Poštnina piaAna t Leto XXI., št« 244 LfnUiana, petek g. oktobra 1940 Cena t Din UpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inaeratm oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — Tel. 3492 tn 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Poaružnlca Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana St. 17.749. rnk dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ruski demantiji Razvoj zadnjih tednov nam je spet enkrat pokazal, kolikšen pomen pripisuje svet danes ruskemu činitelju v mednarodni politiki. Tako obe vojni stranki, pa tudi tako zvani tretji, nevtralni tabor so pozorni na vsako besedo, ki prihaja iz Moskve. Prav posebno opažamo to tedaj, kadar se dogodki razvijajo v neposredni bližini Rusije in postanejo ugibanja o njenem stališču zlasti pereča. Tak primer smo doživeli te dni v zvezi z razvojem dogodkov na evropskem jugovzhodu, na Bližnjem vzhodu in v vzhodnem Sredozemlju, torej na področju, ki se po splošnem mnenju neposredno ali posredno tiče tudi Rusije. Ob pomanjkanju uradnih moskovskih izjav so vzbudile tem večje zanimanje razne polslužbene izjave, podane v obliki dcmantijev. Po odmevu teh demantijev v obeh vojnih taborih so nevtralni opazovalci skušali nakazati smernice trenutne ruske politike. Ker so takšni demantiji samo posrednega pomena za razumevanje dejanskega stališča Rusije, ker označujejo samo negativno, ne pa tudi že pozitivno stališče, je razumljivo, ako največkrat tudi oni zavajajo v napačne sklepe; pri interesiranih zaradi njihove in-teresdranosti, ki daje prednost samo ugodnim pojavom, pri nevtralnih opazovalcih pa zaradi težave v presoji večje ah manjše važnosti konkretnih demantijev v medsebojni primerjavi. Ta zmeda v tolmačenjih se je pokazala tudi te dni. Francoski polslužbeni organ »Temps«, ki ga smemo po sedanjem položaju v Franciji v zunanjepolitičnih zadevah smatrati za več ali manj neinteresira-nega opazovalca, je te dni v uvodniku o ruski diplomatski aktivnosti takole obeležil pomen Rusije v sedanjem razvoju: »Ruski činitelj je največjega pomena v pogledu novega reda, ki naj se ustvari v svetu, ter velike važnosti v politični igri, ki se sedaj razvija na jugovzhodu Evrope, na Bližnjem in Daljnem vzhodu. Zato moramo z največjo previdnostjo sprejemati informacije tiska, ki bi nas rade prepričale o naglem in odločilnem razvoju stališča moskovske vlade, bodisi v smeri tesnejšega sodelovanja z velesilama osi, katerima se je sedaj pridružila tudi Japonska, bodisi v smeri zbližanja z Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami. Nič nam namreč ne dovoljuje misliti, da hoče Rusija na ljubo dogodkov poslednjih tednov bistveno spremeniti zadržanje, ki ji je doslej nudilo samo teritorialne in gospodarske prednosti, ne da bi se ji bilo treba neposredno z orožjem udeležiti evropske vojne. Priznana namera Moskve je, da bi ostala ob strani konflikta vse dotlej, dokler ne bi bili njeni interesi direktno ogroženi, pa da se v sedanjih okoliščinah trudi izboljšati svoje odnošaje z vsemi velesilami ter na korist ruskega vpliva mirno urediti vsa vprašanja, ki se postavljajo med .■sovjetsko velesilo in sosednimi državami; pri vsem tem pa da ohrani povsem nedotaknjene vse svoje sile za vsak primer, M bi mogel nastati.« Mislimo, da je ta označba trenutne ruske zunanje politike vseskozi realna in še najbolj v skladu z vsemi uradnimi in poluradnimi izjavami Moskve. Ako v tej luči presojamo na primer sedanjo izredno diplomatsko aktivnost Rusije, se nam ne more zgoditi, da bi videli v njej kaka protislovja. Tako nam govore poročila teh dni o pogostih in ponovnih diplomatskih stikih Moskve s predstavniki Velike Britanije in Zedinjenih držav na eni strani, s predstavniki Japonske na drugi strani, nadalje z diplomatskim zastopnikom Turčije ter končno o rednih ruskih stikih z nemškimi in italijanskimi diplomati. Tudi ruski diplomatski zastopniki v inozemstvu razvijajo vedno večjo delavnost. Iz teh stikov pa za sedaj ne moremo drugega zaključiti kakor da se Moskva trenutno istočasno pogaja z Londonom. Washingtonom, Tokiom in Ankaro, ne da bi se zaradi tega odpovedala svojemu dosedanjemu sodelovanju z Berlinom in Rimom, v kolikor so vsi ti kontakti — vsaj doslej — izraz popolne neodvisnosti in svobodnih rok na vse strani. Na drugi strani Rusija ne prikriva svojih interesov na nekaterih področjih sedanjega splošnega in posebnega razvoja, pa se zato od časa do časa posluži polslužbenih izjav, ki na te interese opozarjajo. Na kratko bi torej smeri trenutne ruske diplomatske delavnosti najbolj stvarno in brez slehernih ugibanj ali pretiravanj takole označili: boljšanje odnosa j ev med Moskvo in Washingto-nom, pogajanja med Rusijo in Japonsko ter vidno zbliževanje na črti Moskva - Ankara, a nespremenjen položaj glede vseh ostalih odnošajev. V Moskvi imajo občutek, da se za Rusijo v enaki smeri zanimata oba vojna tabora in da je tudi zanimanje nevtralnega tabora za njeno stališče vedno večje. Oba vojna tabora skušata doseči čim prejšnjo jasnost glede nadaljnjih ruskih namer, medtem ko se Moskvi oči-vidno še ne zdi potrebno pokazati sv o- Zračna vojna besni dalie Nemški napadi na Anglijo in London so se nadaljevali tudi včeraj, vendar ne s tako silo kakor prejšnjo noč — Nadaljevali so se tudi angleški napadi na Nemčijo New York, 17. okt. j. (CBS) Po vesteh iz Londona so bili nemški zračni napadi na Anglijo v minuli noči manjšega obsega, kakor prejšnjo noč. Zelo slabo vreme je otežkočalo skupinam nemških letal prodreti globlje nad angleško ozemlje. Manjšim skupinam pa se je vendar posrečilo preleteti južno in jugovzhodno obalo ter doseči nekatere kraje v jugozapadni, južni in jugovzhodni Angliji. Poglavitna cilja sta bila v minuli noči London in Liverpool. V Londonu so bile vržene bombe večinoma na industrijska predmestja na severovzhodu. Nekaj škode je bilo povzročene tudi na stanovanjskih kolonijah. V Liverpoolu so nemška letala bombardirala pristaniške naprave in skladišča, povzročena škoda pa ni bila velika. Tudi število človeških žrtev je dokaj manjše kakor v minulih dveh dneh. Po sorazmerno mirni noči sta bila danes že zjutraj dana v Londonu zaporedoma dva letalska alarma. Manjše skupine nemških letal za bombardiranje v strmoglav-nem poletu so prodrle nad prestolnico. Nekaj bomb je bilo nadalje vrženih na neko mesto na jugovzhodni obali. Tu je prišlo tudi do zračnega spopada. V tem mestu so nemške bombe poškodovale neko banko ter nekaj drugih hiS, toda izvečine so bombe padle na prost svet ter na ceste. Nekaj ljudi je bilo lahko ranjenih. Zgodaj popoldne so pričela nemška letala zopet z napadi večjega stila na Anglijo. V višini 8000 m je priletelo preko južne in južnovzhodne obale več formacij. Ena izmed njth je štela okoli 100 bombnikov in lovskih letal ter je preko kentske obale prodirala proti Londonu. Angleška vojna poročila London, 17. okt. AA. (Reuter) Jutranje poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi med drugim, da so sovražnikova letala metala bombe na več krajev Velike Britanije v noči od srede na četrtek. London je bil ponovno glavni predmet napadov. V nekaterih londonskih okrajih so bombe razrušile več hiš. bilo je pa tudi nekaj žrtev, med njimi tudi mrtvi. Ni poročil o večjih škodah v katerih drugih, okrajih Londona ali predmestjih, vendar so bombe na več mestih zadele hiše, pri čemer je našlo smrt nekaj ljudi, drugi so pa ranjeni. Zadetih je le nekoliko industrijskih poslopij, število požarov je bilo majhno, a vse požare smo hitro zadušili. Popolna poročila o žrtvah še niso prispela. Zdi se, da njih število ni veliko. Bombe so metali Nemci tudi na breg reke Mersey in na neko mesto v središu države. Ta dva napada sta povzročila le manjšo škodo, vendar je bilo tudi nekaj žrtev. Nemci so napadli grofije okoli Londona, jugovzhodno in jugozapadno Anglijo, VValles in nekatere točke drugod na Angleškem in škotskem. V več krajih so poškodovali hiše in posestva. Toda iz poročila se vidi, da je splošna škoda majhna in število žrtev ne veliko. V noči s srede na četrtek smo kmalu po teh napadih zbili dva sovražnikova bombnika. London. 17. okt. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju: Sovražna letala so podvzela danes več napadov na južnovzhod-no Anglijo. Ti napadi so bili izvedeni večinoma od lovskih letal, ki so letela v veliki višini. V vsakem primeru so intervenirala angleška lovska letala, ki se jim je posrečilo razpršiti sovražne formacije. Le malo sovražnih letal je prodrlo do Londona. Vrženih je bilo le manjše število bomb. Po dosedanjih podatkih škoda ni velika in tudi žrtev najbrže ne bo mnogo. Druga sovražna letala so bombardirala neko mesto ob kentski obali in nekaj drugih točk v južni Angliji, toda brez večjih posledic. Tri nemška letala so bila danes sestreljena. Eno angleško lovsko letalo pogrešajo. Naknadno je ugotovljeno, da je bdlo preteklo noč sestreljeno še četrto nemško letalo. Včeraj podnevi London, 17. okt. s. (Reuter) Danes ie bilo izvedenih proti Londonu pet poskusov letalskih napadov in petkrat ie bil dan v Londonu letalski alarm. Večina nemških letal Londona niso dosegla. Pri prvem napadu je sodelovalo 20 letal, pri drugem 100, pri tretjem pa 50. Četrti napad je izvedlo preko obale Kenta okoli 100 letal, ki so priletela v petih skupinah. Bili so to izredno hitri aparati. Vlada ostane v Londonu London, 17 oktobra. (Reuter). V zvezi s povečano aktivnostjo nemškega letalstva nad Londonom so se zopet pojavile neosno-vane govorice, da namerava angleška vlada zapustiti London. Kakor izve Reuterjev dopisnik, ni niti govora, da bi se vlada odločila za odhod, marveč bo še nadalje vztrajala v Londonu. Nasprotno p« zatrjujejo na merodajnem mestu, da je želeti, da bi se londonsko prebivalstvo čim bolj ravnalo po nasvetu, naj po možnosti zapuste London vsi tisti, ki po svoji službi ali opravkih niso nujno prisiljeni na bivanje v mestu. Oblastva bodo tudi v bodoče v tej smeri vplivala na prebivalstvo dasi ne more brti govora o kaki prisilni evakuaciji. Ruska sodba o angleški obrambi Moskva, 17. oktobra, s. (CBS). Glasilo ruske vojske »Krasnaja zvezda« piše danes o nemško-angleški letalski vojni ter pravi, da nemška letalska ofenziva proti Angliji še ni prinesla odločitve. Angležem se je obramba doslej posrečila. Dosedanji boji niso prinesli premoči ne eni, ne drugi strani. Angleško letalstvo ni premagano in je celo z bombnimi napadi na Nemčijo razširilo svoje udejstvovanje. Bombardiranje Londona je povzročilo sicer ogromno škodo, toda obrambna kapaciteta Londona ni zlomljena. Pol milijona otrok evakuiranih London, 17. oktobra, o. (CBS). Iz Londona je bilo evakuiranih skoro pol milijona šolskih otrok, namreč 489.000 ali okrog 36 odstotkov vseh šolskih otrok v angleškem glavnem mestu. Nad Nemčijo London, 17. okt. