Leto IU., štev. 179 V LJubtfanf, torek dne f. avgusta 1922 Poštnina pavšaBraila . Posamezna sievUka 7$ paf « 8 K Izhaja ob 4 gjutraf. Stane mesečno *SQ Din n inozemstvo 18-— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Ufltlošičeva cesta št 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Upravništvo^ Ljubljana, Prešernova nI. št 64 Telet it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska nliea stL TeLit22. Celje. Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekot. zavodu Stev. 11.842. Sporazum z Kalijo pred ministrskim svetom, PODPIS SE IZVRŠI NAJBRŽ DANES. Beograd, 31. julija. (Izv.) Ministrski devno z g. Davidovičem. svet je imel od 10. do 13. ure sejo in najprej razpravljal o ožjem komiteju, ki ima izvrševati kontrolo nad razdeljevanjem vojne odškodnine. Sklenjeno je bilo, da bo vodila kontrolo še vnaprej vlada sama Nato je biio votiranih 6 milijonov za rente za rešitev agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Ministrski svet je razpravljal tudi o kandidaturi knjižničarja Narodne knjižnice, Jovana Tomica, za državnega svetnika in je bilo prepuščeno ministrskemu predsedniku Pašiču, da se sporazume toza- devno z Sledila' ie razprava o italijanskem vprašanju. Sporazum z Italijo je perfek-ten. Naša vlada bo takoj obvestila italijansko o svojih sklepih glede podpisa sporazuma o izvršitvi rapallske pogodbe in podpore zadrskih konvercij. Podpis se naibrže izvrši jutri. 5 dni po podpisu sporazuma izpraznijo Italijani Su-šak, 12 dni pozneje pa tretjo cono v Dalmaciji. Končno je bil izvoljen komite, obstoječ iz ministrov Pašiča, Nlnčiča, Pribičeviča in Krstelja, da določi kandidate za rešitev reškega vprašanja. Seja narodne skupščine, INTERPELACIJE. - EKSPLOZIJA V BITOLJU. Beograd, 31. julija. (Izv.) Danes je bil v skupščini interpelaciiski dan. Seja se ie pričela ob 10-30. Posl. Jovan Popo dar se jim ni hotelo ugoditi. Z odgovo rom vojnega ministra ni zadovoljen, ker se minister niti ni potrudil, da bi pre- vič ie interpeliral finančnega ministra . čital poročilo anketne komisije. Zahteva, radi pomanjkanja soli v Bosni. Dr. Ku-' manudi je pojasnil, da je porazdelitev soli radi pomanjkanja zaprtih vagonov močno otežkočena. Ker je bil vojni minister odsoten in ni mogel odgovarjati na razne interpelacije, je bila seja takoj nato prekinjena. Popoldanska seja narodne skupščine se je začela danes ob 17. Pni je govoril vojni minister, ki ie odgovarjal na interpelacijo posl. Cirkoviča glede eksplozije v Bitolju. Izjavil je, da je bila imenovana posebna komisija, ki je preiskala vzroke oziroma krivdo eksplozije v Bitolju. Povdarjal pa ie, da so civilne oblasti v veliki meri odgovorne za nesrečo, ker se na mnogokratno zahtevo divizijske oblasti niso stavili na razpolago specijalni vozovi za prevoz muni-cije. Potem je govoril radikalee Cirko-vič, ki je konstatiral, da so vsi mogoči činitelii prihiteli na pomoč, samo kraljeva vlada da je pozabila na svoio dolžnost. Govori o vlogi Bitolja pri ustvarjanju naše države, o njegovem trgov- da se krivci najstrožje kaznujejo in da se da Bitolju polna odškodnina. Posl. Kristan je nato v svojem govoru poudarjal, da to ni bila tragedija Bitolja, temveč vse naše države. V Ljubljani se je pred vojno in tekom vojne zgodil sličen slučaj. V isti nevarnosti se nahaja tudi Sarajevo. Vpraša, ali so vojne oblasti kaj ukrenile, da se take nezgode v prihodnje onemogočijo. Konsta-tira, da je poročilo komisije že nekaj mesecev izgotovljeno in izročeno. Kritizira tudi, da se pri takih katastrofah vali krivda na najnižjega človeka. Ako bi bila municija odstranjena, se tudi ne bi mogla uneti vsled nerodnosti kakega vojaka. Predlaga, da anketna komisija skupščine pregleda poročilo in da se potem na podlagi tega poročila postopa. Posl. Jeremič (zemljoradnik) zahteva, da se tudi iz Smedereva, kjer se nahaja še 320 vagonov municije, le-ta pravočasno odstrani, da tudi tam ne pride do kake nesreče. Potem govori posl. Šajič, ki predlaga prosti prehod na dnevni red, Grčija zahteva Carigrad. ODKLONILNO SIAU^ANTANm -^OVE DIFERENCE MED Pariz, 31. julija. (Izv-) Grški poslaniki v Londonu, Parizu in Rimu so včeraj izročili noto. v kateri prosijo za pooblastilo, da sme Grška zasesti Carigrad. Angleška, francoska in italijanska vlada so odgovorile z enako se glasečo odklonilno noto. Pri razpravljanju o. dogodkih na vzhodu izražajo francoski listi mnenje, da je Anglija odgovorna za postopanje Francije. Prevladuje mišljenje, da hoče Anglija reparacijsko vprašanje spraviti v zvezo z vprašanem orijenta, da s tem kompenzira angleške koncesije v nemškem vprašanju s francoski- mi koncesijami v vprašanju orijenta. Lodnon, 31. julija. (Izv.) Po vesteh iz Carigrada, naznanja kemnlistična vlada.-da bodo kemnlistične čete korakale proti Carigradu, ako bi grške čete prekoračile črto pri Čataldži. Kakor se doznava. smatrajo na Quai d' Orsavu položaj v orijentu za zelo resen. Izgleda-, da imajo merodajni krogi zanesljive informacije o pravih namerah Grške. Meni se, da hočejo Grki izvesti puč, za katerega bi grška vlada odklonila odgovornost, ker hoče nestrpljiva vojska baje nastopiti na lastno peet. Tržaška bančna afera, DOSEDANJI POTEK PREISKAVE. - NADALJNA ARETACIJA. skem in kulturnem pomenu, dokazuje,; kar skupščina sprejme. Razpravljalo s da so eksplozije krive kompetentne vo- > je potem še o interpelaciji glede neko-iaške oblasti, ki niso posvečale municiji j rektnih manipulacij pri inženierskem od-dosti pažnje, niti se niso ozirale na ne-1 delku vojnega ministrstva, varnost, ki preti Bitolju. Mesto Bitolj ie j eSja je bila zaključena ob 19.15 in se večkrat zahtevalo, da se municija od- nadaljuje jutri ob 8. z istim dnevnim re-stram", istotako tudi druge oblasti, ven-1 dom: razprava o raznih interpelacijah. Vprašanfe