Idriji so štirje ob 41jž x;r po^ioludoe svoj re lai občni zbor § )lski razredi brez pouka. Tuli lepe šobke v hšf. 104 v L njerju. Dnevni red : Nagovor razmere ! m<*elnika, |K>roČ 'i tajnika in blagajnika, po- j Loterijske številke izžrebane, dne 4. ja-nuvarija : Inomcst 37 2 42 Brno 4 66 71 Jo 10 i s 32 svetovanje zastrun strelne postajeT volitev novega odl»ora, p< sam eni nasveti. Dru>tvo »Hajdrih« r.a Prošeku ee zahvaljuje vsem onim, ki so pr p udi gli, da se je društvena vesel ca tako lepo sponesla, torej : di etsntrm, onim, ki so pomagili 3tar, oženjen, tnda ločen od žene, bivši pri na fzaljšanju dvorace, on m, ki so preplačali , vaten uradaik, ki je bil zaradi goljufije že Vesti iz štajerske. — Oljska kri. V Curihu so po dolgem iskanju prijeli nevarnega sleparja Gabrije'a Kraitschirjs, rodom C ljana Brzojavna piročiia vstoprino, in slednjič vsem onim, ki odzvali vabilu. Odbor Vojaško veteransko društvo za Trst in okoifeo (ped pokroviteljstvom Xj. Ces. V is. nadvojvode Frana Ferdinanda) vabi na veliki ples, ki ga priredi v gledal šSu »GjI-doni« (prej Armonia) dne 7. februvarja ob 9. uri zvečer in katerega dohodki so namenjeni skladu 7a podporo ubogih vojaških veteranov. Društvo ee nadeja, da slavno občinstvo temu plemenitemu in človekoljubnemu namenu ne odreče gmotno in moralne pomoči in da se v velikem števdu odzove temu vabilu. Ples I. vojaškega veteranskega društva. PJejo nam: Ta pUs je \z\ al izborno. Izla^ti glede udeležte je nadkrdil v e pričakovanje. UdeUžba je b Ja ogromna in je bilo gleda lišča »Armonia« (Gold »ni) natlai'eaG jKlno. Plts fo postili z obiskem načelniki razn h ceviliih in vojaških oblastinj. Tudi ta ples je bil mala lekcija mogočnim mestnim gos-polom, ker je d( kazal, da so v Trstu minoli Parlamentarne stvari. DUNAJ 5. (B) Pravosodni od^ek je imenoval poročevalce za vsa o Ikazme mu inicijativne predloge. Potom je po referentu posl. Nitscheja nev^premenjeao vsprejel od Mož je 40 let i grSpod-ke zbornice sklenjeni zakon, tič)či sa določila, ob katerem ča^u dneva je dvigati manične proteste. Načelnik dr. Ftrjančč je bil naprošen, naj deluje na to, da pride ta , zakon čim prej v razpravo v plenumu zbor-n:c». DUŠA J 5. (B) Vojni odsek je v navzočnosti ministra za deže'n) bnml) » nadaljeval debato o vojnem zakonu. Ču"e se, da so razpravo proglasili z i taju^. DUNAJ 5. (B) Zaupoa seja vojnega cd*eka je trajala kako uro, potem je bila VVilhelmov obliž Ta izključno v lekarni Fa;ia WiShe]m c. in kr. dvornega založnika v Neunkirchen, Sp. Avstrija iulelant obliž, porablja se često v vseh slučajih, kjerkoli je treba rabiti obliž. Posebno koristno deluje pri starih in ne vnet'h bolečinah kakor za kurje oči, tire, itd., katere se ima p>pr\j očistititi ter potem stol., 1 dvanajstorica skatljic K 7 : 5 »lvanajstoric K 30. "V znamenju pristnosti se nahaja na vsakem zavitku grb trga Neunkirchen (devet csrkva). Vdobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne vdoMva, pošlje Izdelovalec. so se kaznovan z večmeaečno ječo. Zalnjih 10 let je živel le od s'eparij. Vozil se ja po večjih inozemskih mestih ter nastopal zelo elegantno kakor grof A fred Lazan^k v, kakrr huzarski ritmojster, kaki r bar.m Furth in Brtver. Lovi je postarne, a bogate vdove, jih spravil v sramoto, zaročivši se z njimi. A ko jim je izvabil še denar, S3 je odpeljal na nove love v druga mes*a. Na ta način je pripravil ob čast in denar celo vrsto zaljubljenih vdov iz ^ progj8Šena za java0. aristokratičnih krog'ov. Na Dunaju je imel m lAlolsusilif Lov! Sini m m Prra Is n&i^olia tovarne pcklifrra Te»b rrst. I S T fb— t elegantno io ob-ežio stanovanje rer »Ive po-močn e', b vsi svoji zapeljanki. Vse hu lobije eeveda ne p-i ugodne za dosego sporazumljenja, ker je barjn Speck takoj po prijetju istih izjavil, da se natleja, da bodo sporna vprašanja kma'u poravnana. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Vršič, u itisiila rs'cva* krnu/sij* Irstm „Elini3 t" v Trstu. TOVARNA: Via Teta, vogal Vta Usltaica zALoae• Piazza Roscrik it 2 (Šolsko poai«p;6) In Via Rlbsrj« ti. '21 Telefon it. 670. -- m i Velik -rbo i»p«c»rij, tr«J ia W wr*«3« »»zofibe ts.dl po p< sebnili uc.^rtvh. Cec« ores korkardud). & lLOSrKOTllJ (1I!I USTOIJ IX t£A£I0 Prailrnet; pos tio dd na, pas ubrod sl u leidznico -ran:io. m 5) & sil ost m m ea m cd mm l\m je na prodaj pri tvrdki & C.o v Trstu. Via Madomiiiia (blizo bivšega parnega mlina) kakor tudi v Boljuncu v „Vili Huber". Razprodaja! Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 ari- 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura <>d niklja, Anker rfin< nt |n» ie 1jo tud1 jMrfir« br.) 7. 1fjk» tazr >Ijanim pokrovom točno, urei#na s 3 leiiiin« jamstvcm in škatlico 1 kra-ra grldin ali nikl/: sta okropoa verižica b prive-om. Parižki sistem. 1 grdd n igla. m kravate z i m tir. briljant-'. 1 par gumbov za manšetc, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbOV za srajce in ovi atnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra. nra«loo puucir. 1 pi-ldin prstan S krasnim kuneimn. 1 zopro ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont, vred pošilja le m 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali j>o naprej poelant-m denarju, tvnika BRUDER HURVIZ KrakoTO - Ktr«i-daja tudi: vsakovr^t ie uioke iz » grskd) mli-■ov po najn-zjin eenah, in pristni najfineji refoŠK v steklenicah. Sprejema se tudi doia^ kruh v |>ecivo. Uda ni A. Peternel. Slovanom tržaškim in vnanjim se priporoča za naročila na stroje, tehnične predmete, orodje, materjal. ŽIVIC I DRUGI trgovinska ulici št. 2. (polejr trga voj*Sniee). „Edinost" se prodaja raz ven v že znani i i tobakarnali v mestu in okolici tudi pri Josipu Dane v na Opčinah 204 na kolodvoru sv. Andreja /TXXXXXXXXXXXXXX5CXXXXXXXXXXXXXXX£ Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali ten no poli tira do, kakor za spalne, jedilne in vizitne sebe. Sprejema tudi naročil za vsakovrstne iz«lelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem Ča^u in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel; v imislu gesla : Svoji k svojim ! v:xxxxxxxxxxxxxxxDcxxxxxxxxxxxxxxy Pri svetem Antonu Padovanskem. < prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. ^ Trst Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). J Dobi se bogata izbira p anet, nalmatik, pluvial, hunieral, n ketov, kvadrat »v, ^ kolt-rjev L>*<, f rn-.ihov, ron-ai. v, brevirjev, riuaov, diur fino vezan h knjig, svečnikov, kri*ev, uvetiinic. kel hov. eibor ev se srebrno kumo. ( Jedina zaloga za celo Primorje k p«.v v \*ak<»vr»tni velikosti in kvaliteti, f umetnuo delo v rou»Hn*k*m kartonu, pru« roČljivib po ebno za v|sžne cerkve. ✓ Zaloga sveč in čistega čebelnega voska k:»kor tu b mtšaue svtče I. S in II. vr»-t>-. pooo'*. * ♦•nce . križe " in t-vet i»| vsakovrstnih. * Lastna izdelovalnica palm is umetnih c^.tlic iu vsakovr-tnih drugih del { Bpadajočih k b« gočaHtju, lzvisi,o v»z»nj* ( ioami) najfinejša za /a-tave, p ^grinjala idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta. "^Si Anton J. Vogrič. STROKOVNE KNJIGE za krojaštvo. 1. Knjiga krojaštva za m< ško obleko 6 K 2. Krojni uzorci „ „ „ K Obe knjigi ob jednem naročeni S K. 1. Toaleta za žensko stroko . . . . 