Pellnlna pls&sna v goSovInl. leto. V|, i|„ 266. V Lfubljani, v petek 24, sio^smbra 1922. P@sam. št. 1 Din. HflPSEJ Glasilo Socialistične stranko Jugoslavije, VOLILNI SHOD Socialistične stranke Jugoslavije in upokojencev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 26. t. m. ob pol 10. dopoldne v veliki preurejeni dvorani pri »Levu« na Gosposvetski cesti (nasproti Kolizeja). Dnevni red: OBČINSKE VOLITVE. Poročali bodo ss.: Zv. Bernot, J. Bole, J. Ogrin, I. Rostan, Ivo Meznarič, J. Pastorek in Franc Svetek. VOLILNI SHOD Socialistične stranke Jugoslavije in upokojencev v Sp. Šiški Se bo vrša v soboto, 25. t. m. ob 19. zvečer pr* Valjavcu (Reininghaus). Poročajo socialistični kandidati. Sodruji in sodružice, pridite v veli-^gjteviiu! __________ 3. DECEMBRA VRZITE SVOJO KROG-^ LJICO V 3. SKRINJICO! Razsodba glavnega odbora SSJ v Belgradu. ničif^lasi‘° Slavnega odbora SSJ. »Rad-jj e Novine« so objav'le dne 17. novem-Uj® sledečo razsodbo glede koalicije Koc-Deve skupine s klerikalci in komunisti, st *V Ljubljani je prišlo do razdora v rad’ organizaciji. Nastal ie ta spor j ni notranjih nesporazumov. Zaradi tega nastOD*d tud* slavni strankin odru,, Y a spor Poravna in zdelo se »e. da se *nu no to posrečilo. Vesr Da ie zdaj v tei zadevi do no- p-iJIm momenta. Skupina, ki ima za svoje rldSl!o »7ar-V,.. e Irlori- kalci skup o »Zarjo«, je šla v koalicijo s kleri-*n komunisti z namenom, da ž njimi n? nastopi proti demokratski stranki Df*S kl\x MI UCIIKJIViaia bližnjih občinskih volitvah, so si* tem So naiPravili dve napaki, prvič stranVoI volKno koalicijo s političnima stranki* brez Predhodnega dovoljenja trebnn ,,n da bi soloh smatrali za pošli v knauJ- za dovoljenje. Dalje so nahaia ni ! ,8 strankama, s katerima se borb stranka trenutno v naiostrejši služiiipiri S® klerikalci in komunisti po-agitaom? oainesramnejše demagogije v nejših ' ,”led delavstvom in najbrezobzir-siedstev proti našemu pokretu. Drugič pa je s tem n,.š pokret v Ljubljani razdvojen in njegov uspeh oslabljen. Radi tega moramo naiostreiše obsoditi postopanje skupine okrog »Zarje«. V tel zadevi moremo smatrati kot edine zakonite predstavnike našega po-kreta pri obč. volitvah ss. krog oricielne-ga strankinega glasila »Naoreja«. Skupina krog »Zarje« pa bo morala za svoje postopanje. ki ie nasprotno tudi strankinemu pravilniku, izvalati nujne posledice. Smatrali smo za potrebno ugotoviti tudi službeno strankino stališče v tej zadevi. kar smo s tem storili.« * Istega dne. ko so objavile »Radničke Novine« to izjavo glavnega odbora smo priobčili v »Napreju« članek sodr. Pavi-čeviča »Principi v koš!...«, ki ie. kakor znano, tudi obsodil zarjansko koalicijo s klerikalci in komunisti. »Zaria« je tedaj odgovorila tako-Ie: Sodr. L. Pavičevič je priobčil včeraj v »Napreju« članek o ljubljanskih občinskih volitvah. Radovedni smo. komu je nasedel, da se dd izrabljati na tako naiven način. — Je »Zarja« še vedno radovedna? Iz našega občinskega parlamentarizma. do :yhmanborskem mestnem svetu so se ki * “? P°tencirala tiha nesoglasja, rani«,- .°te° časa obstajala med koali- je T1 v®ddnimi klubi. Pred par dnevi SooLi1^ av'ja« poročala, da so narodno-tn ain! zastopniki odložili poročevalska sta in vodstvo v odsekih in da so jim baiJ° sIesi<>va-fzbruhnila v severnem delu ške , so P*”*-" -f V severnih češkirud«jQ ceni:'o čeli stavkati rudariš. Njih st ^hco-na 30.000. Delo počiva v Mostu, vu in Chomutovu. demon- -f- Na Dunaju so P°vod®11r0istnega stracije ob priliki PraznovaljLtirali biv' dne Karlovega sina Otona a ^ s0 šega polkovnika Wolfa in še 22 ose hujskale množco. zbiranj® -1- V Berlinu so-prepoveda^^ p0 ljudi na prostem, ker se oOje trgovinah. . _taVljena + Nova nemška vlada ^e;nze. takele: Cuno. državni kanC^m]arStvo* iustični min:ster. Bekker. g y,rana* Brauns. javna dela. dr. Mu le . . ralT)ba. Albert, finance. Gessler. ,iarod^sser. n^ Groner. promet, Stingl. pošta, tranie zadeve. ________ Skrinjic« pri UubSIanskili obSnskih 3. volitvah. 