izplačevanja volne KOMPROMISNI PREDLOG VLADE. Beograd, 31. julija. (Izv.) Odbor, ki razpravlja o zakonu o vojni odškodnini, je imel danes popoldne dolgo sejo, tekom katere je nastal spor mod vlado in odborom. Odbor je zahteval, da se izdajo 3^ obresti in 2% amortizacija. da se amortizacija in obresti takoj začno izplačevati in da bi se to zgodilo potom avtonomnega odbora. Vlada pa je stala na stališču, katerega je zastopal minister pravde dr. Markovič, da se prične izplačevanje vojne oclšokdnine z 2% obrestmi in 2% amortizacijo šele januarja 1925. Ker ni prišlo do sporazuma, je bilo sklenjeno, da se to vprašanje predloži poeclinim klubom. Bati se je, da bo pri tem prišlo do komplikacij. Vlada ie stavila odboru sledeče predloge: 1.) Sprejme se odmerjenje odškodnine v rentnih obveznicah, katere ima država izplačati v 50. letih po posebnem načrtu; 2.) da se imajo plačevati 2% obresti; 3.) obresti z amortizacijo se prično izplačevati 1, januarja 1925; 4.) služba izplačevanja in uprave vojne odškodnine se prenese na ministr- stvo financ preko uprave državnih dolgov. To ie bil predlog vlade, ki ni bil "sprejet v odboru. — Potem se je vodila živahna debata o tem, kar je vlada zahtevala, da se one 2Vz milijarde, ki smo jih dobili od Nemčije, oddajo v reparacijski fond za kmete. Posl. Drofenik je bil proti temu in je naglašal, da je bila ntribolj oškodovana" država ter da se da to za državo. Popoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je razpravljal o zakonu o vojni odškodnini in se v glavnem priključil stališču vlade. Proti je bil samo Nastas Petrovič, ki je nato tudi odložil svoje mesto v odbora za proučevanje zakona o vojni odškodnini. Tudi demokratski klub je imel po seji skupščine kluhsko sejo, na kateri je razpravljal o zakonu o vojni odškodnini. Do sklepa ni prišlo, temveč se ho debata nadaljevala na jutrišnji seji, ki se vrši ob 10. Izvoljen je bil potem še podtajnik za finančno ministrstvo, in sicer dr. Svetislav Popovič. Trst, 31. Julija. Danes zjutraj ie Jadranska banka ostala zaprta, a ob vseh vhodih so na-leplieni listični, ki se glase: -Upravni svet Jadranske banke naznanja, da je zapretie njenih prostorov, javljeno v listih, samo trenutno in se je izvršilo v svrho ugotovitev sodnih oblasti. Na vsak način opozarja, da se razmere banke nikakor niso izpremenile vsled činov, ki obremenjajo nekatere gospode v banki.» Navala na banko nI bilo. Jutri bo banka menda že zopet odprta, ako med tem časom pride sam ali bo doveden v Trst ravnatelj Ante Kaič, ki ga ovadba najbolj obremenja, poleg centralnega ravnatelja Cira Kamenaroviča. Dosedai ravnatelja Kaiča še ni v Trstu. Njegovo stanovanje v ulici Valdirivo št. 29, II. nadstr. je zastraženo po policijskih agentih. Preiskovalni sodnik nadaljuje zasliševanje uradnikov. Kolikor je bilo dosedaj mogoče izvedeti, so zaslišani uradniki izpovedali, da so izvršili ponaredbe po nalogu ravnatelja Xaiča, ta pa da je delal po navodilih generalnega ravnatelja Kamenroviča. « Vaš poročevalec jc govoril o stvari s članom nadzorništva Jadranske banke, ki je dejal, da nikakor ne more umeti, kako je ravnatelj Kaič mogel poseči po takih sredstvih. Dejal je, da nadzorni-štvo vse od meseca marca sem ni imelo seie in da ie ravnateljstvo vodilo zavod po svojem lastnem preudarku in da seveda niti upravni svet niti nadzorništvo niti oddaleč nista slutila, da bi se uporabljala v zavodu taka protizakonita sredstva. Upati je, da se po izpovedbah ravnatelja Kaiča pojasni, po čigavem navodilu so se izvršile one poneverbe in v kakšno svrho. Poudarjal je, da vsled teh ponaredeb nihče ne trpi škode, tudi ne laški erar. ker one vsote za zamenjavo še niso bile izplačane. Zavod, da bo kmalu zopet odprt in bo gotovo z lahkoto zadostil vsem zahtevam. Poleg aretiranih uradnikov: podrav-natelja Millinovicha, likvidatorja Kodre-ta in knjigovodskega uradnika Zagraj-ška ie bil včeraj, v nedeljo, dopoldne za-šlišan tudi prvi knjigovodja Korenčan. Danes, v pondeljek, dopoldne je bil Korenčan ponovno zaslišan v bančnih prostorih, kjer so uradni organi Izvršili ponovno preiskavo in zaplenili koncepte onih knjižnih izvlečkov, ki so bili v svrho zamenjave avstro-ogrske valute poslani v Rim in na katere se je potem Kamenaroviču dovolila zamenjava. Iz banke so policijski agentje spremili Ko-renčana na njegov dom, kjer so tudi izvršili hišno preiskavo. Korenčana so potem aretirali in odvedli v zapor. Zaslišana sta bila nato danes še dva dru ga uradnika. * V Trst je prispel podravnatelj Jadranske banke g. Pintar, ki je prevzel ravnateljstvo tržaškega zavoda. Trst, 31. julija. (Izv.) Večerni »Picco-lo- poroča: Danes sta bila zaslišana uradnika Zakrajšek in Kodre. Priznala sta svoje materielno sodelovanje pri po-tvorbi, trdita pa. da sta to storila po ukazu ravnatelja Kaiča. Danes zjutraj je imel tržaški delegat zakladnega ministra comm. Capello dolg pogovor s preiskovalnim sodnikom Garganom. Kolikor nam je znano, vlada banki še ni izplačala vsega priznanega ji zneska in če je sleparija, je ostalo le pri poizkusu. Kaieevi sorodniki menijo, da se je Kaič odpeljal iz Avstrije v Ljubljano, da kon-ferira z glavnim ravnateljem Kameua-rovičem in da se vrne zvečer ali jutri zjutraj. Policija o tem nič ne ve ter straži njegovo stanovanje. Trst, 31. julija. (Izv.) Svak ravnatelja Kaiča g. Prodedico izjavlja, da se g. Kaič še danes vrne v Trst, kjer da bo dokazal svojo nedolžnost. Do večera ravnatelja Kaiča še ni bilo v Trstu. Vest, da je tudi za gen. ravnateljem Kamenarovieem izdana tiralica, se potrjuje. Italijanska vladna kriza. Rim, 31. julija. (Izv.) Vladna kriza je jt, pila v drug stadij, odkar «o so jI vi fti v petek sklenili, da ne sodelujejo v iii.di, ki hi vsebovala elemente desui-c?. v odja zmernih socialistov