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Čeravno ie bilo vreme neugodno, so izvedli angleški bombniki preteklo noč uspešne operacije proti nemškim mornariškim oporiščem in drugim objektom v Nemčiji. S težkimi bombami je bilo napadeno predvsem pristanišče v Kielu. kjer ie bilo povzročenih več požarov. Nadalje so bile z dobrimi rezultati bombardirane luke Hamburg. Bremen in Cuxhaven. Druge skupine angleških bombnikov so bombardirale tovarno sintetičnega goriva v Leuni na Saksonskem. Prav tako je bilo bombardiranih več municijskih tovarn in neka elektrarna na Saksonskem. Z vseh teh poletov se ni vrnilo pet angleških letal. Napad na nemški konvoj London, 17. okt. br. (Reuter) Admirali-teta je objavila komunike, da so angleške vojne sile iznenadile na Severnem morju večji nemški konvoj. V konvoju so bile tri transportne ladje, med katerimi je bila največja neka 7000 tonska tovorna ladja. Konvoj sta spremljali dve manjši vojni ladji. Ko je bila zadeta ena izmed manjših ladij, je nastala na njej silna eksplozija, ki je ladjo raztrgala tako, da se je v hipu jih kart, vsaj ne preko neposrednega varovanja svojih interesov. V Moskvi torej še ne mislijo, da je zanje že nastopila ona »kritična točka« v tej vojni, ko morajo jasno in neudvoumno zavzeti svoje stališče. Zato se še vedno omejujejo na stališče tako zvane »ču-ječe nevtralnosti« ali, kakor bi ji še bolje rekli, »nevtralne čuječnosti«, ki dovoljuje vsestransko pripravljanje za primer, da se »kritična točka« nevarno približa. Tako se nam zdi, da moramo razumeti tudi poslednje polslužbene de-mantije iz Moskve, ki so iz razumljivih razlogov vzbudili povsod največjo pozornost. Rusija na eni strani demantira, da bi vodila kaka konkretna pogajanja za kakršnokoli obrambno zvezo (na primer z Anglijo, Turčijo ali balkanskimi državami), ker bi spadala takšna pogajanja v poglavje o »odkrivanju kart«. Na drugi strani pa ne opušča prilike, da ne bi opozorila na svoje interese, ako se ji zdi, da so ti kakorkoli in kjerkoli prizadeti, kakor nam to kaže njen demanti razširjenih vesti, da je bila v naprej obveščena o prihodu nemških čet v Rumunijo in o namenu njihovega tamkajšnjega bivanja. Inozemski poročevalci v Berlinu opozarjajo v svojih poročilih iz nemške prestolnice, da nemški listi drugega de-mantija agencije »Tass« niso objavili, medtem ko da so objavili prvega. Nasprotno so v Londonu posvetili največjo pozornost drugemu demantiju, ki posredno opozarja na ruske interese, med tem ko se jim prvi, ki samo zanika pogajanja, ah ni zdel tako važen ali pa so ga namerno obravnavali kar tako mimogrede. Zelo deljena so seveda tudi tolmačenja nevtralnih opazovalcev o tem, kateremu izmed obeh demantijev naj pripišejo večji pomen. Nam se zdi, da sta oba navedena demanti j a v skladu z osnovno črto trenutne ruske zunanje politike, kakor smo jo zgoraj nakazah. Vse drugo spada zaenkrat med ugibanja, ki so vsa — navzlic navideznemu nasprotju — v toliko lahko vendarle utemeljena, v kolikor ob njih ne pozabljamo, da se v Moskvi podobno kakor v avgustu lanskega leta, spet bije diplomatska bitka med obema vojnima taboroma, le da je sedaj v enem zamenjala Francijo Amerika, v drugem pa sta se Nemčiji pridružili tudi Italija in Japonska. potopila. Neka angleška podmornica pa je napadla neki drugi 7000 tonski tovorni parnik ter ga zadela s tremi torpedi. Promet v Londonu London, 17. okt. j. (Reuter) Prometna direkcija londonskih lokalnih prometnih naprav je objavila naslednjo uradno razglasilo: Doseženo je bilo, da se bo promet na celokupnem omrežju londonske podzem- ske železnice lahko v polnem obsegu nemoteno nadaljeval. Nadalje je zagotovljeno normalno vzdrževanje avtobusnega prometa na vseh linijah z normalnim številom 4000 avtobusov. Približno normalno fumkcionLa, oziroma se bo še uredil tudi promet cestne železnice ln trolejbusov. Trenotno ni nikake resne nevarnosti ali težave, ki bi ogrožala normami razvoj javnih prometnih sredstev v Londonu. Nemška vojna poročila Berlin, 17. oktobra. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča: Kljub slabemu vremenu je nemško vojno letalstvo še nadalje napadalo London in druge cilje na srednjem in južnem Angleškem, važne z vojaškega stališča. Poseben uspeh smo dosegli pri bombardiranju nekega letališča južno od Liverpoola. Pri napadu na neko tovarno vojnega materiala na srednjem Angleškem se nam je posrečilo zažgati z bombami težkega kalibra več delavnic in drugih poslopij. Ko je legel mrak, so se napadi na London, ki jih vršimo kot represalije, še bolj razširili. Vse do jutra smo metali bombe vseh kalibrov na cilje, važne z vojaškega stališča, na obeh bregovih Temze. Odsev mnogoštevilnih požarov, nastalih zaradi tega bombardiranja, je razsvetljeval oblake nad vsem Londonom in njegovo okolico. Razen tega smo napadli mesta v srednji in Južni Angliji, med drugimi tudi Liverpool in Birmingham. Naša letala so položila mine na mnogih mestih okoli britanske obale. Pri zahodnem vhodu v Ro-kavski preliv naše obrežno topništvo spet nI pustilo več sovražnikovih vojnih ladij, da bi se približale obali, ampak jih je prisililo, da so se vrnile. Neka nemška podmornica je potopila tri oborožene trgovinske ladje (skupaj, 21.000 ton), ki so plule v konvoju. Med temi ladjami je bila tudi neka cisterna (tank) za 10.000 ton. V noči s 16. na 17. oktober so britanska letala priletela nad nemško ozemlje in metala bombe, ki pa niso povzročile nobene vojaške Škode, nasprotno, te bombe so v raznih mestih spet padale na kraje, kjer se nahajajo izključno stanovanjska poslopja. Tako so bombe v Kielu poškodovale več hiš. Ponoči smo zbili neko sovražnikovo letalo, še preden je priletelo do nemških meja, drugo letalo smo pa sestrelili v letalskem boju. Pomorsko topništvo je pa zbilo Se tretje sovražnikovo letalo. Dve naši letali pogrešamo. Požari v Londonu Berlin, 17. okt. AA (DNB) Letalci, ki so sodelovali pri današnjih dopoldanskih napadih na London in se medtem že vrnili domov, popisujejo podrobnosti o doseženih uspehih. Med drugim izjavljajo, da je se-verozapadno od Watte-mosta več rušilnih bomb povzročilo silno opustošenje. Severno in južno od Albertovih dokov so nastali veliki požari. Vsa okolica okrog teh dokov se je na mah zavila v dim. Letalci so ugotovili, da so bombe pri tej priliki povzročile veliko gmotno škodo. Bombardiran vojaški vlak Berlin, 17. oktobra. AA. (DNB) Včeraj dopoldne je neko nemško letalo napadlo angleški vojaški vlak. Letalo je bilo v skupini nemških letalskih sil, ki je prejela ukaz, da naj bombardira neko angleško letališče. Med poletom je to letalo izgubilo smer, ko pa se je znašlo, je opazilo, da so ostala letala že daleč. Letalo se je skušalo orientirati po zemljišču. Le- talec je iskal na zemlji železniško progo, da bi se orientiral. Nenadoma je na progi zagledal vojaški vlak. Na tovornih vozovih je videl več topov, skozi okna potniških vozov pa so gledale glave s čeladami. Letalo je takoj prešlo v napad. Dve prvi bombi sta padli ob progi, tretja pa je zadela lokomotivo. Eksplozija je bila tako močna, da so vsi vagoni iztirili. Vse to se je zgodilo z neverjetno hitrostjo. Nekaj minut nato je letalo že bilo v veliki višini in se vrnilo na svoje oporišče. Porušena radijska postaja StocKholm. 17. okt. AA. (DNB) Po poročilih iz Londona, je bila pri nočnem napadu v noči od srede na četrtek z eno bombo zadeta tudi angleška kratkovalovna radijska postaja ki je oddajala za Daljni vzhod. Pri eksploziji bombe se je postaja podrla. Ker je bila ta postaja uničena, pa je nadaljne oddajanje programa za Daljni vzhod prevzela neka druga angleška kratkovalovna radijska postaja. Močni nemški žarometi Berlin, 17. oktobra. AA. (DNB) Ponoči je bil ob holandski obali zbit britanski bombnik. Pri tej priliki z dobro poučene strani pripominjajo, da so prvikrat praktično uporabili najnovejši tip žarometa, ki po svoji jakosti presega vse dosedanje žaromete. Letalo je bilo zaradi močne svetlobe ovirano pri svojem manevriranju in j je tako priletelo na tarčo neke nemšlce protiletalske baterije, ki ga je potem brez težav zbila. Letalske izgube Berlin, 17. okt. AA. (DNB). V tednu od 6. dO zaključno 12. t. m. so Britanci izgubili 105. Nemci pa 32 letal. Te številke so izračunane na podlagi službenih poročil. Podatki dokazujejo da so Britanci v enem tednu izgubili ravno trikrat več 'e-tal kot Nemci. Ce se vooš^evaio običajna števila posadk na posameznih leta'ih je bilo na zbitih letalih skuono 143 mož. na nemških letalih pa 61 mož Nasprotno Da britanski radio trdi. da so Ansleži v tem tednu izgubili samo 43 letal. Nemci Da 66 Razven tega trdi londonski radio, da i 2 bilo od posadk zbitih britanskih letal rešenih 26 mož V nemških leta'?kih krogih označujejo te britanske podatke kot navadne propagandne številke, ki niso nrsv nič v sorodu z dejansko resnico. Potopljena nemška pomožna ladja Berlin, 17. okt. AA. (DNB). Neka manjša pomožna ladja nemške vojne mornarice je bila napadena od več britanskih rušilcev. Nemška ladja se ie potonila do hrabri borbi s silno močn:m sovražnikom Kakor so delali že pred Narvickom in o priliki napada na Altmark so britansk ru-šilci s strojnicami in topovi streliali na člane posadke potoniiene nemške ladje, ki so plavali do morju. Serrano Suner je postal španski zunanji minister Njegovo imenovanje se tolmači kot znak še tesnejšega sodelovanja Španije z Italijo in Nemčijo Mal£a, (D0I4 KINO MATICA, Tel. 22-41 Ne zamudite! so tudi Pavčičevi zbori: moški, mešani ln ženski. S posebno srečo se je lotil naše narodne pesmi, katero je predvsem priredil za koncertno uporabo za en glas to klavir. Teh priredb je več kakor 150. Iz narodnih pesmi je sestavil deset koračnic, ki so zelo znane to priljubljene. Njegove skladbe so bile objavljene v Gerbičevi »Glasbeni zori«, »Novih Akordih«, v zbirkah »Ljubljanskega zvona« to predvsem v edicijah »Glasbene Matice«, ki je njegov poglaviten založnik. Dela cerkvenega značaja pa so bila objavljena v »Cerkvenem glasniku«, saj je bil Pavčič ves čas svojega službovanja v Velikih Laščah odličen organist in še danes zelo rad sede za or- gle, ki jih mojstrsko obvlada. Prav tako je odličen pianist. Posebno poglavje so Pavčičeva pedagoška glasbena dela. Na tem polju je bil pri nas prvi in je še danes najplodovitej-ši. Z največjo vnemo zasleduje tujo literaturo to izkustva; kar je našel dobrega, je skušal porabiti tudi doma. Napisal je celo vrsto pedagoških klavirskih skladb, predvsem za začetnike to njegov »Klavirski album« je edicija, ki je pri nas dosegla največ izdaj to najštevilnejšo naklado. Kot človek je Pavčič izredno plemenit. Ima velik krog prijateljev ta čestilcev. V družbi je izredno priljubljen, ker je prav tako duhovit ta zabaven, poln zdravega humorja, tipičen predstavnik velikolaškega in ribniškega okolja. Vsaka mu pride prav ali pa jo zna lepo zasukati, da vedno razvedri ta nikoli napačno ne izstopi. Naj bi se še dolga leta zdrav in čil posvečal svoji krasni umetnosti! Zapiski PREDAVANJE UNIV. PROF. DR. MILANA VIDMARJA V sredo sta priredila Prirodoslovno društvo in ljudska univerza drugo skupno predavanje. Mala filharmonična dvorana je bila premajhna za občinstvo, ki je navalilo v tolikem številu, da so mnogi morali oditi, ker ni bMo v nabasani dvorani več prostora. Predaval je univ. prof. dr. Milan Vidmar o človeku in delu. Z mnogimi nazornimi primeri je osvetlil značaj in pomen dela v živi in »mrtvi« naravi, primerjal delo človeka z delom motorja, živo očrta! važnost energij in njih merjenje, seznanil poslušalce s kalorijami in nato jasno, kakor ume le redkokateri predavatelj, predočfl ogromno vlogo energij, ki si jih človek pro- izvaja umetno in nasproti katerim predstavlja njegovo lastno delo kaj skromen odstotek. Izredno zanimivo in poučno predavanje znanega tehničnega strokovnjaka je utemeljevalo nazor, da bodo nekoč stroji popolnoma prevzeli človeško ročno, fizično delo in da se bo človek lahko potlej nemoteno posvetil temu, za kar je ustvarjen: duševnemu delu, vodstvu, dirigiranju umetnih delavcev, ki mu bodo proizvajali vse potrebne energije. Predavanje prof. dr. Vidmarja je preveval veder optimizem tehnologa, ki veruje, da so dane tehniki še ogromne možnosti in da bo s svojim razvojem osvobodila človeka in osrečila človeštvo. Predavanje je številno občinstvo poslušalo z napetim zanimanjem. MUSSOLINI KOT LITERARNI KRITIK V najnovejši številki »Meridiano di Roma« je ponatisnjen na uvodnem mestu literarno kritični članek, ki ga je spisal Mussolini o romanu znane pisateljice Ade Negri »Stella mattutina« za »Popolo d* Italia« leta 1921. Ta kritika je ponatisnjena tudi v pravkar izišli sedmi izdaji navedenega romana, ki je največja mojstrovina Ade Negri. članek iz ducejevega peresa kaže, da ima Mussolini presenetljiv pogled za lepoto slovstvenih stvaritev ta izrazito ljubezen do poezije, kakor jo najdemo le redko pri možeh dejanja, kar je nedvomno vsak državnik tega kova in formata. Takoj v uvodu označuje Mussolini poezijo takole: »Ce je poezija poizkus ubega iz končnega v neskončno, iz realnega v nerealno; če je poezija vzlet proti nebu in obenem izraz čiste podvrženo«ti ponižni zemlji; če je poezija v drgetu, ki nam ga vzbuja neka podoba, tedaj ima najnovejša knjiga Ade Negri mnogo poetičnih strani. ▼ nedeljo na T0NB0L0 v KRANJ SAMO DANES in JUTRI so tablice po DIN 5.