1. 2. Dr. Vidmar, šahist. Slavenska banka. (Praprotnik - Žerjav). Kmetiski fond. Uradniška pragmatika itd. itd. itd. Dr. Peric, advokat. Zadružna gospodarska banka. Pollakovo človekoljubje! | Razne nagrade in žegnani zvonovi. Vitezi rdečega križa na Zaloški cesti, j Zveza gnilih kompromisov, »j Volkovi . 95 o/0 pastirji . 4«/0 ovce . . 1% Volkovi . . . pastirji . . . ovco (pobožne) lO°/o 25 °/o 65% Jože Ogrin, mizarski podočnik. p Stranka ročnega in I duševnega delavstva p ter upokojencev. | Ikči resnico — spoštuj svoj Hi razum! Stfdbotsni IflucSje sacSaiisU 100»/» Dr. Ravnihar, advokat. Jadranska banka* 40 letno magistratovanj® z bankrotom* Velekapitalist Knez . in narodno „socialistih program. j Bratstvo lačnih in sl 1 7 0°/» Volkovi . • • • l0iy# pastirji . • • • „qo., ovce (narodne) • + Na zborovanju internacionale stavbinskih delavcev v Parizu predseduje nemški^ delegat sodr. Paeplovv. Kongres ie sprejel predlog:, da se ustanovi v Franciji internacionalni urad. ki bo skrbel za inozemske delavce, zaposlene pri obnovi epustošenegra ozemlja. -F Angleški parlament so otvorili 20. t. m. Opozicionalne stranke so izvolile za svojega voditelja sodr. Clnesa, ki ie vcfcl-ta parlamentarnega kluba Delavske stranke. -p Angleška delavska stranka je :zvo-iila za svojega predsednika sodr. Ram-sava Macdonalda.__________ Dn@vn@ vesti. . ČitateHi naj nam oproste. če včeraj iso razumeli odstotkov pod skrinjicami, ne ner.0>,‘u®0SlavUl« z dne 23. t. m. razlaga hod*ntC ran'dner, da je pripisovati od-°reh5i-IVa^es:a bloka v Belgrad — za-ne ve kongresu. Gospod poslanec Radičn no 3jbrvaško ljudstvo prisililo g. ga a °5?bod v Belgrad, to pa radi te- sivna w.,3’udstvo uvidelo nesmisel pa- DftOnr Hrvaškega bloka. Gospod škpm, Drav‘ da so pripisovali zagreb-socinUc+M°nT?resu vel,'ko važnost tudi — Dno-i i ! ^es ne vemo. kje je zopet to liarmk-1'ab Tako srečno prijadra do liub-sitih občinskih volitev, tu namreč tiči dol^n v.R™uI »Ljubbana bo storila svojo sati • ne more več nadalje prena-iva SV0Je®ia Ponižanja,« pravi končno. Mi a Prav-mo. da bo slabo storila, če bo vo-sVa >>zajedn'čarje«. katerih listo tvoriio !•,?(? saTn* advokati in upravni svetniki „ . . ionskih bank. če hoče Ljubljana res eoi dobro, bo volila edinole listo soc;ali-ucne stranke, kajti le ta je resnična zastopnica delavnega ljudstva! + Jaz ne bom trobil na volilni — no jen (!), je trdil na sinočnjem shodu j^ajedničarjev« g. dr. Vodušek. Shod je Pjj namenjen upokojencem. Udeležba je »sijajna« — 30 moških -r 5 žensk, Jštevši oba govornika in pol ducata mla-ai-h ljudi. Ker g. doktor ni hotel trobiti na volilni boben, je nanj milozvočno sviral h; boslanec Brandner, ki je zatrdil, da je banska »Zajednica« plod zagrebškega kongresa — dr. Ravnihar pa je napisal v »Slov. Narodu«, da so se mu prišli narodni socialci sami ponujat! G. Brandner je dalje razlagal, da ljubljanske volitve nimajo samo lokalnega pomena, temveč jih je treba presojati z bolj »obširnega« stališča. (Ali je cikal na upravne svetnike?) To svojo »široko« politiko je pojasnil s sledečim zgledom: Davidovič je v Zagrebu glasoval za resolucijo zagrebškega kongresa — v Belgradu pa proti — ker tako zahteva politika (»široka« seveda). Upokojencem pa je postala ta politika preveč široka, zato je