Turatti jo kra'.'U v a- dijenci razložil vz-d pogf.icm, da v vlado ne stop.jo niti fašisti niti komunisti Sploh je izjavil Turatti. da bi socialisti takoj stopili v opizicije, kakor hitro bi se sestavila vlada, v kateri bi sedeli tudi desni5arji. Sociahii demokratje odobravajo zadržanje zmernih socialistov, ki so izjavili, da l>odo pomagali rešiti položaj, ca ' i sestavljal vlado Orlando ali De Nicola. Kralj je bil tega sklepa silno vesel iu sa je večkrat zahvalil zanj. V socialističnem taboru je izzvalo dej-stvo, da je Turatti konferiral s kraljem, odcepitev nekaterih članov, ki so ustanovili novo socialistično frakcijo .s Fel-losom na oelu. iGiornale d'Italia» in »Tribuna* menita, da se vlada, ki ne bo vsebovala tudi desničarjev, spričo razpoloženja v državi ne bo držala. »Corriere della sera» dvomi, da bi mogli dolgo sodelovati socialisti v vladi s popolari ali liberalci. Ljubljani pa eo našega poročevalca videle le velike oči živčno razburjenih gospodov. Glasov! tržaških časopisov. Nedeljski italijanski tržaški listi se obširno bavijo z afero Jadranske banke v Trstu, vendar pa za enkrat opuščajo vsake komentarje in objavljajo samo suha dejstva, keT nočejo posegati v preiskavo, ki se nadaljuje z vso vnemo. .Edinost* prinaša samo kratko notico o razkritjih, ker 8e ni dobila nadaljnih informacij. Hišna preiskava pri aretiranih uradnikih zavoda, podravnatelju Milanu Milinovidu, Alojziju Kodretu in Edvardu Zakrajšku. ki jo je Izvršila policija, je bila brezuspešna, pač pa je bilo v banki 3ami zaplenjenih več registrov in nekaj zabojev listin. «11 Piccolo* objavlja razgovor svojega poročevalca z ovaditeljem Julijem Ko-lumbičem o vzrokih njegovega odpusta in o ovadbi sami. Kolumbič živi s svojo materjo in sestro že preko let v Trstu. Njegov oče je bil znan trgovec ca Hvaru, ki je bil v živahnih stikih s tržaškim trgom. Po njegovi smrti se je vsa rodbina preselila v Trst Srednjo šolo je dovršil Kolumbič v Splitu, v Pragi pa eksportno akademijo, nakar je stopil v bančno elužbo. V Jadranski banki je bil 13 mesecev. Njegovi tovariši so mu vsled zaupanja ki ga je užival pri njih, poverili zastopstvo njihovih interesov v Zvezi bančnih nastavljencev v Italiji. Kot tak se je v resnici ponovno energično eksponiral in prišel s Jadransko banko v konflikt, zlasti, ker se je zavzemal za priznanje delovne pogodbe, v kar pa banka nikakor noče privoliti. Kolumbič je na vprašanje »Piccolovega* poročevalca,, kaj mu je znano o rezultatu preiskave, odgovoril: .Zaplenjeni materijal je ogromen. Lahko rečem, da je po zaplenjenih knjigah in listinah moja ovadba popolnoma utemeljena.' Na nadaljno vprašanje, kje so se nahajale zaplenjene listine, je iz,javil, da v eni izmed blagajn. Podrobnih informacij Kolumbič radi preiskave ni hotel dati. Ker vodstvo banke trdi, da je bil Kolumbič odpuščen radi nesposobnosti, je isti izjavil .Piccolovemu* poročevalcu, da je vzrok njegovega odstopa iskati samo v njegovem odločnem stan. delovanju za interese tovarišev Na vprašanje, ali je krivda Ko-dreta in Zakrajška težka, je Kolumbič odgovoril: .Ne toliko. Onadva sta samo žrtev Kaiča.* Jadranska banka sama je objavila v nedeljo v listih razglas, v katerem naznania, da bo v pondeljek radi položaja, ki je nastal po ovadbi nekega odpuščenega uradnika, zaprta. Vsebina ovadbe. Ovadba, ki !o prinašamo po italijanskih časopisih, se glasi takole: V pomladi letošnjega leta in sicer meseca aprila je ravnateljstvo Jadranske banke dalo Izvršit! v svojih knjigah in listinah (dokument!) ponaredbe (falsifl-cazioni) v svrho, da dobi od zakladnega ministrstva nedovoljene koncesije v stvari zamenjave avstroogrske valute. Te ponaredbe so prinesle Jadranski banki več milijonov lir. Omenjene ponaredbe so se izvršile v tukajšnji Jadranski banki meseca aprila t. L, ko se je nahaja! generalni ravnatelj in eksekutivni delegat upravnega sveta Jadranske banke g. Č. Kamcnarovič v Rimu. kjer je že prej več mesecev deloval v svrho zamenjave. Iz Rima je on vodi! delo v Jadranski banki, dajal uka- Treba le namreč pripomniti, da !« po legalni ločitvi ln razdelitvi Jadranske banke v dve banki, formalno neodvisni druga od druge, ko ste se namreč ustanovili dve banki z Istim Imenom, ena za Jugoslavijo s centralo v Beogradu, druga pa za Italilo s centralnim sedežem v Trstu, je vendar ostala v življenju neka takozvana .Centralna sekcija Jadranske banke v LlubllanI* (Jugoslavija), katera Se vedno daje svoje odredbe za tukajšnjo Jadransko banko. Pripomniti je treba tndi. da g. Ciro Kamenarovlč zavzema mesto generalnega ravnatelja i italijanske i Jugosloven-ske Jadranske banke in dobiva zato se-ve plačo z obeh strani. V tukajšnji Jadranski bank! se ničesar ne zgodi brez ukaza (ordlne) in odobrenja g. Clra Kamenarovlča. Po nalogu tega gospoda te tukajšnji ravnatelj Jadranske banke g. Anton Kalč nesel v spomladi t. I. ponarejene Izvlečke v Rim, kjer Je g. Ciro Kamenarovlč opravljal svoje zgoraj omenjeno delovanje. Ponaredbe »e nahajajo predvsem v drugi knjigi podružnice (saldacontl) leta 1919 na listu 211 (212) (podružnica ŠI- benlk). Knjiga se tlč« podružnic Dunaj, Opatija, Šibenlk, Zader ta centralne sekcije v Ljubljani. Ponaredbe so se Izvršile na ta način, da se Je iztrga! originalni list in nadomestil t drugim, ki se seda) nahaja v knjigi. Nekega dne meseca aprila t L ki se ne da točno določiti. Je prišel tukajšnji ravnatelj g. Anton Kalč v knjigovodski oddelek in poklical k sebi uradnika Edvarda Zakralška In mu ukazal, naj mu nadomesti originalni list 211/212 z drugim potvorjenim. Na ta drugI list mu Je dal napisati, narekujoč mu, druga Imena In številke. Zakrajšek je bil namreč tisti, ki Je vplsaval v knjigo saldakontov leta 1919 In je bil torej on za ravnatelja tisto pripravno orodje, s katerim le mogel