3. K 2. Krojni vzorci z i peri ina oblačila . 3. .. 3. Krojni vzorci ?.» otroška oblačila . 3 „ Vse tri knjige ob jrdneni naročene (» K Knjižice za vpisovanje mer za možke ali ženske 1 ktono. Naslov : m, KUNO, Ljubljana. Z odličn'tn spoštovanjem __________ > Rudolf Aleks. Varbinek -m. zaloga glasovirfev liajholjsili tu- in inozemskih tovarn == Borzni trg št. 2 II. nadstropje ===== (nasproti sladčičarne Urbanis). Bazposojevaiije. menjava, prodaja proti takojšnemu plač ilu, kakor tudi na obroke, Kon kurenčne Čast mi je naznaniti p. n. si. občinstvu ir;esia 1 rsta in okolice, da »m te dni otvoril zalogo dalmp.t nskih naravnih vin. Prodajam po rnih cenili n» (K belo in v steklenicah. Z-'< ga ne n: haja v h ši Emila grofa Alberti-ja. ulica Ghegašt. 8 zadej n:t dvoriš u. > j Namizna vina, črca, Ma„0pllo!' (scMlcher). Prodajam tudi naraven in pristen tro-injevcc in olje. Ker so naša dalmatinska vira ne samo i na glasu kakor izvrstna, an p-t krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. 7 vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonil: brez obresti. Nakaznice na Duuaj, Prago, PeSto, Brno, Lvo< Tropa v Rjko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gabi on':, Gradcv Sibinj, Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomcu Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1 °/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumeatnejSimi pogoji. Predujmi. J-imčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu alr v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati a iT rebrai deaar, zlati avstrijski biikovci iti. p) p >gjdb I • I I I I i 1 Hranilne ulege sprejema cd vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4(1/0. Rcntni davek od hranilnih ulog plačuje 7av< d sam. Vlaga sc lahko po 1 krono. Posojila c'aja smiio zadružnik« m in sicer na uknjižbo po i>l/2°/o» na menjiee po «>°/0) na zastave po -r»'/2%• Uradne ure: I <1 V—1- dopoludne in od :» —4 |)opoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. CARIi TK(wOVIXA K ŽELEZJK3I GREINITZ podružnica Trst. Piazza Goidoni 2. in Benjaminu Podboj na Vcrdcli št. 170 (Bošket). Corso štev. 33. Priporoča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo traverze, zakfepe, zelezo za kovače, stare žtleznične sine, držaje in ograje, \od-rjikfe. pim e, železne cevi i1d , vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in strarišč. peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, £ želtznc pohištvo in pred ognjem varne b aga'ne, nagrobne križe in ograje ter * orodje za vsako obrt. /WV vvvvv Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil bom izvrstna iu pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.j istrski refošk po 36 11 vč.f belo vipavsko po 40 11 ve. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Pran Valetič. Prodajalniea ur j. }(aslinger zaprisežen izvedenec in urar c. kr. priv. j južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 1*2. Velik izbor ur vseh vrst. Poprave se izvrše v katerisikoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo, flflf" Brezkonkurenčne cene. Polnovpiačani akcijski kapital K 1,000,000 Kupuje in prodaja ne vreu rent, zastavnih pi»em, prijoritet, kom inalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promeue izdaja k vsakemu žrebanju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale kupone Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženžtninske kavcije. ■pt ln lakano menlo. Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice pruti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne- uloge do dne vzdiga. Promet b čeki in nakaznicami.