—; v NEDELJO pa po DIN 6. Vrši se ob vsakem vremenu. ORisii vesti se enkrat: »Prijateljstvo, da te Bog varuj!" Dovolite mi, gospod urednik, da tudi jaz prispevam slieno »cvetko« pod tem naslovom, čeravno vem, tla ni osamela in jih še mnogo raste na sodobnih gredicah »morale«. Tudi v naši prijazni vasici imamo človeka, in celo vodilno osebo, ki ga pa ne motil, da je spravil dva sorodnika in prijatelja ob vst-, mnogo drugih sosedov pa ob precejšne zneske. Dokler je cvetela lesna trgovina, j • ta hiša živela »bogovsko«, medtem ko so drugi sosedje živeli skromno. Prišla je kriza in z njo neizbežne posledice, toda tudi to ni motilo (ličnega gospoda, da ne bi nadaljeval starega potratnega življenja. Lo je zmanjkalo gotovine, si jo je pač izposodil pri raznih denarnih zavodih in dobrih sosedih pa je lepo še nadalje živel »bogov ko«. Posledice so bile: upropaščeni dve domačiji (poleg lastne) in še kup dru-dih dolgov. Sosedje si seveda niso upali zahtevati 0 1 časti vrednega gospoda, ki ima tak po- 1 ižaj, svoj denar. Drugače je pa % denarnimi zavodi. Denarni zavod je gospodu lepo tožil in prišel do svojega de-r. —if. Tu pa se pričenja pravo poglavje, o katerem sem vam hotel poročati. Da ne bi mogoče (lični gospod kar tako lčevju je daroval g. Pavlič, zastopnik tvrdke Singer din 50, g. odvetnik dr. Lovrenčič iz Vrhnike pa je poslal 100 din iz neke kazenske poravnave. Iskrena hvala! Mesto docenta klasične filologije je razpisano na filozofski fakulteti v Skoplju. Kandidatje naj predlože prošnje svetu skopske fakultete v roku 6 tednov po prvi objavi razpisa v »Službenih Novinah«. * številne Stradivarijeve gosli v Jugosla viji. V zadnjem času so zlasti po zagrebških listih množijo beležke, da so bile zdaj tu. zdaj tam najdene Stradivarijeve gosli. Izdelki slavnega italijanskega mojstra Antonija Stradivarija so, ako se izkažejo za piistne, vredni lepe milijončke. Tudi v Sloveniji smo že nekajkrat razpravljali o Stradivarijevih goslih, ki pa so se izkazale kot drugovrstni izdelek. Znano je, da ima pristne S t rad a vari j e ve gosli svetovno slavni violinski virtuoz Zlatko Balokovič. Listi so nedavno beležili, da so našli Stradivarijeve gosli v Zemunu, nato še ene v Bosanski Dubici, zdaj se je oglasil neki go-t-pod iz Petiinje. ki navaja, da so bale njegove gosli izdelane leta 1721 v Kremam. Ali so vse te gosli pristne ali ne, bodo raziskali profesorji glasbene akademije v Zagrebu. | VELIKI LETALSKI FILM V DVEH DELIH ! | As Prumond Film senzacijonalnih podvigov slavnega avijatika, junaka iz svetovne vojne po istoimenskem romanu kapetana E. Rickenbackerja. V gl. vlogah: John King, Jean Bogers, Noah Beery, Guy Bate« Post. Stotine opasnih situacij in razburljivih scen. — Triumf junaštva ln prisebnosti. — REZERVIRAJTE SI VSTOPNICE! KINO SLOGA, teL 27-30. — PREMIERA DANES ob 16., 19., 2L + 301etnica sarajevskega Narodnega gledališča. Narodno gledališče kralja Petra n. v Sarajevu bo letos v novembru praznovalo 201etnico. Priprave za svečano predstavo so velike, sodelovali bodo tudi umetniki iz Beograda. Položen bo temeljni kamen za novo gledališko poslopje. Sarajevsko gledališče je v 20 letih doseglo lepe uspehe, za katere imajo del zaslug tudi nekateri slovenski umetniki. Letni obisk se je od 40.000 gledalcev povzpel že na 120.000. Verjetno bo 201etnlca počaščena tudi s tem, da bo sarajevsko gledališče gostovalo v Beogradu. Pri pojavih zastrupljenja, povzročenih po pokvarjenih jestvinah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Josef-ova grenčica dobro sredstvo. Reg. S. br. 15.484/35. ♦ 801etnlca gosp°darske šole v Križev-cih. Novembra 1860 se je pričel pouk na gospodarsko-gozdarskem zavodu v Križev-cih. To je bil pričetek hrvatskega gospodarskega šolstva vobče. V teku 80 let je kmetijska šola v Križevcih dala hrvatskemu narodu vrsto strokovnjakov. Danes je v njej prostora za 70 gojencev iz vseh krajev naše države, vodi pa jo ravnatelj dr. Branko Horvat, šola ima več ko 500 oralov lastnega posestva. Iz nje se je pozneje razvila gospodarska fakulteta v Zagrebu. + številna anonimna pisma je d°bila zagrebška policija v zvezi s skrivnostnim krvavim dogodkom v vasi Vezišču v čazmanskem okraju, kjer Je doslej padlo že 9 žrtev. Poslednji je bil iz zasede ustreljen 251efcni Štefan Kovač, ki je bila glavna priča pri nedavni razpravi na bjelovar-skem sodišču. Banska oblast je poverila zagrebški policiji najstrožjo preiskavo, ki jo vodi dr. Janko Vukovič. Dal je prijeti vse, ki so bili obtoženi pri bjelovarski razpravi in nato izpuščeni. Kakor znano, je bilo 14 obtožencev z Martinom Kovači-čem na čelu. Zdaj so vsi v zagrebških policijskih zaporih, čeprav tajijo, jih policija še dalje drži na varnem, ker upravično sodi, da so med njimi glavni povzročitelji krvavih dogodkov v Vezišču. Dr. Vukovič je dal naknadno prijeti še nekaj oseb v Vezišču in okolici, da jih je zdaj skupno 22 v zaporih, med njima dve ženski. Dr. Vukovič je prijel že kopo anomimnih pisem, v katerih neznani pisci obtožujejo posameznike. Policija priporoča, da se pisci rajši osebno javijo. Prt zaprtja ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. + Ob-sodba bivšega sodnika in odvetnika. Pred sodnike v Šabcu je stopil dr. Dra^-goljub Rosič, bivši sodnik in nato odvetnik iz Vlajcimirovcev. Zagovarjati se je moral zaradi nerodnosti, ki jih je zagrešil leta 1933 ko je bil še sodnik. Rovaril je proti svojemu sodnemu predstojniku Pa-niču ln dosegel njegovo premestitev. Ko je prišlo do pravdanja med njima, je dr. Rosič, kakor navaja obtožnica, nagovarjal neko pričo, naj po krivem priseže zoper Paniča. Zadeva pa je bila razkrita in priča je bila obsojena na 3 mesce zapora. Pozneje je priča izdala dr. Rosiča kot zasnovatelja cele zarote in tako je zdaj moral še dr. Rosič pred mali kazenski senat. Obsojen je bil zaradi navajanja h krivemu pričevanju in zaradi krive listine na 3 leta in mesec dni zapora ter na 31etno izgubo advokature. Dr. Rosič se je pri či-tanju sodbe onesvestil. ♦ Obup židovske matere. V Beogradu je v žalovanju za umrlim 21etnim otrokom obupala 401etna šuma Wasserteilova. Po zlomu Poljske je pribežala v Jugoslavijo. Z dveletnim otrokom je tavala okrog, dokler ni našla zavetja pri neki znanki v j Zagrebu. Drugi otrok se šola v Londonu, ! a za njem že 10 let ni pravega sledu. Izginil je kakor njen mož. Prepuščena sama sebi je šuma Wasserterilova živela od skromnih prihrankov. Iz Zagreba se je preselila v Beograd, odkoder pa je bila z otrokom oddana v priseljensko taborišče v šabcu. Pred dnevi se Je otroku vnela možganska mrena in je izdihnil. V obupu je mati segla po strupenem napoju. V brezupnem stanju so jo prepeljali v bolnišnico v Beogradu. * Novi grobovi. Danes ob četrt na 4. bo I iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu pogreb g. Rudolfa Petejana, detektiva v pokoju. V Dragomlju je umrl g. Jernej Gad, posestni, trgovec in gostilničar. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 9. na pokopališče pri Sv. Pavlu. V Resi pri Vidmu ob Savi pa je umrl posestnik g. Franc Kodela, ki ga spremimo jutri ob 15. na poslednjo pot_ Pokojnim blag spomin, svojcem pa Iskreno sožalje! + Poseben turistični vlak iz Budimpešte bo prispel v nedeljo v Zagreb. Madžarski izletniki, ki jih bo, nekaj čez tisoč, ostanejo v Zagrebu teden dni in se drugo nedeljo vrnejo v Budimpešto. Po prihodu v Zagreb bodo razdeljeni v skupine: nekateri ostanejo v Zagrebu, drugi obiščejo važnejša hrvatska letovišča. Izlet organizira »Jugomart« v Budimpešti. * Strah v zagrebškem Dijaškem domu. Mnogo več ali manj siromašnih študentov biva v zagrebškem Dijaškem domu, med njimi tudi nekaj Slovencev. Kaj more na pragu zime študenta hujše prizadeti, kakor če mu ukradeš zimsko suknjo! To pa se je v zagrebškem Dijaškem domu dogajalo zadnje čase prav pogosto in kar na skrivnosten način. Nazadnje so se študentje dogovorili, da napravijo zasedo. Tako so naposled ulovili skrivnostnega tatu, v katerem je policija spoznala 301etnega Drago-tina Cegleca. Zaaj je v Dijaškem domu spet mir. + Strašna smrt železničarja. Na kolodvoru v Subotici se je v torek zvečer zgodila strašna nesreča. Lokomotiva je prega-zila 461etnega železniškega električarja Ko-lomana šuiča, očeta treh otrok, šujič je prišel iz delavnice in je bil namenjen na postajni urad. Stopal je preko tirov. Prav tisti čas so prihajali vlaki iz Beograda, Kikinde in Horgoša. šujič se jim je izogibal, pri tem pa ni opazil lokomotive, ki se mu je bližala po srednjem tiru. V temi ga je stroj popolnoma razmesariL Kolesa so mu odrezala roke in noge ln razčetverila truplo. * Brezumna pivska stava. V vasi Mer-hatovcu na Hrvatskem je zaradi 500 dinarjev žrtvoval življenje 481etni čevljarski mojster Franjo Vadas. V torek popoldne je bil na obisku pri kmetu Martinu Bokalu, ki je kuhal žganje. Kakor je pač že sicer napačne gostoljubnosti, je Bokal med razgovorom venomer ponujal žganje. Ker pa je bilo premočno, se ga je Vadas otepal. Bokal se mu je začel rogatl, da ne prenese niti šilca žganja. To je Vadasa podžgalo, da je rekel: »Za 500 din izpijem ceio ze-lenko v treh urah!« Da je bilo nekaj zabave, je Bokal pristal. Stavila sta za 500 din in Vadas je začel piti. V treh urah je izpraznil slatinsko zelenko, dobil stavo :n izdihnil. * Velik prijatelj tujih koles je Franc Horvat iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Sčav-nici. V Murski Soboti ie odpel j ai več koles, ki so jih brezskrbni lastniki pustili j nezaklenjena pred trgovinami. Tako je ! odpeljal kolo g. Slavku Nišeivicerju iz- | pred Prekmurske banke. g. Štefanu Ja-niču izpred Frimove trgovine, g. Mat. j i Benku iz Zenkovec oa izpred pisarne notarja g. Jezovška. Odpeljal ie še četrto kola ki je bilo naslonjeno na zid pred občino Mursko Soboto-okolica. čigar lastnik pa ni znan, ker tavine ni prijavil orožnikom. Zadnje kolo in še nekatera druga ter razne sestavne dele so orožniki zaplenili, nepoklicanega prijatelja koles pa vtakniili v zapor. Dogovorjen je bil z nekim mariborskim kolesarskim tatom, da si bosta ukradena kolesa zamenjala in jih razpečala vsak v svojem okolišu. Ta način prodaje ukradenih koles oa iima ie zaenkrat preprečila oblast. * Dva vloma v Prekmurju. Vlomilci so na dveh krajih v Prekmurju odnesli znaten plen. V Doliču je prišel posestnik Franc Bokan na prav preprost način cb 5.780 din. Ko ie zjutraj zaklenil hišna vrata, ga ie moral nekdo videti, kam ie položil ključ. Nepoštenjakovič ie vzel ključ j in si napravil prosto pot v hišo. Omaro, v kateri ie bil denar, ie odprl z železnim predmetom in odšel po isti poti z lepim plenom. Seveda je vrata za seboj lepo zaklenil in dal ključ na mesto, kjer ga ie Ima poezijo, ki je dosežena s preprostimi sredstvi in skrčena le na bistveno. Tu ne najdeš pretirane dekorativnosti, arhitektura knjige kaže le nekaj skladnih linij ...