Izenačiti pisavo. Ravnatelj Kaitf Je dal tudi po Zakrajšku ponarediti izvlečke Iz oddelnih knjig (librl Riparto) št. 9, 10, 11, 12, tudi iz leta 1919. Ta ponaredba se Je Izvršila po Izrecnem nalogu Kaičevem v dvorani upravnega sveta. Na enak način, t J. po nalogu ravnatelja Antona Kaiča, ie likvidator Alojzij Kodre ponaredil blagajniške dokumente. Korespondenco je ponaredil podravna telj Millinovich, ki ie ponaredil med drugim podpis bivšega ravnatelja Gartner la, ki je posloval kot ravnatelj leta 1919. Alojzij Kodre Ima sedaj v svoji shrambi sezname ponarejenih dokumentov. Originalni list 211/212 kakor tudi drugi originali, ki so bili ponarejeni, se morajo nahajati v blagajnah v tretjem nadstropju, v blagajni vodje knjigovodskega urada Korenčana aH pa v prvem nadstropju v blagajni tukajšnjega ravnatelja Antona Kaiča Ponaredbe obstoje med drugim v zameni imen debitoriev, ki niso imeli pravice do pogodnostne zamene v taks, ki so imeli pravico do pogodnostne zamene, oziroma se Je izpremenilo bivališče klienta, ki je bilo bolj prikladno za zameno. Več zneskov se je prikazalo, kakor da so se iznesll iz JuliJske Krajine, ali vedno v kraje znotraj premlrne črte, da se tako dobi pravica za zamenjavo. Imamo n. pr. tipičen primer v naslednji vpis, k! se na gori omenjenem falzi-iiciranem listu 211/212 pod datumom 18. IV. 1919 na strani «v breme* (dare) (konto podružnice Sibenik) glasi takole: Izplačilo Leo Šupuk valuta 14. IV. 1919 Kron 890.000-— in Kron 200.000-—. Ta vpis ic falzilikat. kajti ta dva zneska je izplačala tukajšnja Jadranska banka po nalogu šibeniške podružnice Jadranske banke tržaški podružnici Banki Commerclale Italiana z valuto 12. IV. 1919, ne pa Leonu Šupuku v Šibeniku. Druge podrobnosti bodo mogli podati poleg gori omenjenih ravnateljev uradniki Korenčan (glavni knjigovodja), lp-pavitz, Zakrajšek, tajnik Malnič, potem Kodre, Coshina, Halicki, Patzeit, gdčna Sulich in poleg teh še uradniki Stritol, Cusin. Vrčon. Šmuc, Trampuš, Dekteva, Vitez, vsi nameščenci pri tukajšnji Ja- Co ulica Borsa št. 2 ▼ Trstu in Mirko priliki ti Jb občinstvo ogledalo tndi taA bor beograjskih Sokoličer. O tem dn gifi. Zvečer so Srbi pekli tn lepe jaccc. Cešnik seda) v Splitu pri Zadružni go- i na telovadišču pa se je razvila prijet? spodarskl banki Izjava ljubljanske Jadranske bank^ V uredniškem delu »Slov. Naroda* pojasnjuje »Jadranska banka* v Ljubljani zadevo tako, da so se sicer res vršile falzifikacije knjig, da pa so jih zakrivili uradniki brez vednoeti ravnateljstva. Hoteli da so s tem popraviti škodo, ki so jo baje svoj čas o priliki zamenjave kron v lire zakrivili vsled svoje malomarnosti, radi česar jih je klical sedaj gosp. Karnenarovič na odgovor. Iz etrahu pred njim da so se odločili k falzifikaciiam. Seja mariborskega občinskega sveta. V petek je imel mariborski občinski svet svojo 5. redno sejo. Obč. svetniki kažejo ia seje vedno manj zanimanja. Nekateri prihajajo z celournimi zamudami, SLS je imela v začetku komaj dva zastopnika, pet jih pa sploh ni prišlo. Udeležil se je po dolgem oddihu seje tudi bivši načelnik socialističnega kluba, sedaj industrijalec Slanovec. Seja je bila prav zanimiva, ker »o se morali boriti zastopniki demokratske stranke, deloma tudi NSS za nižje sloje proti socialistično - klerikalnemu davčnemu vijaku. Zupan je poročal, da je zapustil bivši verižniški urad Se 609.000 kron, katere zahteva pokrajinska uprava, oddelek za socialno skrbstvo. Občina pa je prosila, naj se ji ta znesek prepusti v kritje event. deficitov. Ker se tej prošnji ni ugodilo, je predlaga! župan. naj bi se ta znesek razdelil na sledeči način: 100 tisoč kron mariborski zaščiti dece, £00 tisoč kron državni zaščiti dece v investicijske svrhe, 100 tisoč kron za dnev ni zavetišči, ostanek pa naj se porabi za kritje deficita bivšega gospodarskega urada. Predlog je bil v principu spte-; živahne ovacije. ia katere sta se kralj En kraljica prijazno zahvaljevala. * Kraljevska dvojica odpotuje r Bleda. Po poročilih iz Beograda. odpotujeta kralj Aleksander in kraljica Marija dne 5. avgusta v Dubrovnik, kjer ostanete nekaj dni, nakar pose-tita Se ostala mesta" Dalmacije. * Kraljevič Gjorgje v Beogradu. V »edeljo zvečer se je pripeljal z orijent-skim ekspresom v Beograd kraljevič Ojorgje, starejši brat našega .kralja. Kraljevič se namerava sedaj ' stalno naseliti v Beogradu. * Odličen gost v Jugoslaviji V Zagreb je prispel v soboto narodni poslanec in direktor uglednega lista 'Journal de Geneve* gosp. Edvard C h a p u i s a t, ki je na svojem informativnem potovanju prehodi! Jugoslavijo ter ostane sedaj nekoliko dni v Zagrebu, da se osebno informira o hrvatskih razmerah. * Poslanik Balugdžld, zastopnik na *e države v Atenah, je prispel s Bleda, kjer je bil sprejet od kralja_ po-novno v posebni avdijenci, včeraj zo- j oet v Beograd. * Poljski generalni konzul v Zagre- _ »Sanatorij dr. Pečnfit» pri ttogaSki Slatini. V krasni legi * «edi velikih gozdov, 10 minut od Slatine. Ker sta Topolšica in Golnik prenapolnjena, bo sanatorij dobrodošel kot prvo in edino privatno zdravilišče v Sloveniji za. premožnejše kroge ter bo lahko nudil tudi boljšo oskrbo. Vprašanja na 8ef-zdrav-nika: Dr. Pečnik. tačas Sv. Jurij ob južni železnici. • Dr. Jos. Furlan t- Včeraj, v torek popoldne ob 3. uri se je vršil pogreb pok. ljubljanskega odvetnika dr. Furia-ua z Mirk na verdskem pokopališču. Pogreba so se udeležili gg. pokraj. namestnik Iv. Hribar, vladni komisar ljubljanske občine dvor. svetnik dr. B. Sene-kovič, deputacija Odvetniške zbornice, zastopniki Zveze industrijcev, veliko število odvetnikov, zastopnikov dežel sodišča, drž. pravdništva, ljublj. in okoliških trgovcev in obrtnikov, uradnikov ženstva, verdskega gasilskega društva l dr. Vse spremljevalce je polnila