njih zastopnik Bole povedal, da se giblje njih politika v bolj ozkem krogu, najbolj okrog želodca. Povedal je, da so upokojenci sklenili, da bodo šli s tisto stranko, ki bo vzela njih zastopnike na svojo kandidatno listo. Sklicali so v ta namen sestanek, na katerega so povabili zastopnike^ vseh strank, odzvali so se pa samo socialisti, ki so vzeli na svojo listo njih zastopnike in je torej jasno, da bodo volili upokojenci — upokojence, ne pa političnih penzi-onistov. kakor se imenujejo »Zajedničar-ji« z drugim imenom. Nič ni pomagalo, da je g. poslanec trdil, da je treba streti režim in da pomeni samo zmaga »Zajed-nice« poraz za Belgrad, ker vemo vsi, da bi pomenila socialistična zmaga za Belgrad najmanj — katastrofo! Nato je g. Brandner ponujal svoj politični Elsa-fluid — razne miloščine, češ, »Zajedni-čarji« imamo usmiljena srca in bomo upokojencem pomagali kljub temu. da so se odločili za socialiste. Saj radi tega kandidirajo same. upravne svetnike in doktorje — da se je celo »Jutro« nad tem zgražalo! Upokojenci so ostali trmasti na socialističnem stališču, da ne potrebujejo miloščin, temveč hočejo za pošteno delo, ki so ga opravljali, tudi pošteno plačilo! Hlapčevsko naturo je pokazal samo eden — tisti, ki so ga iz vseh društev upokojencev izključili. »Jutrovci« Drično izdajati z današnjim dnem volilno glasilo »Napredna Ljubljana«. ki bo izha'ala vsak dan. Prva številka vsebuje izvajanja šahista dr. Vidmarja. Nai bodo njegova izvajania še tako »kunštna«. gotovo je. da lutrovska gospoda ne bo zmagala, pa če bo potrošila cele kupe danara za voklno agitacijo. Ljudem se namreč odpiralo oči. čeprav so še vedno precei zaspani. Tisti, ki gledajo, so že morali spoznati, da le jutrova gospoda zastopnica velekapitala. Od tega prepričanja iih ne more odvrniti niti mena lista, ki so io zelo »kunštno« sestavliali. malo bolj previdno od »Zajeanice«. kar pa le bilo neobhodno potrebno pri številu njihovih volkov. Kdor še kai dvomi, nai si le ogleda vse'štiri volilne skrinjice, komentirane v našem listu! Ljubljana. Centralizem, avtonomnem in samo- Gosposvedski cesti) predavanje: »Invalidi in politika«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali govor, vendar ne nad 10 minut. Maribor. Škrlatinka se je začela širiti v našem mestu. Da se prepreči kak splošni epidemični izbruh, ie mestna zdravstvena oblast zapovedala prebivalstvu, da mora tako! prijaviti vsak nov slučaj, kar so dolžni posebno vsi tisti, ki so v neposredni bližini bolnikovi, da se izognejo zakon tim kaznim. Pri vsaki odsotnosti iz šole ie treba šolskemu vodstvu najpozneje tekom treh dni z zdravn škim spričevalom naznaniti kakovost obolenja. Sz stranke. Krajevna politična organizacija v Trbovljah priredi v soboto. 25. t. m. ob 4. popoldne diskusijo v »Delavskem domu«. Sodrugi. udeležite se je polnoštevilno! — Odbor. Ustnik Svobodi©* »Svoboda«, delavsko izobraževalno društvo v Ptuju, se marljivo giblje. Tako je uprizorilo že več zanimivih predavanj, ki pa so še vedno na sporedu. Dne 23. t! m. bo predaval g. dr. B. Štuhec o »Tuberkulozi in njeni posledici«. V. Komavii 4. decembra o »Narodnostnem vprašanju in o social zmu«. S. Uratnik 7. decembra o »Organizaciji kot pomožnem sredstvu za dosego ciljev socalizma«. 14. decembra bo predaval g. dr. B. Vrečko o »Veneričnih boleznih«. S. Uratnik 21. decembra o »Povonem gospodarskem položaju Evrope«. 28. decembra o »Alkoholizmu in njegovem škodljivem udHvu na človeški organizem«. G. Čopič 4. januarja o »Moderni državi«. S. Uratnik 11. januarja o »Stanovanjski bedi in n.;e odstrautvi«. Predavanja se vrše v Glasbeni šoli vsakokrat ob pol S. Za kritje režijskih stroškov se pobira 1 dinar vstopnine. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 61 Din, 1 lira 2.83 Din. 1 češka krona 1.95 Din. 1 francoski frank 4.32 Din. 100 avstrijskih kron 8 par. V Curihu velja 100 naših kron 2.03 švicarskih frankov. = Okoli 2GG0 vagonov suhih sliv so izvozili v letošnji jeseni z vaiievskega okrožja v Srbiji. POZIV NA NARGČBO! Koncem decembra izda »Slovenska social-n:i matica« pesniško zbirko: Tone Seliškar: »TRBOVLJE«. Vsakemu so lahko že znane pesmi našega najboljšega in najizrazitejšega predstavnika naše mlade umetniške generacije. V tej zbirki slika _________ življenje sajastih in trpečih bratov. Njegove pes- uorava se glasi naslov predavanja sodr. mi, katerih je bilo nekaj objavljenih že v Kresu, Zvonimira Bernota ki se bo vršilo v če- in katere ie nesnig »cm —.-u trtek 23 t. m. ob 20. v veliki dvoran-»Mestnega doma«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašan e, ali dal ši govor. vendar ne nad 10 minut Vstopnina: sedež 3 Din. stojišče 1 Din. Promocija. Gospod Stane Rape *z Olševka pri Kranju bo v četrtek, dne 23. novembra opoldne v veliki dvorani ljubljanske univerze promoviran za doktorja filozofije. . Vojnim invalidom! Na željo vec invalidov iz Ljubljane in okolice bo priredil tovariš Ivo Mežnarič v soboto 25. t. m. ob 7.(19.) uri zvečer, v prostorih gostilne pri Boletu, Kersnikova ulfca (prva ulica na desno od kavarne »Evropa« do in katere je pesnik sam že recitiral na raznih javnih umetniških večerih, so povsod zbudile navdušenje in pohvalo. Vse duševno in ročno delavstvo poživljamo, da si nabavi to zbirko pesmi. V vsako družino mora Seliškarjeva pesniška zbirka »Trbovlje«. Kdor naroči knjigo najpozneje do 15. decembra in s pošlje denar naprej, prejme broš. izvod samo za 30 K in vezan za 40 K. Opozarjamo, da bo po izdaji cena višja, vsled cesar naj jih vsakdo takoj naroči. Na naročila brez denarja • se ne moremo ozirati. I4a-ročnina naj se pošlje na naslov »Slovenska socialna matica« Ljubljana. Osebno jih morete naročiti v osrednjem tajništvu »Svobode«, Ljubljana. Židovska ulica 1. I. nadstr. fr. svetek: Zmaga ali propad? (Dalje.) Delo starinov. Ce hočemo ostati objektivni, ne smemo starim socialistom očitati, da sc premalo priporočali važnost izobrazbe. Pri nas v Sloveniji smo imeli nekaj duhov, zlasti E. Kristana, ki se brez bojazni lahko, postavi med znanstvenike socializma. Po naših listih in brošurah imamo mnogo razprav, ki so po svoji dovršenosti in globočini prvovrstne tako, da tudi socialisti večjih narodov nimajo boljših. Pa vendar vidimo, da med delavstvom te silne razprave niso našle odmeva. Zakaj? Naši socialisti so hodili na Kristanove shode ne zato, da se tam česa nauče, temveč, da se naslajajo nad umetniško le-rimi govori. A niti najbližja Kristanova okolica ni skušala dati njegovim besedam življenja, a kar je najhudše, tudi on v svojem kavalirstvu tega od njih ni zahteval. Kako lepo je znal Kristan naslikati prednosti demokracije! Tako lepo, kakor zna samo tisti, ki je ta problem do zadnje podrobnosti sam v svoji duši preživel. Kakšno nasprotje proti temu je bilo potem dejstvo, da so ostali vsi ti govori le besede, da smo le od kapitalistične države zahtevali to demokracijo, v svoji državici (to je v stranki) smo pa trpeli, da nam je privedel na strankin zbor (parlament) vsak voditelj svojih par prijateljev, pa če so ti imeli koga za seboj ali ne. Pa tako je šlo na celi črti, pa ne samio pri nas, temveč na vsem svetu. Tako niso delali samo »voditelji«, temveč tudi »navadni« socialisti. Dokler je bil kdo sam delavec, je bil socialist, je hodil na shode in