« V tem duhu in slogu nadaljuje Mussolini svojo oceno ene najbolj poetičnih knjig v novejši italijanski prozi. Da je imel Mussolini tudi literarne ambicije, pričajo njegovi leposlovni spisi, eseji in članki, njegov »Vojni dnevnik« in tudi oblika njegovih govorov. Med današnjimi vodilnimi državniki jih je malo, ki bi kazali pisateljsko sposobnost. Poleg Mussolinija se mnogo bavi z literaturo in piše izborne politične eseje predsednik angleške vlade Churchill. — L. M. škerjanc »Deset mladinskih skladb za klavir«. Zbirka je izšla pred nekaj dnevi v ediciji Glasbene Matice v Ljubljani. Skladbe imajo naslove: Zimska. Pustna. Pomladna, Viharna, Nočna, Sončna, Poletna, Plesna Jesenska in Božična — torej so nekak pregled koledarskega leta. Pisane so v tehnično lahkem slogu, prav primerne za prednašanje na mladinskih koncertih, škerjanc je večini teh skladb dal za osnovo pesemsko obliko, po-največ trodelno; v zadnjih dveh, štirih je pa forma bolj svobodna in so brez repriz. Melodično in harmonsko temelje nekatere na čisti diatoniki, druge na kromatiki. nekaj jih pa prehaja iz ene teh zvrsti v drugo. Harmonsko so zelo pestre in jim je glavno izrazno sredstvo disonanca, ki se po konsonančnih začetkih v skladbe nekako prikrade in tudi v končnih akordih ne popusti. Format in tisk sta izredno prikupna. Po kakovosti in notranji vrednosti skladb je zbirka podobnim inozemskim edicijam vsaj enakovredna. Slavko Osterc Ustanovitev Nemškega znanstvenega instituta v Beogradu. Prihodnji mesec bo v Beogradu slovesno otvorjen Nemški znan- stveni institut, ki ga bo vodil prof. Gese- j mann. Institut bo imel tudi večjo knjižnico »jugoslavic«, v kateri bodo nemški znanstveniki našli najvažnejšo literaturo o naši državi, če bodo hoteli v Beogradu proučevati naše probleme. Kakor smo izvedeli, je vodstvo instituta pred nekaj dnevi nakupilo večje število izbranih slovenskih knjig, med njimi spise vseh naših vodilnih pisateljev in najznačilnejša dela slovenske znanstvene literature. Velik uspeh Zagrebške filharmonije v Beogradu. Kakor smo že zabeležili, je priredila Zagrebška filharmonija v Beogradu velik koncert. Prireditev je dosegla izreden uspeh in hrvatski filharmoniki so bili sprejeti v prestolnici s posebno prisrčnotjo, ker je njihov prihod stal v znamenju novega kulturnega sodelovanja med Srbi in Hrvati. V zvezi s tem je treba zabeležiti apel, ki ga je predsednik beograjske občine Jevrem Tomič naslovil v svojem govoru na hrvatske godbenike in preko njih na vse jugoslovanske umetnike. Dejal je med drugim: »Prosim vas, da nadaljujete svoje sodelovanje, da postavite svoje ustvarjanje v službo nacije in države in da preko umetnosti in intenzivne kulturne dejalno-sti Izgradite jugoslovansko dušo ln jugoslovanskega človeka. Vi, umetniki, kakor tudi vsi ostali kulturni delavci bodite to, kar ste bili nekoč — predhodniki političnega sodelovanja in vsega tistega, kar postaja rezultat politične akcije. Politika se lahko daje v svojem stvarjanju voditi po trenutnih nastrojenjih, toda umetnost in njeni nositelji poznajo samo stvaritve trajne vrednosti, ki morajo biti nam vsem skupne. Prav zaradi tega lahko umetniki storite več kakor vsi ostali za našo splošno in nacionalno stvar ...« Gledališki list, ki ga izdaja ljubljansko Narodno gledališče v dveh izdajah: dramski in operni, se vidno zboljšuje in nado- mešča v mejah skromnih možnosti slovensko revijo za gledališka vprašanja. V vsaki številki dramske izdaje je objavljen uvodni članek dramaturga Josipa Vidmarja o dramatskem delu, čigar premiera je na sporedu. Tretja številka je vsa posvečena pisatelju F. S. Finžgarju in vsebuje dva članka Josipa Vidmarja in A. Slod-njaka sodbo o Finžgarjevem literarnem pomenu. V operni izdaji je prva Številka v celoti posvečena Beethovnu, druga prinaša nekaj gledaliških anekdot in pregled repertoarja v pretekli sezoni, tretja številka pa vsebuje nekaj informativnega gradiva o skladatelju Jandčku in članek režiserja Debevca »Delovni pogoji gledališkega izvajalnega osebja«. Usoda emigrantskih književnikov. Kakor poročajo iz New Yorka, je dospelo tja petnajst nemških pisateljev, ki so živeli na Francoskem v emigraciji. Za sedaj Se ni znano, po kakšni skrivnostni poti jim je uspelo priti lz zasedenega dela Francije v Ameriko. Med pisatelji je tudi več evropsko znanih imen, kakor n. pr. Heinrich Mann, Lion Feuchtvvanger in drugi. Poročila iz istega vira tudi zatrjujejo, da je prispel v Ameriko pisatelj Franz Werfel, o katerem smo tudi mi zabeležili po tujih virih, da je na nepojasnjen način umrl. Nemci o Franciji. V Nemčiji se je pojavilo v zadnjem času več knjig, ki se bavijo s Francijo in njenimi problemi. Tako je Roland Krug von Nidda, avtor še pred sedanjo vojno izišle knjige o Franciji »Ma-rianne 39«, izdal izbor iz spisov propagandnega referenta prejšnje francoske vlade, pisatelja Jeana Giraudouxa »Pleins Pou-voirs? Frankreichs Furcht von der Zwei-trangigkeit«. — Dr. Friedrich Grimm je spisal knjigo »Das Testament Rlchelieus«, ki se v nji bavi s stališčem francoskih nacionalistov nasproti Nemčiji. vzel. Kdo bi bil vlomilec, še niso mogli ugotoviti. — V Brezovcih v puconski občini pa so vlomilci obiskali garažo ug.ed-nega gostilničarja in posestnika Franca Šiftarja. S tovornega avtomobila so odnesli prednje kolo s še čisto novim plaščem znamke Extra Continental, ki ima samo na enem mestu okrog 3 cm dolgo prasko. Tudi tu za vlomilci ni sledu. Iz Ljubljane o— Nastopno predavanje gospe univ. doc. dr. Dolar-Mantuanijeve z naslovom »Triadne magmatske kamnine v Sloveniji« bo v četrtek 24. t. m. ob 12. uri v predavalnici mineraloškega instituta Aleksandrove univerze v Ljubljani. u— popravljamo. \r spominkem članku za pokojno go. Marijo škodlarjevo, materjo našega uredniškega tovariša, se nam je primerila nerodna pomota. Pokojna gospa ni bila vdova, temveč, kakor je bilo razvidno iz osmrtnice, njen soprog g. Ivan, žandarmerijski podporočnik v pokoju, preživlja leta zasluženega počitka v krogu svoje družine. Za tistega ki so ga za živa proglasili za mrtvega, velja, da mu je odmerjeno še dolgo življenje. Iskreno želimo, da bi bilo tako! u— Krajevna organizacija JNS za okraj Vodmat poziva svoje člane in somišljenike, da se udeleže pogreba nenadno preminulega našega tovariša in odbornika g. Rudolfa Petejana, polic, detektiva v p., in to danes ob 16. uri z žal. Požrtvovalnemu pokojniku ohranimo časten spomin, žalujoči ge. soprogi naše iskreno sožalje! u— Akcijski odbor vrhovnega socialnega sveta prosi članice in člane vseh ljubljanskih dobrodelnih društev in humanitarnih organizacij, da sodelujejo pri prodajanju nakaznic vsesvetske akcije ter prideio po te nakaznice v pisarno, ki je v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10.. pritličje levo in ki je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 18. u— V teh težkih časih si želi človek vsaj nekoliko tolažbe. Najlaže jo dobi pri gledališki predstavi. Toda ne dobi je samo ob praznem, ampak tudi če pogleda resnici v obraz. Zato je pripravilo Sokolsko društvo, v št. Vidu nad Ljubljano za otvoritveno predstavo Cankarjevo dramo v treh dejanjih, Jakoba Rudo. Prireditev bo 20. t. m. ob 20. v dvorani brata Kratkyja. Vabimo vse prijatelje šentviškega Sokola in ljubitelje dramske umetnosti, da si stvar ogledajo. u— ženski vaditeljski zbor Sokola I. Tabor obvešča starše ženske dece, da bo od 18. t. m. telovadbo deklic delil v dva oddelka in sicer: vsak torek in petek od 17.—18. mlajša deca (6—9 let), 18.—19 starejša deca. Prosimo starše, da točno in redno pošilja deco k telovadbi. Zdravo! u— Kmečke prodajalce sadja je mes'ni tržni urad premestil z dosedanjega prostora ob šenklavški cerkvi na živilski trg ob poslopju Jugoslovanske knjigarne Namen te prestavitve ie bil preprečiti da bi branievke prekupčevale sadie od kmetic in tako odtegovale ljubljanskemu prebivalstvu možnost cenenega nakupa. V tej zvezi nai v časih današnje draginje opozorimo ljubljanske gospodinje tudi na posebnost, da sta na srednjem otoku živilskega trga med prodajalci kislega zelja in kisle repe dva. ki prodajata svoie pridelke dosti ceneje od ostalih zeliariev. Dočim prodajajo drugi zeljarii na trgu 1 kg kislega zelja ali kislo reoo oo 4 do 4.50 din. prodaja neka kmetica oo 3.50 din in neki zeljar celo po 3 din. u— Siromašen akademik se obrača na javnost po pomoč, da bi mu omogočila nadaljnji študij s preskrbo instrukcij. In-struira in pripravlja na izpite vse predmete realr.; gimnazije iz vseh razredov. Naslov na razpolago v dnevni redakciji našega lista. u— pogreb gospe Rozalije železnikove bo danes ob pol 3. iz žal k Sv. Križu. (—) u— Spored današnjega koncerta, ki bo pod naslovom Pavčičev večer v proslavo skladateljeve 701etnice ob 20. v veliki Fil-harmonični dvorani, je naslednji: 1) Slovenski vokalni kvintet bo zapel Kmečko balado in Deklica, ti si jokala. Nato bo zapela ga. Pavla Lovšetova samospeve Cici-ban-cicifuj, škerjanček Mehurčki. Sledil bo nastop altistke ge. Bernot-Golobove, ki bo zapela Pesem, Ustavanko H. in ženji-co, basist g. Julij Betetto pa Večerno, Padale so cvetne sanje in Mlado pesem. To je prvi del koncertnega večera. Drugi del bo začel Matični ženski zbor z go. Ber-not-Golobovo kot solistko ter bo izvajal ob spremljevanju klavirja žabe na znano Župančičevo besedilo. Sledil bo ponoven solističen nastop ge. Pavle Lovšetove, ki bo zapela Veselo pesem, Uspavanko I. ter Vrabci in strašilo. Ker je skladatelj Pavčič priredil izredno mnogo naših narodnih in ponarodelih pesmi za en glas s spremlje-vanjem klavirja, bo pela ga. Bernot-Golobova s svojim čudovito lepim altom naslednje narodne tekste odnosno melodije: Otožnost, Ko ptičica sem pevala, Perice, Pojdem v ruto, Kaj pa ti pobič, Veselja dom. Zaključno točko koncert bo imel pevski zbor Glasbene Matice, ki bo zapel pod vodstvom Sama Hubada mešane zbore Jezdec (melodija Adamičeva, zborovska priredba Pavčičeva), Če rdeče rože zapade sneg in Njega ni za tenor solo A. Jarc, moški četverospev in mešani zbor. Vse soliste in ženski zbor bo spremljal na klavirju pianist Marijan Lipovšek. Začetek koncerta točno ob 20. v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— »As Drumond«, letalsRi velefflm v kinu Sloga, v vrsti senzacionalnih filmov prinaša kino Sloga te dni film napetih dejanj in letalskih podvigov slavnega aviati-ka in junaka iz svetovne vojne, po znanem romanu v stripih kapetana Edija Rickenbackerja. Na redni letalski progi skozi Mongolijo se dogajajo često letalske nesreče. S tajnimi žarki ruši nekero vsak avijon, ki pride v bližino aerodroma Bajtala. Na pomoč je poklican slavni ameriški pilot As Drumond, da reši skrivnost. Energično išče sled za rušiteljem, ne strašeč se opasnosti v zraku in na zemlji Druga za drugo padajo žrtve letalskih nesreč, povzročitelj pa ostaja neznan, obdan z gostim pajčolanom tajinstvenoetL Film As Drumond je mojstrovina letalskih podvigov neštetih opasnih situacij in razburljivih scen. Prikazuje nam hladnokrvnost, junaštvo in prisebnost letalskih pilotov, ki morajo biti kos vsem nevarnostim. FIlm, ki bo vzbudil zanimanje našega najširšega občinstva, se predvaja v dveh velikih delih in sicer je I. del tega filma na sporedu od danes do 22. t. m., nakar sledi drugi deL (—) u— Krompir. Pred dobrim mescem dni je med drugim jeia naglo naraščati cena tudi krompirju, tako da je bil mestni tržni urad primoran. da v zaščito mestnega prebivalstva to ceno maksimira. Toda ko je bila za ljubljanski trg dovoljena najvišja prodajna cena krompirju po 1.50 din za kg. so se kmalu pokazale zle p sledi-ce tega ukrepa; dovoz kromoirja na trg je nenadoma prenehal in pretila ie nevarnost. da ostane Ljubljana brez glavnega hranila najširših plasti prebivalstva. Da obvaruje mesto preteče nevarnosti, je mestna občina kupila 150.000 kg kremprr-ja in ga postavila na trg v nadrobni prodaji po 1.50 din. v večii prodaji na po 1.40 din za kg. Ljubljanske gospodinje so se krompirja razveselile in so ga pridno kupovale v nadrobni predaji na trgu. kakor tudi na debelo v mestnem skladišču v bivši milarni na Viču. Prvotno ie bilo sicer čuti očitke, da ta krompir ni dober, da je takozvani industrijski krompir, iz katerega se prideluje škrob. Mestni tržni veterinarski urad je na te ugovore v svojem laboratoriju takoj napravil praktično nre-izkušnio in dognal, da ie ta krompir prav tako dober in izdaten, kakor gorenjski krompir. Z ozirom na pritožbe, da se raz-kuha in razpade v kose. pa ie ta urad ugotovil, da se ta krompir ne sme toliko kuhati v vodi. temveč predvsem v pari. pri čemer se ne razkuha in ne raznade. Tudi gospodinje, ki prvotno niso vedele za posebnosti tega krompiria. so se zdai privadile nanj. V nadrobni pro^a:i so tega krompirja v pičlem mescu dni Dokupile ljubljanske gospodinje že blizu 20.000 kg. dočim ga ie bilo v tem času na debelo prodanega že 70.000 kg. Ko bo mestna občina prodala še preostalo zalogo