najgloblja žalost nad nenadno smrtjo tlage-ga moža, ki je imel ogromno prijateljev po vBej deželi Plakanje pokojnikovih otrok je pretresalo duše in srca. Po kojnik je bil najboljši prijatelj pesnika Frana Gestrina; ko je bil pesnik že težko bolan, je dr. Furlan založil m izda! Gestrinove zbrane pesmi Dr. Furlan počiva zdaj na krasno ležečem verdskum pokopališču ob očetu in materi pod slovensko lipo. N. v m. p.! caan n»«wffi ropar* ta nro »Hotna v»!T denarnico, v kateri je bilo 45.000 kron. Kleparja Ozimk* i* Dolenje mi » m Jasnici nevarno obstrelill * Iz Rogaške Slatine. Po odhodu srb-ske lirofiadi, je poslal glavni odbor za »vaspit-aaje i zaštitu dece» sledečo brzojavko: «Gojpodja i gospodin Ivan Glinšek, nadučitelj, Rogaška Slatina. Pod utiscima srdačnoga i dirljivoga do-čeka i prijema naše dece v Slatini Var :ma i članovima odbora izjavljujemo vrlo i bratsku zahvalnost. General Rašič, Kostič, Todorovič, Popovič, Safarik. * Suša v Dalmaciji Tudi iz Dalmacije, zlasti iz dalmatinskega Zagorja prihajajo poročila o veliki suši, ki je uničila skoraj vso letino. Posebno trpe vinogradi, koruza, ki je prav lepo kazala, in ono malo pšonice, ki je bila posejana rodila je tako slabo, da se komaj more govoriti o žetvi Na oljki se pojavlja uš. Ljudje se boje težke zime. * Senzacionalna tihotapska afera. To dni je bila, kakor poročajo zagrebški listi, zasačena v Mariboru, po zagrebški bauki za trgovino, obrt in industrijo financirana »Industrija mesnih proizvodov d. d. v Zagrebu., ko je nameravala vtihotapiti čez mejo brez carine 17 var gonov živih težkih svinj. Zasačeni so bili pri delu, morali so svojo namero priznati ter plačati globo v znesku 600 tisoč kron. Tihotapstvo je odkril carinski uradnik g. Kneževič, katerega je »Industrija mesnih proizvodov« hotela podkupiti s 100.000 Din. Požar v Šmartno na Pohorja. Na Gospodarstvo OBCm ZBOR UJ1BUANSKEOAI VELEbEJMA. ! iale c, 31. julija: Od naiega sadnjega Včeraj se ie vrSil ob 10. url dopoldne p^jj^ ^orenio o stanju hmeljskik »aim! /Ir-zvriHI Trimv«k^ in obrtniške ■ ^p^ov le ugodno poročati Vried prv mernega. vremena prehaja golding v ktv bule in pozni hmelj ie ▼ najiepi«» cvetju. Obiranje prvega »e bo pričelo — Kakor običajno — Med i mesec* avgusta in ono poznega mu bode neposreč icjma » ~—.......-— i n0 sledilo. Obče se sodi. d.« bomo da imajo ljubljanske sejmske prire- morda ve£ pridelali kakor ▼ minuWn ditve namen pospeševati ln utrjevati ^ Tll(li kupčjj» »e bo oiivels dsebojne stike industrijskih, trgovskih ; ker prij,ajaio kupci obrtnih krogov. Povdarjai ie tudi, da _" ______■... je oo končani lanski prireditvi došlo k j njemu mnogo trgovcev in Industrijcev j ROSI3flO. posebno In Srbije, k! so povdarjai!. da soj ^^ cas ^ Jf>5 z dnc ^ ;ull;a mnogo proizvodov, ki so bili razstavile- , m2 obiav,Ja „a drugi Jtrani med^LJuh-ni na sejmu, doslej naročeval, iz Fran- ,,anskjm! do?odk,. notko: Pred novi clje, Anglije In Češkoslovaške ker niso. m, rgzk y jDS. 3lasor?1 katere fl3; vedeli, da je Industrija Slovenije že tako; b, M u Jcd,n iil2bI1ansvi :r„0vec za!., visoko razvita. Konzorcij Ljubljanskega j svoie„, zastopn,k., odvctiiku dr. H. velesejma je dolgo časa razmotnval, j ^ ,mnijonski 7nesek naj li bo velesejem v Llubljan! nacional-' v sejni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani I. Tedni občni zbor Ljubljanskega velesejma. Zborovanje je otvoril predsednik Trgovske in obrtniške zbornice Knez. ki je podal besedo glavnemu reierentu, ravnatelju Ljubljanskega seima g. Milanu Dularju, ki je povdarjai. dlti. -------- ------- medsebojne stike Industrijskih, trgovskih in sklad TD>. naj II bo velesejem v LJubljani nacional-; mu n" |jv|I, veija!rj ,DS izp05io- na al! internacionalna prlred«te>-._ Končno, prj v]gdj go?ove ng A »otm.lk n! Ki'1a no to vajenk. Glede na narodnost je bno ob sklepu eolskega leta pri vajencih 409 Slovencev. 7 Srbobrvatov, 1 Čehoslovak ru je štela v šolskem letu 1921/22 za vajence 15 razredov, za vajenke pa 5 razredov. Začetkom šolskega leta je bilo vpisanih 632 vajencev in 260 vajenk, torej skupaj 892; ob koncu šolskega leta je še bilo 546 vajencev in 213 vajenk, Marjete pri Ptuju so neznani zlikovci ukradli pozlačeno monštranco in dva ci borija v skupni vrednosti 20.000 kron. * Miši odkrile tatvino. Na zagrebški uuu o-tu va^ciiLc. iu b.u »ajv..,«., ---- - - kupaj 759. Dober končni red je dobilo j policijski urad je prišel te dni neki raz-436 vajencev in 173 vajenk; slabo oce- burjen gospod ter prijavil, da mu je bilo red državne nemške gimnazije. * Medzavezniški invalidski kongres se bo vršil v Jugoslaviji; prične se 10. septembra t. 1. s svečano otvoritvijo v Ljubljani; dne 13. septembra se bo nadaljeval v Zasrrebu ter se bo s štiridnevnim zborovanjem v Beogradu zaključi! dne 20. septembra. Vse on-prave za ta kongres vodi oddelek za socijalno politiko, invalidski odsek, v Ljubljani. 4 Promocija. Na zagrebški univerzi je bil včeraj promoviran za doktorja filo- zica. O tatovih ni bilo sledu, vse pa je kazalo, da so bile storilcu dobro znane oiuveiiuev, . Ciuuiiiv.n.u., j. , hišne razmere. Osumljena in aretirana 129 Nemcev; pri vajenkah pa 129 Slo-J je bila na .prej služkinja prijavnika. ven-q xri,Aiir.r.1f;..D 1 ^oiintlAi-alindar sp ii ni mosrln ničesar dokazati. Iz- venk. 8 Srbohrvatice. 1 Cehoslovakinja in 80 Nemk. Po veroizpovedi je bilo skupaj 745 katoliške, 1 pravoslavne in 13 evangelijske vere. Poučevalo je 23 učnih moči, in sicer 18 učiteljev in 5 učiteljic. Šolski obisk je bil vobče mnogo bolj zadovoljiv kakor v lanskem šolskem letu. Šolski odbor se je trudil iz- oil včeraj promovirau ia. . - . zofije irospod Josip Birsa- urednik »Ju- 'datno v prospevanje sole, zlast. pa še K Hnh.ivr, Rrfidatevza n>eno vzdrževa-goslavije*. T- -a -o nftTA("1l xr =n. I ujt, laivu «a ^ i/hu .vmhv .. čevati honorarje tičiteljstvu. Tudi tuk. .. ^^ , »Slov. obitno društvo« je bilo šoli .iako ST« pa T- Marttn Zimerman naklon'eno. Ob sklepu šolskega leta je ijn. > * ' ^ 6 _ .