tam robantil nad kapitalisti. Zahteval je večjo plačo in krajši delavnik. Ko si je pa nekoliko opomogel in postal sam svoj mojster ali kaj sličnega, je bilo takoj konec njegovega socializma. Ljudstvo pa, ki gleda na vsako novo stvar začetkoma z nezaupanjem, je videlo, da zahtevajo socialisti od drugih sicer prav lepe in pravične stvari, sami pri sebi delajo pa izjemo. In tako je nastala že prislovica, da je socialistična stranka ustanovljena samo zato, da spravi tudi ona par svojih izvoljencev na višja mesta, do boljšega kruhka. Le po tej poti je bilo mogoče priti tako daleč, da je socialist, ki je vse življenje rojil proti vojnam, prevzel med svetovno vojno municijsko ministrstvo. — — Jasno je, da bo treba vse dosedanje delovanje preurediti. Kreniti bo treba v novo smer, v smer kjer ne bomo samo go- vorili o programu, Temveč ga fiomo fudi izvajali in Izvedi sicer najprej v svojih lastnih organizacijah, kasneje pa lotni družbi. Vera v družbo. Ako hočemo usposobita proletariat za vodstvo tistih po* slov, ki jih upravlja sedaj kapitalizem, mu moramo najp vrniti vero v sebe in v družbo. , , j. V vseh naših organizacijah je treba upostaviti sistem, bo vsakomur omogočal kontrolo. Jarctvo Kako naj si predstavljamo socializirano S°sP°daL se brez sistema javne kontrole? Vendar ne bo nikdo tria , bomo morali pač sprijazniti s tem, da bomo dali obratov v roke tistih ljudi, ki bodo »najbolj P°^e.m*^ hn z treba bi bilo, da potem iznajdemo tudi sredstvo, ki na gotovostjo povedalo, kdo je pošten in kdo m. K bo zahtevati, da bo moralo tisto sredstvo tudi povedati,, dotičnik, ki je pošten, tak tudi ostal takrat, ko se mu Doa dile lepe prilike za »zaslužek« potom nepoštenih dejan]. Takega sredstva seveda ni. pa če bi tudi bilo, eni bi m verovali, drugi zopet ne. , . -o* Edino, kar ostane, je javna kontrola, pri kateri booo delovali vsi, ki bodo zaposleni v dotičnem podjetju, na čin, da bodo drug o drugem vedeli, kaj je delal in koli zasiužil i Tak sistem je pa treba uvesti že sedaj v delavske org£i zacije, če hočemo, da bodo pravilno predstavljale državo hodnjosti. , , , . . s* Na ta način bo prišel socializem od besed do dejanj, teorije v življenje Ko se bodo socialisti naučili kontrol voditi lastne organizacije, bodo tudi spoznali sredstvo, ^ naj kontrolirajo državne institucije in znali bodo kontr tudi privatna kapitalistična podjetja. In s tem je na, možnost ubrizgati socialistični serum v kapitalisticn prave, kakor zahteva to s. Ladoff. . ei v Pa takih stvari je več, ki jih moramo izvesti najp ^ lastni državi (organizaciji). Potem, ko bomo na Pra. jsto zgledu poučili proletariat, bo ta že našel potov, da zahteval od države in tovarne. _ v 0r- S takirn delovanjem bomo dvignili zaupanje elan*o» ^a_ ganizacijo, in ti bodo to zaupanje širili naprej v naj:s. ja in se. Naša država prihodnjosti bo rastla, se bo SP0P, iia tista pospešila bo kapitalistični polom, ker mu bo od, „ giav- sredstva, od katerih še danes kapitalizem živi. Kar je P no: ta polom ne bo našel socialistov nepripravljen1"* (Dalje prih.) NARODNA SKUPŠČINA. 22. nov. Minister prosvete Pribiče-vlč je odgovoril na vprašanje posl. Sko-berneta zakai so preklicani dopusti slovenskim učiteljem, ki so slušatelji višje pedagoške šole v Zagrebu, da mu ni o tem nič — znanega. (Na to vprašanje se Se povrnemo). Nadaljevala se ie razprava o gospodarstvu na Bel.u. Sklenjeno ie bilo da se izroče vsi krivci brezobzirno sodišču. UTRINEK. »Obenem s programom Je bilo rečeno. da razredno zavedni proletariat ne more stopati v noben kompromis s kako meščansko stranko. Zato odklanja vsak kompromis v tem oziru.« ^ ?QlU0)