tega krompirja bo naročila novega, to pot najbrže gorenjskega. Saj ji ie z n;enr> h ale-vredno akcijo uspelo preprečiti ne samo to. da bi prodajalci kromoirja v Ljubljani neupravičeno navijali cene. ampak tudi to. da bi kmetie. računajoč s porastom cen. zadrževali krompir doma. Tako ie prejela mestna občina že več prav usodnih ponudb z Gorenjskega za nakuo večjih količin kromniria in je zatorei strah zaradi preskrbe Ljubljane s krompirjem odveč. Kakor ori krompirju, ki prodaja zdai. tako tudi pri krompirju ki ga bo še naročila, mestna občina ne išče zaslužka ker hoče. da se morejo rvo zmogljivih cenah oskrbeti 7. najpotrebnejšimi živili najširše plasti mestnega prebivalstva. u— Nerednosti pri prodaji drv Mestni tržni urad izdaja o merienju strankam uradno potrdilo, v katerem je točno navedeno. kje in kdai je bilo merien e opravljeno in kdo ie bij navzočen Dogajajo se primeri, da zaprosijo stranke za uradno merjenje drv šele en ali dva dni potem ko so drva kupili Tako je neka stranka pred dnevi zaprosila za uradnega organa da bi premeril kupliena drva to pa šele dva dni po sklenjeni kupčiji. Kakor ie stranka sama izjavila ie kupila in plačala 16 prostorninskih metrov drv. Pri uradnem merieniu pa se ie izkazalo, da iih je le pičlih 12 metrov. Ker ie bilo merjenje opravljeno šele dva dni po kunč ji in le v navzočnosti kupca, dočim ie bil prodajalec seveda odsoten, je uradni organ stranki sicer izdal potrdilo o merjenju. vendar bo kupec moral urediti vso zadevo s prodajalcem sam. Dogajajo ^e pa tudi taki primeri, da stranke pokličejo uradnega organa šele potem, ko so drva ne le že kupile, ampak iih dale tudi že razžagati. Tudi v takem primeru ie seveda nemogoče ugotoviti ali je bila mera drv ob prodaji pravilna in pravična. Ko mestno poglavarstvo opozarja prebivalce, naj se pri ugotavljanju pravilne mere kupljenih drv poslužuje uradnih organov, ki so na razpolago v mestnem tržnem veterinarskem nadzorstvu v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10.. telef. št. 40-21 do 40-30, pripominja, da bo izvajanje kontrole nad pravično mero drv uspešno in možno le tedai. če bo izvršena takoi. t. i. v navzočnosti kupca in prodajalca še preden ie kupčija sklenjena. u— Plesne vaje S. K. Svobode se vrše vsako soboto ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. (—) u— Tablice za tombolo v KranJu ima v predprodaji po 5 din. tvrdka A. Goreč; v nedeljo bodo tablice po 6 din. (—) u— V nedeljo s Putnikom na Kurešček. u— Iz °bupa v vodo. Neznatni potoček Mejaš v Bizoviku, v katerem znamenite bizoviške perice Izpirajo perilo ljubljanskih meščanov, je zadnji čas postal pribežališče obupanih ljudi. Pred 14 dnevi so našli v njem nekega utopljenca, včeraj zjutraj pa so v strugi, ki je komaj nekaj pedi visoka, našli truplo 55 letne posestni-ce Frančiške Brajerjeve iz Bizovika. Doma je bil nekakšen prepir v družini, pa je žena obupala in sklenila, da se umakne iz življenja. Na kraj najdbe je prišla policijska komisija, ki je ugotovila identiteto in odredila formalnosti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v štepanji vasi. u— Spet vrsta nesreč. V splošno bolnico je bilo prepeljanih nekaj žrtev dela, tako 22 letni delavec pri stavbeniku Batte-linu, ki je bil zaposlen pri gradbi nove hiše v Medvedovi ulici. Po nesrečnem naključju je padel v jamo živega apna in se močno opekel po rokah in nogah. — Fer-do Outnik iz Bevk je žagal drva v skladišču Zidarske družbe v Staretcvi ulici pa mu je krožna žaga odrezala skoraj vse prste na roki. — 33 letni delavec Jože Ko-šak iz Trzina je pri delu v kamnolomu tako nesrečno padel s skale, da si je nevarno poškodoval hrbtenico. — Jože Va-lentinčič, uslužben pri blejski šumski upravi. se je pri delu usekal v nogo, da je moral iskati pomoči v bolnici. — Matildo Kramarjevo, 20 letno posestnikovo hčer iz Žellmelj, je pred hotelom Union podrl avto in je pri padcu na asfaltirano cestišče dobila občutne poškodbe na glavi. P ostani in ostani čl a* Vodnikove družbei Gospodarstvo Le kmečki dolžniki v Sloveniji se v redu plačujejo anuitete Iz Celja o— Pobiranje prispevkov na pokopališčih. Rdeči križ v Celju naznanja, da bo o vseh svetih pobiral na pokopališčih prostovoljne prispevke in prosi vse, ki bodo ta dan obiskali grobove svojih dragih, da počastijo njih spomin z darom za Rdeči križ. e— Tudi licitacija za regulacijo Savinje je bila brezuspešna. Kakor smo poročali, je bila 3red dnevi pri tehničnem oddelku banske uprave določena licitacija za oddajo del za gradnjo sodne palače na celjski Glaziji. Licitacija pa je bila brezuspešna, Za ponedeljek 14. t. m. je bila razpisana tudi licitacija za oddajo regulacijskih del na Savinji v drugem delu pete etape od Grenadirjeve brvi na Polulah do drugega železniškega mostu na Bregu pri Celju. Tudi ta licitacija je bila brezuspešna. Poleg pričetka gradnje sodne palače se je torej zavleklo tudi nujno potrebno nadalje anje regulacije Savinje. e— Društvo absolventov drž. trgO\skih šol v Celju vodi tečaje za ruščino, francoščino, nemščino (začetni in nadaljevalni), angleščino in italijanščino. Tečaji so ob večernih ui-ah v drž. trgovski šoli v Celju. e— Pogreb g. Vmcenca Gajška višjega sodnega oficiala v p. v Celju, bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. e— Zločinci strahu je jo Novo cerkev. V četrtek 10. t. m. zvečer so neznani storilci izropali čebelnjak kanonika Žagarja v Novi cerkvi pri Vojniku. V pone eljek zvečer so vlomili v tamkajšnji gasilski dom ter odnesli večjo količino bencina in petroleja. V isti noči so vlomih pri usnjarju Petru Adamiču v Lembergu in odnesli več kož. V torek okrog 19.30 pa je nekdo zažgal kozolec posestnika Karla Matka v Novi cerkvi. Ogenj se je hitro razširil in je uničil ves kozolec. Rešili so samo voz fižola, vse drugo je zgorelo. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. e— Uršulin sejem. Pod imenom Uršulin sejem znani letni kramarskl in živinski sejem bo v Celju v ponedeljek 21. t. m. e— Srečke za II. razred drž. razredne loterije so že prispele. Obnovite srečke čimprej pri podružnici »Jutra« v Celju. e— Konj jo je brcnil. Ko Je 241etna po-sestnikova hčerka Josipina Fhsova iz Vin pri Novi cerkvi pomagala v sredo nalagati peso na voz, v katerega je bil vprežen konj, jo je konj brcnil v desni kolk in jo hudo poškodoval. Flisovo so oddali v celjsko bolnišnico. e— Tatinski posli. Celjska policija je aretirala brezposelnega natakarja Josipa M. iz Murske Sobote, ker je v neki celjski trgovini pri nakupovanju svitrov ukradel en sviter. Te dni je hotel 181etni krojaški vajenec Rudolf C. iz Galicije pri Celju ukrasti kolo iz veže Culkove gostilne na Dečkovem trgu. Stražnik pa je fanta v veži zasačil in aretiral. Oba aretiranca so izročili sodišču. Iz Maribora a— lz prosvetne službe. Z redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan za zasluge v šolski službi šolski nadzornik in upravitelj krčevinske šole g. Stanko Lavrič. Čestitamo! a— Pred zaključkom šahovskega tekmovanja Stanje po 10. kolu šahovskega prvenstvenega tekmovanja v organizaciji šahovskega odseka SK Železničarja je sledeče: Prvi je Dasko s 6 (1) točkami, sledijo kot najboljši Marvin 5 (1). Maroti 4Vt (2), Re-gor -ck 4V2, prof. Stupan 4 (1). V torek bodo odigrali tekmovalci doslej prekinjene in še nekončane partije, četrtek 24. t. m. pa bo zaključno tekmovanje. Za sklepni izid je v vrstah mariborskih šahistov veliko zanimanje, saj nam bo dalo to tekmovanje novega mariborskega šahovskega prvaka. a— Tragikomičen dogodek v šestih slikah, Senečičev »Nenavadni človek«, bo uprizorjen jutri v režiji J. Koviča. K premieri je povabljen tudi avtor, čigar delo je bilo na večjih odrih, posebno pa v Pragi, sprejeto z velikim uspehom a— Za po\-išanje mezde sta prosila, pa sta bila odpuščena. Drvarja, ki sta bila zaposlena pri neki zagrebški lesni tvrdki v obratu pri Sv. Lovrencu na Pohorju, sta zaprosila za povišanje mezde, ker nista prejemala niti predpisanega minima. Namesto odgovora sta dobila odpoved brez izpolnitve obveznosti v smislu določb socialne zakonodaje. Zadnjo besedo bo imelo sodišče. a— Novi odpusti v Hutterjevi tvornici. Svoj čas smo v posebnem članku opozarjali na nevarnost, ki preti delavcem in delavkam v oddelku za izdelovanje klota v tukajšnji Hutterjevi. Napoved se je zdaj žal uresničila. Vse delavstvo navedenega oddelka je prejelo 14 dnevno službeno odpoved. Odpust delavstva se utemeljuje s pomanjkanjem za izdelovanje klota potrebnih surovin. S tem je prizadetih več ko 100 delavcev in delavk, ki so brez kruha in zaslužka. a— Himen. Poročili so se sodni uradnik Andrej Gros in zasebnica Štefka Prazni-kova, železničar Franc Flis in Elza Jugo-va, odvetnik Ignac Petrovič in Ana Matko-va. Novoporočencem obilo sreče! a— Socialna slika naših dni v Studencih. Bo to izredno zanimiva predstava v soboto in nedeljo na studenškem sokolskem odru. Podprimo idealna stremljenja požrtvovalne studenške sokolske gledališke družine, ki nam bo v svoji igri prikaza'a nekatere značilnosti socialnega in družinskega življenja naših dni. a— Zanimiva pravda, je bila pred tukajšnjim sod;ščem zaradi žaljenja časti, ki si jo je dovolil neki tovarniški ravnatelj nasproti odvetniškemu nameščencu, ko je slednji prišel k njemu v zadevi neke odpuščene delavke, ki ni prejela mezde.Tovar-niški ravnatelj je uporabil pri tem izraze, zaradi katerih ga je odvetniški uradnik tožil Pred sodiščem pa je smatral tovarniški ravnatelj za bolje, da se poravna. Tako se je ta pravda, za katero so se zanimali zlasti v mariborskih odvetniških krogih. končala s poravnavo, ki je stala toženega tovarniškega ravnatelja 1000 dinarjev v prid mariborskim delavskim kulturnim društvom a— Se mater je okradel. Posestniku Fer-du Gunglu iz Sp Partinja v Slov. goricah je zmanjkal z njegovih jablan ves sad tako zvanih »špiclov« ki so jih našli pri posestniku Vinku Knezariu. Potem pa se je izkazalo, da je Knezar krade! jabolka tudi z jablan lastne matere, ki ga je zaradi tega ovadila Postani in ostani čian Vodnikove družbe! V torkovi številki smo na tem mestu prinesli podatke o plačilu anuitet za kmečke dolgove v prvih sedmih mescih t. L, iz katerih je razvidno, da se v redu plačujejo anuitete Privilegirani agrarni banki le na področju ljubljanske podružnice, t j. v Sloveniji, medtem ko se je plačevanje kmečkih dolgov na področju zagrebške in sarajevske podružnice skoro docela ustavilo. V tej zvezi smo znova iznesli nujno zahtevo, da se položaj glede kmečkih dolgov čimprej razčisti: ali naj se uredba dosledno izvaja na vsem področju države ali pa naj se čim prej revidira. Vse dotlej pa se mor a izterjevanje anuitet povsod v državi vršiti z enako strogostjo. Omenili smo tudi zahtevo beograjskega »Jugoslovenskega kurirja«, ki smatra, da je treba napraviti energične ukrepe glede plačila kmečkih dolgov, zlasti ker ima država glede na znatno povišanje cen kmetijskih proizvodov moralno in materialno osnovo za take energične korake. Tudi smo pripomnili, da se naj predlagani energični koraki izvajajo le tam, kjer se anuitete v redu ne plačujejo da se ne bodo tudi novi strožji ukrepi izvajali samo v Sloveniji, kjer kmetje itak vršijo svoje obveznosti. Beograjski Jugoslovenski kurir prinaša sed-j o plačevanju anuitet za kmečke dolgove nove zanimive podrobnosti na podlagi stanja o plačilih, izvršenih do 10. t. m. Kmečki dolžniki so od začetka leta do 10. oktobra vplačali vsega 38.7 milijona din (po naših podatkih so lani do 1. oktobra vplačali 44.5 milijona din, predlanskim pa 69.6 milijona din). Letna anuiteta, ki bi jo morali plačati kmečki dolžniki, pa znaša 181.1 milijona din, tako da so celotna plačila do 10. oktobra dosegla komaj 21.4% zneska anuitete, ki bi jo morali kmečki dolžniki plačati. Pri tem pa je treba še upoštevati znatne zaostanke iz lanskega leta in tudi iz prejšnjih let V primeru z anuiteto, ki bi jo morali plačati kmečki dolžniki Privilegirani agrarni banki na področju centrale in posameznih podružnic, so