____, nrir..di a 7a va ence n vaienke eDO dobavo sredstev za njeno vzdrževa- * Himen. V Celju se je poroči! v so- j nje, tako da je bilo možno redno izpla-boto g. dr. Franc Kloar, odvetnik v ! Kozjem z gdč. Marto Križajevo iz Cs- " tin Zimermr- e gdč. Matildo Petanovo. Čestitamo! - . - - • Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Lju- Uspelo interno slavnost, pn kater, je bi- " - " . , . II« notri-o lonit, ,-i.J-om ra7rpfln nr> riVA- bljani po dolgi bolezni v <4. letu sta- rosti, g. dr. Josip Stare, tajnik finančne prokurature v pok., posestnik in bivši občinski svetovalec v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldne iz Gospo-gvetske ccote št. 5 do mestne meje. nakar se prepelje truplo pokojnika v Men-troš, kjer bo položeno v sredo dopoldne v rodbinsko grobnico. — V Brežicah je umrla ga. Marija Virar.t, roj. Posti. Biag jima spomin, soiodn'i.om pa naše so-žalie. Novo zdravilišče za jetiko v Slove- nrl Dolgoletni strokovni zdravnik, g. dr. Karel Pečnik, vdp-2, kakor nam posegajo na iesia zdravilišče za ietiko ■ lo nagrajenih v vsakem razredu po dvoje vajencev ali vajenk z večjim denarnim zneskom, naloženem na hranilnično knjižico. * Javna varnost v kočevskem okraju ni ravno vzorna. Neka. tolovajska tolpa že dalje časa ogroža prebivalstvo in nje ga imetje. Pred 14 dnevi so v ribniški okolici obstopili tolovaji hišo nekega gostilničarja ter jo temeljito izropali. Doma je bila samo stara mati in otroki seveda niso mogli prepoditi zli dar se ji ni moglo ničesar dokazati. Izvršena je bila tudi hišna preiskava pri osebah, ki so v zadnjih dneh prihajale v hišo, med drugimi tudi pri bivšem avstrijskem oficirju Franu Petriju. Po zitivnega uspeha ni bilo in izgledalo je. da bo treba voditi preiskavo v drugi smeri. Sedaj pa se je pripetil nenavaden slučaj. Dva dečka sta v nekem grmičju na Zrinjskem trgu zapazila miš, ki je glodata, neke papirčke: bila sta dva bankovca po 10 Din. V grmičju sta našla dečka še listnico, v kateri je bilo približno 20.000 kron. Najdenino sta lo približno 20.000 kron. Najdanino »ta dečka izročila policiji. Začelo se j9 razmišljati o čudni najdenini in domnevati, da je listuica morebiti v zvezi z gori omenjeno tatvino. Upokojeni častnik Petri, ki 6tanuje v bližini Zrinjskega trga, je bil zopet zaslišan in po dolgem obotavljanju je končno priznal, da je on izvršil tatvino. Z ukradeno kaseto je šel Petri v stolno cerkev, vzel iz j nje denar, a listnico vrgel na potu do-| mov v grmiček na Zrinjskem trgu. Na-i šlo se je še 420.000 kron in vsa zlatni-! r.a. Ostalo gotovino je Petri že porabil, katerega zločin je na tako čuden ;e bi' aretiran in stvo JDS in blagajnik rt vedo , J" j o tem darilu in zatriuieio, da tndi ne vc do. v katere svrhe 'n no ka^erib i sc Je ta znesek vnoraV. Ker sem že 14 dni odsoten r.i Liub'. : ne. sem za to notico izvedel šele da::t> | Iz dopisa, s knterim ine tajništvo denr« i kratske stranke v Ljubljani vpraša, ce sem pod dr. H. miSHer ->7- in če i dati kake podatke. Ker sem edini 'iubtianski odveu: . črko H, ;e ne- mogoče domnevati, da misli --Novi C^.,-„ „ _ . i na kakega drugega odvetnika, ia ni dv. znatno povečalo in razširilo. Razstavni I ma da SQ razup domokratsU prostor ie znašal lansko leto 25.000 kva-, stranke priš!e pr čitanin citirane notice dratnlh metrov, od tega je bilo zasede- j nih po 47U razstavljalcib 6308 kvadrat- , nih metrov, prometa s kupčijam! pa je 1 bilo 600 milijonov kron. kritika, domača kakor tudi pač tudi še druse ^sebe na misel, da sem podpisani v zvezi s kakim ztieskcn . darovanim iz takega :•.!! drugačnega namena za kak sklad JDS. morebiti Cc — • — ........ ' , mera za sk --------------Inozemska, prav ugodna.! da sem kak tak znesek p0.nCveri! a' Permanentnih legitimacij ie bilo izdanih ! ... , pomagal poneveriti. Z ozirom na to obiskova.cev pa • čutj;n Uolžnjm_ 1 pojasniti, dn n' 8000, dnevnih 100.000, je bilo nad 120.000. Referent je tudi po-, o vdarjal, da je bila vlada Konzorciju zelo i ^ • meni naklonjena in da je s svojimi podporami' Cjklad 'DS iz znatno podpirala celo prireditev. Letos se bo sejmišče razširilo za 15 tisoč kvadratnih metrov in se bosta j zgradila dva nova velika paviljona. Nate j je govornik releriral tudi o Zagrebškem sejmu in izjavi', da se je !zprva smatralo to za nekako konkurenčno podjetje. končno pa Je došlo do sporazuma v tem smislu, da je bilo sklenjeno, da se vršita v Jugoslaviji vsako leto dva velesejma: spomladi v Zagrebu, v jeseni pa v Ljubljani Natančen dogovor pa se bo izdelal po II. ljubljanskem velesejmu. Izvršile so se malenkostne Izpremembe pri upravnem odboru konzorcija Ljubljanskega velesejma. Mesto odstoplvšega veletrgovca. g. Alojzija Llllega je bi! soglasno Izvoljen v upravni odbor go spod ravnatelj MIlan Dular. Tudi zastopnik mestne občine ljubljanske gospod Franc Orehek Je vsled razpusta ljubljanskega občinskega sveta izstopil, nakar bo začasno fungiral kot zastopnik Ljubljane g. magistratni ravnatelj dr. M. Zarnik. Pri letošnji sejmski prireditvi bo Narodna galerija otvorila prvo historično razstavo slovenskih slik, ki Jo bo subvencljonlra! veieseim. Izgled! za bodoči velesejem so zelo ugodni, število razstavljalcev se zelo množi, posebno število industrijcev iz Češkoslovaške Upamo, da bo uspeh letošnje prireditve še mnogo lepš! od lanskega. ra citirano notico javno ' nikdar kikr osrba -(''■ -kakega zneska za Zak kckrine''ikoH mmet:<: , ! zlasti pa nc označenega zneska iz ntt-r.iena, da bi H ellaki JDS izposfavuuaj . Praga . Inomost. ^ Ljubljani ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter 7 7660 14 7 vzhod 14. 7643 26-7 ■ it 21. 761 6 21-3 brezvetra 7 761 5 16-0 M 7. 768'4 100 vzhod 7. 765 5 150 jug. isp. 7. 7664 13 0 n 7. 7684 llO brezvetra Oblačno U —10 jaso o več jasno jasno oblačno jacno Padavine . mm bsrometer atan., temperatura njrmalna. Solnce nhsja ob 4'iO, talija oh 1 rJ č ■ Naznanilo. Tvrdka Jernej Pirnat, pilama, Martinova cesta št. 8, je pod sodno upravo. Naročila in plačila je na-slovljati na upravo pilarne Martinova cesta it. 8, Vsa naročila se bodo izvrševala točno, solidno in po zmernih cenah ter se v to svrho priporoča 2376 ci, - - kovcev. Tolovaji so imeli obraze s sa- , Tat jami namazane. Ko se je zadnje dni tr- i način prišel na dan. govec Pavel Cepin vračal v Gotenico, i izročen sodišču, so ga v sozdu med Rakitnico in ! ^ z ozfrom na objavo Jožka Severja izlav-Ijamo, da Jožko Sever nima od nas nobenega pooblastila za naročila pri stavbi v Sp. Si?kit Kmetijska ulica, ter je dotlčna objava brez- premetna. , , ... Od danes naprej je postavljsn za izplačila za delavce, ki so zaposleni pri te? stavbi, gesp. Valentin ACCETTO, mestni stavbeni mo;ster. Ostale račune do 500.000 K pa plačuje banka sama. Jllojsdj, Franc ist Slavfeo Flaninšok, Uubiiana, Karlovska cesta 18. m* Hči papeža 72 — Lukrecija Borgia III. del. 1. poglavje. Na velikonočno nedeljo leta- 1500 Se je odigral izreden in dotlej neviden prizor. Dvestotisoč ljudi je klečalo pred cerkvijo sv. Petra na kolenih, da prejmejo blagoslov Aleksandra VI. Zbrali so se verniki iz vseli delov Evrope, da započnejo novo stoletje na pobožen in dostojen način. Rim je bil premajhen, da bi se mogli v njem nastaniti vsi dospeli romarji in jih jo na tisoče moralo spati na cerkvenih stopniščih in po trgih, ali pa so sa namestili po poljih pred vrati večnega mesta. Ogromna prehrambene zaloge, s katerimi se je Rim oskrbel za to svečanost. niso zadostovale in so morali mnogi romarji stradati, posebno se oni, ki so bili tako neprevidni, da niso ničesar vzsli seboj na pot. Vendar so verni romarji prenašali vse to neprilike brez pritožb, celo še z veseljem mučnika, ki trpi za svoje prepričanje. Saj jim je bilo vendar usojeno, da z licem v lice vidijo velikega paoeža Aleksandra M., da čuja-jo njegov glas. prejmejo njegov blagoslov" in ee uverijo o divnem sijaju njegove veličine in moči, katera jim je bila doblej znana le po skoro neverjetnih vesteh. _ . In zare-s. v onem času je bu Aleksander VI. na vrhuncu svoje mogoč- nosti. Kakor vsako &vojo pr*«~ditev, je Aleksander VI. aranžiral zelo premišljeno tudi to svečanosti, ki ee naj v Rimu obhajajo ob nastopu novega stoletja. Predvsem je ta ogromna množica romarjev, ki se .je navalila v Rim. zopet napolnila papeževe blagajne, saj je požrtvovalnost vernikov biLa brezmejna. a bil .je tudi že zadnji čas, da se napelje zlata reka v precej izpraznjene "papeževe skrinje in jih zone t io vrha napolni z zlatom. Različna Cezarjeva podvzetja, kakor njegovo potovanje na dvor francoskega kralja in s tem vezani dogodki, so stala mnogo denarja. Cezar Borsria je nastopal na dvoru Ljudeviu XII. zares s kneževslrim sijajem. Da si pridobi pri kralju vpliv, je z velikimi vsotami podkupil vse vladne svetovalce. a s tem si je mladi, podjetni pa-ježev sin obenem osigural tudi najboljše uspehe. Najprej mu je uspelo pridobiti roko princese iz kraljevega rodu V Parizu se je zaročil s Charlotto D' Albert, sestro vladajočega navarskega kralja. Lepa, toda duševno slabše razvita princesa se je brez pomisleka popolnoma vdala kot politično orodje v Cezarjeve roke, a to tem raje in hitreje, ker je lepi in lokavi zapeljivec napravil nanjo* zelo globok utis. Ljudevit XII. je imenoval Cezarja za vojvodo Valen-škega, naslov, ki je bil vezan z visoko letno rento. Tako se je kapital, ki ga je Borgi-je« vložil za pohod na Francosko, ki je presegal ogromno vsoto dvestotisoč zlatnikov, pričel dobro obrestovati. Brez posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni brat in stric, gospod dr. Josip Stare finančne prokurature tajnik v pok. ln posestnik, bivii občinski svetovaleo v LJubljani itd. dne SI. julija 1.1. po dolgi mokepolni bolezni, v 74 letu sroje dobe mirno preminul. .... T . ,,. . . . Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Ljubljani v torek, dne 1. avgusta ob 4. nri popoldne iz hiše žalosti Oospo-svetska cesta št. S do mestne meje in se prepelje nato v Mengeš, kjer se položi truplo dne 2. avgusta ob 9.'/, nri dopoldne t rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v vež cerkvah. Pr»si se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 31. julija 1922. aston, Ferdinand in Feliks Stare bratje. Toda Borgijca. oce in sin. sta bila navajena računati s čisto drugimi številkami. Na umu so jima bili vse dm-gi, plod o vite jši posli in tudi te je izvršil Cezar v popoplno zadovoljnost svojega očeta. Odkar se je zvezi med Borgijci in Francozi pridružila tudi beneška republika, t ta Francija in Beneška takoj začeli z novimi srditimi napadi na milansko vojvodino. Ni tra-jjalo dolgo in ta lepa deželica je padla j pod oblast francoskega kralja, i Cezar Borgia je, kakor pravi zgodovinar Gregorovius, sledil francoskim zastavam kakor skobec; čakal je samo na prikladen trenutek, da zgrabi svoj plen. Zdelo se mu jo. da je njegov čas dospel, ko je nad Milanom zaplapola- j la francoska zastava. Tedaj je zahteval od Ljudevita XII. potrebno čete, da si podvrže Eomagno. Dobil jih je. Po imenu je pripadala Romagna ze zdavnaj papežtvu, in mnogi mali knezi, ki so si deželo razdelili med seboj, do skrajnosti izrabljali ubožno prebivalstvo in vladali z najkrutejšo tiranijo, so morali nekdaj plačevati tribut papežki stolici. torej Borgijcem. kc-r ti-stihdob se pojma cerkve in obite.lji Borgia nista ločila. Toda ti mali fevdalni despoti, ki so svoje pritlikave države osnovali v dobi, ko so papeži stolovali v Avignonu, so so sca.voma odvadili izpolnjevati svoje dolžnosti. Niso več marali odpirati svojih moš-njičkov, smejali .