znašala dejanska plačila do 10. t m. v milijonih din: enoletna dejan, plačilo r odstotkih anuiteta do 10. t. m. anuitete podr. Ljubljana 26.9 13.8 51.5% centrala Beograd 96.6 20.4 21.2% podr. Zagreb 33.2 3.0 9.2% podr. Sarajevo 24.4 1.4 5.7 % Kmečki dolžniki v Sloveniji so torej do 10. t. m. vplačali že več nego polovico enoletne anuitete, kmečki dolžniki na področju centrale pa le dobro petino, medtem ko so kmečki dolžniki na področju zagrebške podružnice vplačali manj nego eno desetino anuitete in na področju sarajevske podružnice nekaj več nego eno dvajsetino. Kmečki dolžniki v Sloveniji so torej sorazmerno dva in polkrat toliko vplačali nego dolžniki na področju centrale, pet in Zaključek gospodarskih pogajanj z Nemčija Kakor poročajo iz Beograda, so gospodarska pogajanja, ki se vodijo v okviru jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora v glavnem zaključena. Odstranjene so zadnje težkoče, ki so se pojavile glede določitve kontingentov onih naših proizvodom, ki prihajajo v poštev za izvoz v Nemčijo. Dosežen je sporazum, da se obdržijo stari kontingenti, ki so doslej obstojali nasproti Nemčiji in protektora-tu. Nemška delegacija je izjavila željo, da bi se ti kontingenti zaradi izrednih prilik povečali. Naša delegacija je pokazala razumevanje za nemške potrebe, toda z rezervo, da je treba upoštevati obveznosti nasproti drugim gospodarskim partnerjem m potrebo gospodarske izmenjave z državami, odkoder uvažamo razne nujno potrebne surovine. V prekomorskih državah p-a moremo kupiti te surovine le tedaj, če jih plačamo v surovinah ali če za protivrednost izvozimo naše proizvode. Po prizadevanju ( ki sta ga pokazali obe delegaciji, je bila ; sprejeta solucija, ki zadovoljuje interese ene in druge države. Konkretno je določena formula za določitev superkontingentov za izvoz v Nemčijo na osnovi presežkov, ki nam bodo ostali po kritju naših domačih potreb in po zadovoljitvi naših obveznosti nasproti drugim trgovinskim partnerjem. Na tej osnovi so bili v torek 'n :>redo določeni superkontingenti za večino naših proizvodov, zlasti za rastlinske proizvode in živino ter živinske proizvode pa tudi za ostale surovine. Pri pogajanjih je bilo rešeno tudi vprašanje plačila naših terjatev v bivši Poljski. Pojasnilo k uredbi o prometu z gumami za motoma vozila K uredbi o prometu z gumami za motorna vozila je bilo izdano naslednje pojas-nilo:Izdajo te uredbe je narekovala okol-nost, da je treba potrošnjo gum v naši državi omejiti, obenem pa s pravilno razdelit vijo razpoložljivih rezerv zagotoviti nadalj-ni promet v krajih, kjer ni železnic. Znano je, da je produkcija gum za motorna vozila v naši državi omejena zaradi po- j manjkanja surovega kavčuka Uvoz te su- , rovine je zaradi razmer v Evropi skrajno i otežkočen in skoro onemogočen. Zaradi te- j ga je v naši državi nastopilo veliko pomanj- i kanje gum. Da bi se razpoložljive zaloge in 1 gume, ki jih bomo še uvozili odnosno iz- ! delali uporabile v najbolj potrebne svrhe, j smo morali z uredbo omogočiti racionalno j gospodarstvo z gumami. Zato je odslej vsa- i ka prodaja gum vezana na oblastveno dovoljenje. V interesu trgovine z gumami je dana možnost, da lahko zahteva to dovoljenje tako kupec kakor prodajalec. Zaradi pravilne oskrbe pa se je izkazala tudi potreba, da država sebi pridrži pravico prisilnega odkupa vseh obstoječih zalog. Na ta način bodo najprej pokrite najnujnejše potrebe, obenem pa je s tem dar na možnost, da se zavarujejo potrebne količine za javni promet, ki se mora vršiti v javnem interesu. Z ureditvijo prodaje in z racioniranjem potrošnje gum se bodo obstoječe zaloge ohranile za čim daljši čas. Če bi se zaloge v teku časa povečale, bodo predpisi uporabljeni bolj elastično in se bo po možnosti krila potreba večjega kroga potrošnikov. i polkrat toliko kakor dolžniki na področja l zagrebške podružnice in devetkrat toliko i nego dolžniki na področju sarajevske podružnice. Gornje številke dovolj jasno izpričujejo, kako je nujno potrebno, da se uredi vprašanje izvajanja uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Glede na vesti o odpisu dolgov je upravičena bojazen, da bomo Slovenci, ki vedno najbolj redno plačujemo svoje obveznosti državi, na koncu še prikrajšani zato, ker redno plačujemo, kakor se je to že ponovno dogodilo v sličnih primerih, ko so bili priznani zlasti pri davkih razni odpisi, ki jih v Sloveniji nismo mogli izkoristiti, ker je bilo vedno vse izterjano in ni bilo zaostankov. Ne glede na to hudo škoduje davčni in sploh plačilni morali, če se onemu, ki je svoje obveznosti poravnal, plačani znesek ne vrne, odpiše se pa onemu, ki obveznosti ni izpolnil. Kdo naj potem še v redu plačuje svoje obveznosti državi in državnim ustanovam, če bi moral pozneje ugotoviti, da se nerednemu plačniku dolg odpiše? Kolikor nam je znano, merodajni činitelji nimajo namere, priznati kmečkim dolžnikom odpise na dolgove, ki jih je prevzela PAB. Toda če se vprašanje izterjevanja anuitet ne bo kmalu uredilo, bodo zaostanki tako narasli, da jih neredni plačniki končno ne bodo mogli plačati brez nevarnosti za njihov gospodarski obstoj. Od neizterljivosti do odpisa pa je le še en korak. Končno bomo morali Slovenci, čeprav v redu plačujemo anuitete, prispevati z davčnimi dajatvami še za kritje neplačanih anuitet iz drugih pokrajin. Za ureditev kmečkih dolgov po uredbi, ki ni ustrezala potrebam slovenskega kreditnega zadružništva, smo Slovenci doprinesli že veliko žrtev, saj nam je likvidacija po tej uredbi prinesla občutno oslabitev in ohromitev kmečkega kreditnega zadružništva, ki danes ne more vršiti več svojih koristnih nalog v obsegu kakor prej. »Jugoslovenski kurir« zahteva, da se pozovejo na odgovornost vsi oni činitelji, ki širijo med kmečke dolžnike glasove, češ da niso zavezani plačati in da bo dolg odpisan. Danes, ko so se cene kmetijskim proizvodom, v znatni meri tudi po prizadevanju države, dvignile v mnogo večjem obsegu nego ostale cene, ko je država veliko število kmetov oprostila od davka in je v mnogih primerih preprečila podražitev najpotrebnejših predmetov, ki jih kmet kupuje, ima država po mnenju »Jugoslovenskega kurirja« pravico, da zahteva od kmečkega dolžnika redno plačilo obveznosti, kajti če kmečki dolžniki svojih dolgov, ki jih je država prevzela, ne bodo redno plačevali, tedaj se postavlja vprašanje, kdo naj v bodoče še plačuje anuitete za svoj dolg, na katerega mu je država priznala že znaten odpis. Prijave zalog Uredba o prometu z gumami za motorna voiila je objavljena v »Službenih novinah« 16. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo. Petdnevni rok za prijavo zalog bo torej potekel 21. t. m. Krediti za pospeševanje sadjarstva Trgovinski minister Ivan Andres je izdal odlok o tem. da se odobri znesek 44,950.000 din za podpiranje sadjarstva, in sicer po predlogih Prizada. Denar se bo porabili za gradnjo skladišča za sadje (10 milijonov), za gradnjo sušilnic za sadje (3 milijone), za zatiranje uši na slivah (3 milijone), za zatiranje uši San Jose na jabolkih in drugem sadju (2.5 milij.), za zatiranje bolezni in škodljivcev (7.5 milijona), za razdelitev sadjarskega orodja med absolvente sadjarskih tečajev (500.000). za premije (500.000), za podpiranje produkcije sadik (500.000), za gradnjo zadružnih vinskih kleti (6 milij.), za ustanovitev znanstveno-eksperimentalnih zavodov (10 milijonov), za propagando v tisku (200.000), za ugotovitev ekonomičnih tipov sušilnic (100.000), za delovanje strokovnega odbora na terenu (100.000), za imenovanje strokovnega in ostalega osebja (300.000) in za nepričakovane stroške in razno (200.000). Gornji zneski se bodo izplačali iz fonda za pospeševanje sadjarstva pri Prizadu, ki je bil iz lanskega dohodka od preferenc do-tiran z zneskom 35 milijonov din. Nadalje poročajo iz Beograda, da bo Prizad v okviru akcije za pospeševanje sadjarstva ustanovil tri eksperimentalne sadne postaje, in sicer eno za slive v Valj evu, drugo v Dalmaciji za južno sadje, tretjo pa v Sloveniji za koščičasto sadje. Po vesteh iz Maribora je Prizad v ta ramen že kupil veliko posestvo v Svečini, in sicer za 1.8 milijona din. Gospodarske vesti = Registracija izvoznikov klavniških proizvodov. Ze včeraj smo poročali o na-redbi, s katero se kontrola izvoza razširi na klavniške proizvode. Ta naredba je objavljena v »Službenih novinah« od 16. t. m. in vsebuje med drugim tudi podrobne predpise za registracijo izvoznikov. V register izvoznikov klavniških proizvodov bedo vpisana podjetja, ki dokažejo, da imajo dovoljenje za izvrševanje industrijskega obrata in da imajo lastno klavnico ali izvozno klavnico, ki so jo vzela v zakup s pravico uperabe za najmanj 3 leta, in za katero odgovarjajo po predpisih pravilnika o izvoznih klavnicah, ki ga bo predpisal trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom in banom banovine Hrvatske. Prosilci morajo tudi dokazati, da imajo veterinarja v specialni službi ali pa da so pod stalnim nadzorstvom veterinarja, ki je določen od kmetijskega ministra. Iz tega sledi, da izvozniki, ki ne morejo zadostiti tem pogojem, v bodoče ne bodo smeli več izvažati klavniških proizvodov. Le za izvoz zaklanega goveda se bodo lahko registrirali tudi izvozniki žive živine, ki bodo morali svoji prošnji priložiti pogodbo o klanju živine s priznano izvozno klavnico. O registraciji izvoznikov klavniških proizvodov bo odločala direkcija za zunanjo trgovino po zaslišanju pristojne zajednice izvoznikov in na osnovi predloga komisije, ki bo pregledala podjetje prosilca. To komisijo določi trgovinski minister iz vrst veterinarskih | strokovnjakov in uslužbencev direkcije. Po-1 licija mora na mestu samem ugotoviti, če prosilec zadošča vsem pogojem, ki bodo predpisani v pravilniku o izvoznih klavnicah. = Pred ustanovitvijo podružnice Poštne hranilnice v Splita. Te dni smo poročali o pripravah za ustanovitev podružnice Poštne hranilnice v Novem Sadu. Zdaj poročajo iz Splita, da je bila v tr-go vinsko-industri j ski zbornici konferenca o vprašanju ustanovitve podružnice tudi v Splitu. Konferenci je prissotvoval generalni direktor Poštne hranilnice dr. Mi-ljenko Markovič. = Dobave. Direkcija drž. železnic v Ljubljani, prometno-komercialna oddelek sprejema do 18. t. m. ponudbe za popravilo 137 kožuhov tn do 25. oktonra za popravilo 180 kožuhov podloženih; strojni oddelek sprejema do 18. oktobra ponudbe za dobavo železnih vijakov, do 22. oktobra za dobavo železne pločevine, žlčnikov ter jeklene in železne žice, obči oddelek pa do 22. oktobra za dobavo 245 parov usnjenih cokelj z lesenimi podplati. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 21. oktobra ponudbe za dobavo pribora za opalo-graf, vazeline, tinol paste, flrneža, kalcijevega karbida, elektrod za električno vare-nje, izolacijskega voda, električnega materiala bukovih parketov in kolen za peči, do 28. okt za dobavo Spiralnih svedrov, jeklene vrvi, pil za kovino, keramičnih plošč, rudarskega orodja, vijakov z maticami, električnega materiala, potrebščin za klozete in umivalnice, do 4. novembra pa za dobavo teraco-plošč, podložnih ploščic, poda za ladje ter avtomatske telefonske naprave. = Prodaja jedilnega olja. Dokler se ne izdela dokončni načrt o razdelitvi jedilnega olja v vsej državi, ki ga bo izdal trgovinski minister skupaj s kmetijskim minis.rom in banom banovine Hrvatske in v skladu z razpoložljivimi količinami jedilnega olja ter z dejanskimi potrebami konsumentov, bo za razdelitev in dodelitev jedilnega olja za ozemlje banovine Hrvatske, dravske banovine in dela vr-baske banovine zahodno od reke Vrbasa skrbela »Zajednica preradjivača uljarica« v Zagrebu (Radišina ulica 1), za ostalo državo pa »Zajednica preradjivača uljarica« v Beogradu (Toplički venac 13, poštni predal 901). Da se prepreči kupičenje pri posameznikih in omogoči pravilna oskrba konsumentov, bosta omenjeni za-jednici postopno dodeljevali jedilno olje zadrugam, aprovizacij am in trgovcem v skladu z razpoložljivimi količinami in dejanskimi normalnimi potrebami konsumentov. Zadruge, aprovizacije in trgovci bodo morali prav tako strogo paziti, da bodo olje na isti način razdelili med svoje stalne kupce (zadruge izključno samo med svoje člane), pri čemer bodo morali upoštevati povprečno dejansko in normalno potrebo za določen čas in imeti stalno v evidenci količine, ki jih bodo prodali svojim strankam. = Blago v portugalskih ln Španskih lokah. Poživljajo Sc vsi jugoslovanski uvozniki, katerih blago je zastalo v posameznih šparskih in portugalskih lukah in na Kanarskem otočju, da se takoj obrnejo na direkcijo i zunanjo trgovino, prometni odsek (Beograd poštni predal 818) v kolikor tega žt prej niso storili da dobe potrebna navodila za uvoz tega blaga v Jugoslavijo. = Pre«eljevanje Industrije na Jug. V zvezi z vestjo, da bo tekstilna tvrdka Jugobruna iz Kranja ustanovila podružnično podjetje v Jagodi ni, kjer je že kupila primerna zemljišča ln bo v kratkem pričela gladiti tvornico, poroča beograjsko »Vreme« da je tvrdka »Juge jruna« vrhu tega kupila v Beogradu v ulici Kralja Petra šv. 8 palačo za 6,050.000 din. — iz trgovinskega registra. V smislu zakona o gospodarskih zadrugah se je zadruga »Ekonom«, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, po sklepu občnega zbora pretvorila v družbo z omejeno zavezo. Zato je vpisana v trgovinski register družba »Ekonom«, trgovska družba z o. z. (osnovna glavnica znaša 220.000 din, ki sestoji iz prenešenih zadružnih deležev prejšnjih zadružnikov po nominalni vrednosti 2544 din in iz vplačane gotovine v višini 217.456 din; poslovodje: Anton Soršak, ravnatelj v Ljubljani, Janko Vičič, posestnik v Ljubljani, Albin Koman, posestnik v Vižmarjih). — Nadalje se je pretvorila v družbo z omejeno zavezo dosedanja zadruga ljubljanski velesejem Besedilo tvrdke se glasi: Ljubljanski velesejem, razstavna družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 200.000 din; od tega odpade na dosedanje zadružne deleže 127.500 din, na plačilo v gotovini pa 72.500 din; poslovodje: Avgust Praprotnik, Fran Bonač, arh. Josip Costaperaria, Karel čeč, Karel Der-mastia, Karel Detela, dr. Adolf Golla, inž. Boris Hribar, Ivan Jelačin, Janko Jovan, Hanuš Krofta. Ivan Mohorič, dr. Fran Novak, Ivan Ogrin, dr. Viktor Murnik, dr. Ciril Pavlin, dr. Fran Windischer; vpisana je prokura, podeljena ravnatelju dr. Milanu Dularju, in trgovinsko pooblastilo, dano pooblaščencu Ivanu Rlhterju). — V družbo z omejeno zavezo se je pretvorila tudi dosedanja Mizarska zadruga v št. Vidu nad Ljubljano. Besedilo tvrdke se odslej glasi: Zveza mizarjev št. Vižmarje, družba z o. z. v Vižmarjih (osnovna glavnica 200.000 din; poslovodje: Valentin Mrak, Gunclje, Jakob Kajzar, Vižmarje, Viktor šetina, Gunclje). — Pri Zadružni gospodarski banki, d. d. v Ljubljani, so bili vpisani ravnatelj s prokuro Franc Er-ce, podravnatelj s prokuro Bartol Kršul in ravnatelj s prokuro Anton Končan. — Iz tvrdke »Proteza«, Verovšek & Ko. v Ljubljani sta izstopila družbenika Josipina Verovškova in Zvonko Keše. Javna družbenika dr. Mihael Kambič ln Robert Slegel bosta vodila družbo naprej pod dosedanjim naslovom. — Pri tvrdki: F. Heinrihar, lesni industrijski d. d. v škofji Loki, je vpisano povišanje delniške glavnice na 2 milijona din. — K on kurz je razglašen o Imovini tvrdke Ivan Rožman, stavbeno podjetje v Ljubljani, lastnica Katarina Rožmanova, zasebnica, sedaj v Kranju (upravnik mase dr. Viljem Krejči odv. v Ljubljani, prijavni rok do 20. oktobra, ugotovitveni narok 25. oktobra). Nadalje je razglašen konkurz o Imovini Koste Vukasinoviča, trgovca s čevlji in lastnika čevljarske delavnice v Mariboru (upravnik mase dr. Karel Kieser, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov 28. oktobra ob 9., prijavni rok do 2. decembra, ugotovitveni narok 16. decembra). Borze 17. oktobra Tečaj grških bonov je danes ponovno popustil. V Zagrebu je bil promet po 62, v Beogradu pa po 59.75. Bolgarski klirinški čeki so bili zaključeni po 47.39 din za 100 levov. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo pri nespremenjeni tendenci povpraševanje po Vojni škodi po 444 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 444—446). Do zaključka je prišlo le v delnicah Trboveljske po 345. UEV1ZK Ljubljana, Oficielni tečaji: London 176.27 — 179.47. New York 4425 — 4485. Curih 1027.66 — 1037.66. Tečaji na svobodnem trgu: 218.46 — 221.66. New York 5480 — 5520, Curih 1269.90 — 1279.90. Curih. Beograd 10. Pariz 9.95. London 17.10. New York 431.50. Milan 21.80. Madrid 40. Berlin 172.75. Stockholm 102. Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 2.80, Bukarešta 2.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna šk da 444 den.. 4°/o agrarne 52 den.. 4% severne agrarne 52.50 den„ 6n 'o begluške 78 bL, 6°/o dalm. agrarne 70 bi, 6% šumske 71 bL, 7% stabiliz. 92 den.. 7% invest. 97 den., 7°/o Seligman 100 den.. 70/o Blair 94.50 — 95.50. 8°/o Blair 99 din.; delnice: PAB 192 den.. Trboveljska 345 — 348 (345). Gut-mann 55 bi.. Šečerana Osijek 240 den.. Osječka ljevaonica 165 den.. Isis 35 den.. Oceania 700 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 444 — 446. 4»/• agrarne 53.75 den.. 4°/o severne agrarne 52.50 den. (52.50). 6°/o begluške 77.25 — 77.75. 6°/o dalm. agrarne 63.50 den.. 6% šumske 69.50—70.25 (70). 7°/o invest. 100 50 den.. 7% Blair 95.25 den.. 8% Blair 100.50 Blagovna tržišča ŽITO '+ Chioago, 17. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 85.25. za maj 84.375, za julij 79.75; koruza: za dec. 59.875 + Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves; bafiki, sremski 315 — 317. Rž: baška 327.50 — 330; ban. 325 — 327.50 Ječmen: baški in sremski 342.50 — 345; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza: baška 338 — 340; nova umetno sušena 264 — 268. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč; »0« 630 — 650; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 417.50 — 422.50. SOKOL Sokolsko društvo Ljubljana—Moste vabi vse svoje pripadnike, da se udeležijo pogreba umrlega brata Rudolfa Petejana. ki bo danes ob 15.15 z žal. kapelica sv. Petra. Kdor ima kroj, v kroju, ostali v civiiu z znakom. Zbor vsega članstva na telo-vadišču ob 14.30. Naše gledališče DRAMA Petek, 18.: Skrivališče. Red premierski. Sobota, 19.: Revizor. Izven. Nedelja. 20.: Skrivalnice. Izven. Ponedeljek, 21.: zaprto. Opozarjamo na nastop Avguste Danilove v veseloigri »Skrivalnice«. Gospa Danilova, ena najvidnejših predstavnic starejše igralske generacije, ki je bila dolga leta nosilka najrazličnejših glavnih vlog, bo nastopila v tej salonski igri. Tisti, ki jo poznajo kot igralko, bodo nedvomno z veseljem pozdravih priložnost, da jo vidijo spet na odru. Sodelovali bodo Mira Danilova, Kralj, Nablocka in Lipah. Režiser prof šest. Opozarjamo na prvo reprizo Olge Schein-flugove igre »Skrivalnice«, v kateri bo nastopila gospa Angelca Sancinova v vlogi Dore, ostala zasedba premierska. Predstava bo v nedeljo zvečer izven abonmaja. Satirično komedijo Gogolja »Revizor« z Danešem in Cesarjem v glavnih vlogah bodo igrah v soboto zvečer izvem abonmaja »R e v i z o r« je zgodba o lažnem revizorju, ki nehote spozna gnile razmere uradniškega delovanja v ruskem provincialnem gnezdu. Duhovita in jedka slika korumpi-rane družbe in njenih članov pokaže, kako imajo vsi slabo vest in kako podkupujejo »revizorja«, da bi jih ne izdal. Delo je zrežiral dr. Bratko Kreft. OPERA Petek, 18.: Grof Luksemburški. Red B. Sobota, 19. ob 15.: Baragova proslava. Izven. Cene od 10 din navzdoL Ob 20.: Figarova svatba. Red premierski. Nedelja, 20. ob pol 11.: Baragova proslava. Izven. Cene od 10 din navzdol. Ob 15.: Baragova proslava. Izven. Cene od 16 din navzdol. Ob 20.: Baragova proslava. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 21.: zaprto. Leharjevo opereto »Grof Laksemburški« bodo izvajali drevi za red B. Melodiozna Leharjeva glasba daje posebno nosilcema glavnih partij, Franclu in Ivančičevi, mnogo prilike za pevski razmah. Zabavni parček bohemov bosta podala Barbičeva in M. Sancin, komično vlogo grofa Bazila Zupan, grofico Kokosczovvo Poličeva, razen njih sodelujejo B. Sancin, Anžlovar, J. Rus. Cesnik, Pianecki in dr. Plesni di-vertissement pleše baletni zbor z Mohar-jevo in Pilatom kot solistoma. Digirent D. žebre. Ražiser E. Frelih. Mozartova »Figarova Svatba« spada med najboljša dela tega plodovitega skladatelja to čudežnega otroka, ki je začel s komponiranjem že v najzgodnejši mladosti. Snov za libreto je vzeta po istoimenskem delu Beaumarchaisovem, ki je bil za podlago tudi našemu prvemu odrskemu delu, Linhartovemu »Matičku«. Sobotna uprizoritev bo za red premierski. Dirigent dr. švara. Režiser C. Debevec. Baragova proslava v operi. V soboto ob 15., v nedeljo ob pol 11., 15. in 20. bodo igrali člani drame dve igri o Baragovem življenju. V Plestenjakovem »Baragovem križevem potu« je pokazano življenje Barage, ko se odreče posvetnemu življenju, dobra dela, ki jih vrši metliškemu ljudstvu in njegovo slovo od njega, kjer je bil kaplan. V tridejanki Darine Končeve, ki ima naslov »Ob veliki reki«, je prikazala pisateljica Baragovo misijonsko delo med Indijanci. Igri je zrežiral prof. šeat. Barago bo Igral Gregorin. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi od pol 11. ure do pol IS. in od 15. do 17. pop. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 18.: zaprto. Sobota, 19.: Nenavaden človek. Premiera. Rusija obhaja te dni stoletnico rojstva publicista in kritika Pisareva ANEKDOTA Sicilski tiran Dioniz je pisal verze. Njegovi dvorjani so se prilizovalno izražali o njih, kadar jim jih je bral, kar je rad delal. Samo učeni Filoksen ni maral zamol-č_ti resnice in se ni ustrašil kraljeve pesmi grajati. Zaradi te nespoštljivosti se je Dioniz razsrdil in je Filoksena poslal na galeje, čez nekaj časa je učenjakovim prijateljem uspelo, da so tirana pregovorili, da mu je vrnil svobodo in ga pozval spet na dvor. Tu mu je nekoč spet bral svojo pesem in ga pozval, naj pove svoje mnenje o njej. Ne da bi mu odgovoril, se je Filoksen obrnil k telesni straži in dejal: »Odvedite me spet na galejo!« VSAK DAN ENA Jubilej trimotornega aeroplana „Ju-52" Junkereove tvornice za letala so prošle dni proslavile lOletni jubilej letalskega tipa »Ju 52«, trimotornega aeroplana, ki je postal standardni avion trgovskih zvez na vse strani in ki je v rab: pri šest in dvajsetih državah. Ob istem času je proslavili konstruktor aparata mg. Ernest Zindel 20. obletnico svoje službe pri Junkersovem podjetju. Zindeil je zgradil »G-24«, prvo trimotor-no letalo na svetu, dalie »W-34«. aeroplan, ki se je proslavil s poletom čez Atlantski ocean ter štirimotorno letalo »G-38«, ki je bilo krščeno na ime »Hindenburg«. »Ju-90« pa predstavlja aeroplan, ki je po svoji udobnosti doslej nedosežen in se zdi naravnost nenadkriljiv. Zindelove konstrukcije se odlikujejo po svoji enostavnosti, preciznosti in 'lahkoti, ki omogoča izmenjavo različnih ddov. »Ju-52« je, kakor se zdi, najboljše praktično letalo, ki se mu je obneslo Uporablja se danes kot sanitetno letailo, kot aeroplan za reševanje, poleg tega pa lahko rabi tudi za prevoz vojaštva in težkih tovorov. Tehnika z resigitacijo Angleži nabirajo stare kovine Ženske nabirajo po londonskih ulicah staro nerabno posodo iz aluminija Desetletnica Junkersovega letala Zakladnica barona Rothschilda Stoletnica papirne opone Pred sto leti j« neki Hertling iz Einbecka kot prvi spravil na trg papirne na stenske opone, ki jih je izdelovali v ročnim tiskom. Te opone, ki so imele večinoma pozlačene vzorce, so bile tedaj prav tako kakor prej kije svilene in brokatne stenske tapete namenjene le imovitim liudem Knezi, pleme nitaši in tuji bogataši so si z njinr krasili svoje gradove in palače. Izumitelj tudi pozneje ni hotel izdelovati svojih tapet s stroji in v množestveni proizvodnji za sploš-nost. To mu je bilo samemu usodno, kajti drugi so se polastili njegovega izuma in ker so lahko njegovim cenam konkurirali brez nadaljnjega, je njegovo podjetje propadlo. Hertling je umri nazadnje v einbe-ški nbožnicL Mnogo žensk iz Bogote v Kolumbiji je dobilo zelo mučne občutke, ko so zvedele, da sta dva neznana moška, ki sta b'la preoblečena v duhovnika nekoliko dni nastopala kot spovednika v cerkvi svetega Janeza, ki se dviga v najodličnejši mestni četrti. To stvar so objavili med mašo in je učinkovala kakor bomba, ka iti v tistih dneh je bilo opraviilo spoved preko sto mladih in starih žensk Domnevajo, dt> sta bila kriva duhovnika dva mlada mošk* iz mesta, ki sta hotela zvedeti kaj podrobnejšega o življenju svojih ljubic. (NSERIRAJTE V „ JUTRU"! Usoda Maginotove črte V Nemčiji so začeli v bolnišnicah uporabljati novo napravo za Rontgenove žarke. Ta aparat pomaga izslediti žolčne kamne, ognjišča gnitja v pljučih in osvetljuje ko-stoiome — stvari, za katere je bilo treba doslej često kombiniranih in kompliciranih pripomočkov, ki vrhu vsega niso bili niti povsem zanesljivi Baron Moric Rotschild, ki mu je fran-cosOca vlada zaplenila imetje; je menda vedel, da bo prišlo do poloma Francije in se je za ta primer, kakor poročajo iz Ženeve, pripravil. Nekoliko dni pred sklepom premirja, se je baron Rotschild, ki je bil senator departinenta Basses Alpes, pojavil v Tardesu in z njim se je pojavila cela kolona tovornih avtomobilov. Po njegovem begu je policija izvedla preiskavo in je odkrila sedaj v majhnem, zazidanem poslopju njegovega posestva v okolici Tardesa pravo zakladnico. Kakor poročajo, gre za ogromno zbirko dragocenih starih preprog, umetniških predmetov in zlatnikov. Po približni cenitvi predstavlja ta zbirka vrednost okroglo 350 milijonov frankov. Nimam nobenih cunj za prodajo, žene ni sploh doma . . .