-o se papeževim pret-njam. ni=o mu pošiljali tributa in mu brez posebnih koncesij niso dajali niti čet, niti odškodnine. Odtegnili so se tudi malim službam in dolžnostim, za V trajno delo sprejmemo 10 kamnosekov proti dobri plafil ali na akord. —: Ponudbe na: Kamnoseška industrijska družba v Celju. 2367 j Zobni atelje Ferd. Palovec zopet sprejema. — Istotam se sprejme 2374 katere je Aleksander VI. trdil, da so napram njemu obvezani nanje. S temi malimi, a zelo opasnimi razbojniki je bilo treba končno obračunati. Te ma! ?, divje bejtije, ki so trgale vse, kar jim je prišlo pod kremplje, so morale zdaj na lastnem vratu občutiti kremplje močnejšega in krvoločnejše-ga grabljivca. Aleksander VI. je razglasil, da je večina baronov v Romacmi in Markah izgubila svojo oblast, ker niso hoteli cerkvi plačati tributov, in Cezar Borgia je korakal proti njihovim utrjenim gradovom na čelu svojih francoskih čet in z močno vojsko mezdnikov, ki so komaj čakali na novo priložnost plenjenja. Oče Borgia se je pobrigal. 'Ja je postavil ogroženim baronom svarilm vzgled. Gospodarja v Sermonetu, barona Gaetani, je papež pod pretvezo, da želi z njim mirno razpravljati, zvabil v Rim. a komaj je nesrečnik dospel v gnezdo Borgijcev, o mu jo dali v ječi, je bila zabeljena z običajnim borgij^kim pozdravom. Enako odločno in radikalno je delal Cezar. Ker ie razpolagal z osemnajst tisoči vojske, ni potreboval niti s-tri-teaičnesr.i talenta, niti posebne vojaške hrabrosti, da ostane zmagovalec v RomagnL Padli sta trdnjavici Imoli in Forta, mali knezi so končavali v kratkih, obupnih bojih, ali pa so se ponižno podvrgli Cezarju, ki jih je zgrabil trdo in težko. Tako je bila dežela podvržena Mr-gijskemu gospodu in Cezar se je lahko s pravico nazival »gospodarja Ro-magne=. Toda Cezar še ni dovršil svojega krvavega posla, še je bilo število sovražnikov obitelji Borgia močno. Posebno Florentinci so bili papežu in njegovemu sinu trn v peri, ker so bili navzlic temu. da je bil Savonarola že obsojen od podkupljenih sodnikov in je moral na grmadi izdahniti svojo plemenito dušo, še vedno navdahnjeni t njegovimi nauki in bili zato be=ni sovražniki Borgijcev. Ampak za enkrat je želel Cezar uživati svoie zmagoslavje. Hotel je, da ira Rimljani proslavljajo. In k temu dogodku je papež Aleksander VI., ki je bil silno oduševljen za svojega sina, pozval takorekoč ves svet. Priredil ji-, zato velike svečanosti ob nastopu novega stoletja. Ono velikonočno n<\i Ijo namreč." ko so rimski zvonovi doneli tako jasno in svečano, kakor nikoli prej, je slavil svoj vhod v Rim zmagovalec, z lovorom ovenčani Cezar. .. . Na čelu številnega in sijajnega spremstva se je dal Aleksander VI. na dragoceni nosilki nesti iz Angeljst trdnjave, da pri Hadrijanovem mavzoleju sprejme svojega zmagoslavnega sina. Vsi kardinali in dostojanstveniki, med njimi tudi tuji poslaniki na papeževem dvoru, so tvorili špalir, ko Je Cezar Borgia stopal pred svojega očeta in padel pred njim na kolena. ■Dalje prihodnjič.) Man«;« da 20 baaodl D!a. 3'—, »Mklh Mimljajlh 6 fceaadl I Din. - Trgovin egiail, čop!sown)», nf pramlislna . 95)51 2381 Ueenoa za m&nufakturno prodajalno se išče. Kje, povč uprava . Meblovano sobo za takoj išče v mestu ali ns periferiji soliden drž. uradnik. Ima lastno vrhnjo poteljno opremo. Cen j. ponudbe pod «Snažnost> na uprivništrn c Jutra*. 236? Prano Virant javlja s tužnim srcem 7 svojem in v imenu svoje hčerke Irine vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nepozabljiva, preljubljena dobra soproga in mati e a Irant, roj. Posti po dolgi mučni bolezni danes dne 28. julija ob 2. uri popoldan pre-videna s tolažili za umirajoče mirno v Gospodu za vedno zatisnila svoje oči. Truplo predrage rajnice bo v nedeljo dne 30. julija ob 4. uri popoldan položeno v lastnem grobišču. Maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi 31. julija ob 7. uri in v samostanu v Brežicah dne 1. avgusta ob 7. uri. Brežioe, dne 28. julija 1922. 2371 Industrija perila i POVH & MEDIC, NOVO MESTO. i^ai d. JL joa. po najnižjih cenah; otrobe, iso&o za i?rmo, fižol, kunina ln druge deželne pridelke Ljudevit Sire, 400 m traonio, ! poletno stanovanje 130 mm visoke, okoli 33 kg na Bledu, lepo opremljeno, pri metru težke, z vsemi pri- obstoječe iz treh sob in pripadajočimi deli (tračnice le- tikliu, v krasni, mirni legi, zeče v Mariboru), se takoi se odda. Vprašati je pri eospej oddado. Ponudbe na poštni j Gerkman, vila «Lipa>, Zeleče predal 29, Maribor. 2301 št. 51. 2358 Hiša, £378 skoro nova, enonadstropna, z velikim vrtom se proda. Kupce in;ana razpolago lepo stanovanje. Poizve se Sv. Petra cesta 95. Parcela v idilični legi 6e proda. Ponudbe pod cSolnčno« na upravo »Jutra«. 2311 Psi, foksterlerji ! *iad trgovec 23801 (tudi dobri čuvaji) se poceni1 prosi posojila na^ dobro idoco ! prodado v hotelu .Tivoli*, i trgoviuo do K 2o.C00 proti . 2379 visokim obrestim in gotovem i Posojilo 100.000 Din proti dobrim obrestim in garanciji išče posestnik dobro vpeljanega obrtnega podjetja Ponudbe pod »Posojilo« na npravo nr. lastnik vinogradov v Jeruzalemu. j Kupimo vsako množino 2315 i I (.ochleifholz), debelega od 7 cm m tez, dol-, gega od 1 m in čez. za takoj in za poznejše stalne dobave. Ponudbo X. Jugoslov. po- j 40,1 1 sredavalniei za les v Sarifcora.l Paiaiki v Ameriko, pozor UNITED-AMEEIKAN-LINES-INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburga, Southamptona in Cheroourga v New-Ycrk, Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja Blmon Esastec, zastopnik za Slovenijo, * 'sbliaaa, Kolodvorska ulica 26,