« »Potem pa prosim, poglejte, če imate kaj praznih steklenic . . .« (»Sondagsnisse Strix«) »Volkischer Beobachter« je priobčil članek o Metzu, v katerem govori tudi o utrdbah Maginotove linije. Poročevalec lista je obiskal glavne dele francoske utrjene črte, podzemske hodnike, stolpe, pozicije za strojnice, jarke in druge ovire. Največji vtis je napravila nanj mešanica francoske tehnične popolnosti in vojaške resignacije. Ni dvoma, pravi dopisnik, da je Magino-tova Črta proizvod visoko razvite tehnike in njenih najmodernejših pridobitev, delo izvrstnih strokovnjakov za gradnjo utrdb. Podzemska železnica se vleče kilometre daleč pod zemljo, vozi skozi hodnike in Kirurgija s pomočjo Rontgena i jarke, ki rabijo za dovoz in odvoz moštva I in streliva. Velikanska električna centrala pod zemljo skrbi za razsvetljavo in delovanje dvigal. Tudi oklopni stolpi so priključeni na električno centralo. Tu je nešteto brzostrelnih topov, strojnic, metalcev min in drugega orožja, ki obvladuje sovražno ozemlje pred utrdbami, žične mreže za visoko napetost so izvrstno makslrane ter jih ni mogoče opaziti iz zraka. Globoko pod zemljo ležijo kuhinje za vojake, skladišča, bolnišnice, skladišča za municijo in orožje. Na nobeno reč niso Francozi pozabili . . . Pozabili so si odgovoriti na vprašanje, čemu vsa ta tehnična popolnost? Ali naj Maginotova linija rabi vojski samo za zaklonišče, za zaščito pred sovražnim ognjem? Vsak obiskovalec Maginotove črte takoj opazi nesorazmerje med vrednostjo Maginotove črte kot zaklonišča in izhodišča za napad. Borbena vrednost kakšne utrjene postojanke ne zavisi od jakosti betonskih zidov. Borbena morala — to je edino, kar lahko občuti sovražnik in prav to je tisto, kar je manjkalo Francozom, da si niso mogli pomagati z Maginotovo linijo. To veličastno tehnično veledelo ni rabilo kot izhodna točka za konstruktivno izvedbo vojaško - operativne ideje. Greh Francozov spričo Maginotove linije je bil izrazito defenzivni duh, ki ga je francoska vojska vsrkavala vase. Tako se je zgodilo, da je ostala Maginotova črta samo eksperiment moderne fortifikacije. Nad in upov Francozov ni izpolnila. Dandanašnji se bitke ne dobivajo pod zemljo. To so dovolj otipljivo dokazali dogodki sedanje vojne. italijanske vojske nekje ▼ drenaiki Avto za puščavo Nov tip avtomobilske tvornice Fiat Italijanske delavnice Fiat so izdelale nov avtomobilski tip, ki je primeren za vožnje skozi puščavo. Konstrukcijska načela j tega vozili* so zanimiva. Da bi se dim boljše obnašalo, so pred vsem natančno proučeval' vertblode na poti skozi puščave in so pri tem ugotovili, da teži velblodje stopalo z manj nego 1 kg pritiska na vsak štirijaski centimeter peščenih tal. Na podlagi tega izsledka so no- vi puščavski avtomobil opremili ne z gosenicami, temveč s štirimi velikimi obroči * nizkim zračnim tflakom. ki težijo na tla z istim tlakom kakor velblodja stopala. Tako so dosegli, da se kolesa vozila ne vdirajo v pesek globlje nego 6 cm Ko'esa imajo nihalne osi in jih poganjajo vsako posebej. Velike shrambe za vodo in grmvo dajejo puščavskemu avtu velik akcijski radij, tako da se Italijani v tem pogledu temeljito pripravljajo za vojno v puščavi. Nemški poslanik v Moskvi Barve kot toplomeri Pri številnih dogajanjih in aparatih gre za to, da bi vedeli za temperaturo, ki vlada na površini strojnih delov itd., ne da bi vdelali kakšne posebne merilne priprave. To vprašanje je praktično zelo važno. n. pr. v zvezi z motorji, ki jih hladi zrak, električnimi motorji itd Pripomoček, ki rešuje to vprašanje na naravnost genialno preprost način so barve, ki so odvisne od temperature. Odkril' so jih pred kratkim in so se v praksi tudi že obnesle. S temi barvami, ki v visi1 temperaturi vidno spreminjajo svoj ton «e prepfleskajo važni deli aparatov in strojev RazMčne temperature se kažejo s primernimi razlikami v barvi. Razdedinfena mačka Namesto 6SC-0 dolarjev dnevno za lo centov mleka in mesa grof Schulenburg, ki je najavil obisk pri Molotovu po svojem povratku iz Berlina Smreka v popravilu Najstarejše drevo Češko Moravske, pravi simbol češkega lesa, ie kakšnih 60 m visoka smreka k' je ta ča* v temeljitem »popravilu«. V votle in nagnite dele njenega debla vlagajo »betonske plombe«, da bi gnitje zavrli Ozemlie okrog ogromne smreke, ki jo cenijo na več nego 500 let, so proglasili za zaščitni park. Tommv Tucker, šest let ?»ara siamska.. mačka, ki živi v njujor-ki četr*' Rror\u. se lahko obriše za dedščino, čt bi ji bilo kaj dosti do nje Bivša njena lestn ca p ie določila v oporoki 6000 dolarjev za n:eno pre- , življanje. Izvrši'ec oporoke je ti vsoto res spravil za mačko, toda sorodniki s<" se temu uprli in stvar je prišla pred sodnike. Sedaj je sodnija odločila, da ie bila opo-A>čnica sicer pn polni zavesti, ko je sestavljala svojo oporoko, da je pa do skrajnosti nenravno določati mački toliko denarja, i dokler živijo sorodniki v bornih razmerah, j Denar je sodišče priznalo torej s rodnikom, j toda pod pogojem, da bodo ze mačko vsak j Zastraženi petrolej dan kupili za 10 centov mlleka in mesa. S to razsodbo so bil zadovcljni tako sorodniki. kakor Tommy. saj ta na dan itak ne poje in ne popije več nego za 10 centov dobrot. če še ne ves, zda1 izveš' da ima angleška »Bela knjiga«, ki zahteva naknaden kredit v znesku milijarde funtov šterlingov za vojne potrebe, samo eno stran; da je bila v Italij' osnovana paroplovna družba za vožnjo po Donavi; da so v Pragi te dni zaprh ameriSci kon zulat, ker so se vsi ameriški državljani izselili iz češko-moravskega protektorata; da je v ameriški letalski industriji zdaj zaposlenih 118.000 delavcev: da je bilo v Parizu 512 trgovcev kaznovanih zaradi nedovoljenega zvišanja cen; da je Rusija ustavi'« pošiljanje zavojev preko svojega ozemlja na Japonsko. Namesto kače je ubil prijatelja Neki trgovski nameščenec lz Leobna je s svojim prijateljem napravil izlet v okolico. Med potjo sta naletela na modrasa, ki se je sončil. Namesto da bi živali dala mir, sta jo napadla. Tovariš se je spravil nadnjo s palico, a namesto da bi zadel kačo, je udaril tovariša po obrazu. Ta se je tako prestrašil, da je padel na tla in treščil z glavo ob skalo. Lobanja mu je počila, vsi poskusi, da bi ga oživili, so bili zaman. Stoletnica Pisareva Rumunski petredejski vrelci v Ploestiju, so zdaj zastraženi po nemški vojski H. Adams Detektivski roman »Stvar je imenitna. Vam smem prihodnjič pokazati papirje? Seveda pa ostane vse med nama, strogo zaupno je. Živi duši ne smete črhniti besedice.« Mahoma so se začuli glasni klici veselja. Spet so bila padla vrata. Gospod Summers si je obupno prizadeval, da ne bi izgubil prve igre. Napad in obramba sta se vrstila zdaj tako vroče, da so bila števila na deski vsak hip drugačna. Veliko razburjenost je vladala na igrišču. Dafna je bila vsa iz uma. kadar je prišla žoga v bližino njenega zaročenca Pata. Še štirje teki so ostali — štiri žoge je bilo še igrati. Tedaj je udarila ura v mestnem stolpu pol sedmih. Ali je bila igra končana? Ob vratih se je vršil nagel razgovor Kaj smejo igrati preko časa, da dosežejo odločitev? Vsaka izmed obeh strank je še mogla dobiti — ali pa naj se igra razglasi za neodločno? Sodniki so sklenili, da je treba doigra-ti t-es krog. Gospod Summers je stopil k vratom. Pat ?e pridirjal za njim. . Še dve žogi imamo, gospod.« mu je šepnil. »Dirjajte. kolikor vam duša da!« »Zanesite se name!« je srdito odvrnil stari mož. Čudna tihota je nastala, ko se je urni podajač ustopil, da bi vrgel žogo, ki je utegnila obema strankama prinesti zmago. Že je priletela in gospod Summers jo je točno in hitro pogodil s krepkim udarcem. »Po nji!« je kriknil Pat. Branilci so divje planili na žogo, ki se je trkljala pred njimi. Tisti, ki jo je prvi dosegel, jo je vrgel vratarju; a Pat je bil že na mestu. Zdaj je bila zadnja žoga na vrsti! Če bi imel Pat smolo, je bila igra izgubljena, če bi naredil samo eno točko, je bila neodločena, če bi jih pa naredil več, je bila zmaga dobljena. Vsa Patova bur-! nost je udarila na dan. Žoga je priletela Pat ji je | naproti, jo ujel, jo odbil na levo mejno polje, in igra je bila dobljena. Ploskanje in pohvala sta divje vzhrumela, a Pat je slišal samo glas Dafninega očeta, ki je klical: »Izvrstno, dečko moj, to ste dobro napravili!« 17 Ta čas, ko so Pata Warnerja na igrišču po zaslugi slavili za njegov odločilni delež pri zmagi in se je množica polagoma razkrapljala ter so va-ščani odhajali na svoje domove, gostje pa v hišo, sta Bunty in Nancy Macrae sedeli na svojem stanovanju pri preprosti večerji. Molčali sta, da je bilo kar čudno. Nancy ni bila videti Bog si ga vedi kako srečna in Bunty je očitno nekaj premišljevala. Drugače je bila ona molčečneiša izmed obeh, danes pa je prva spet iz-pregovorila, kajti imela je povedati nekaj važnega. »Dr. Beckle me je danes vprašal, ali bi hotela biti njegova žena«, je počasi začela. »Bunty!« je zavpila Nancy ter odložila vilice in nož. »In to mi poveš šele zdaj! Vem, da ga imaš rada. »Kdaj se vzameta?« Poskočila je. stekla okrog ozke mize k sestri in jo burno poljubila. »Ne vem,« je rekla Bunty. »Mogoče sploh nikoli.« »Njegovo ponudbo si pač menda sprejela? Že davno sem opazila, da te ima rad, ti pa njega tudi.« »Da,« je Bunty priznala. »Menim, da bi ga lahko osrečila, saj je najboljši mož, ki si ga moreš misliti.« »A zakaj potem — ?« »Rekla sem mu, da mi mora pustiti še teden dni za premislek.« »Cel teden dni! — Jaz bi to pravila v pol minute!« Nancyjino obličje je bilo že izgubilo svoj nesrečni izraz; njena živosrebrna narav je vselej zlahka našla prehod iz potrtosti v prešerno razigranost. Zdajle je kar sijala. Buntyjine dobre novice so jo mrzlično vznemirjale. »Ali mar meniš, da moram najprej jaz privoliti?« je smejč se vprašala. »Ce si takih misli, imaš s tem moj blagoslov. ljubo dete! Ali pa misliš, ti nesebičnica, da zdravnik, ki se mu praksa stalno boljša, ne sme vzeti svoje šoferke za ženo? Kakšna senzacija za liste: nevesta vozi ženina v cerkev! A najbrže tega vobče ne boš napravila, in če bodo mogli samo zapisati, da vzame svojo tajnico, ne bo v tem nič posebnega. Zakaj si pa prosila za teden dni odloga?« »Pomisli vendar,« je počasi rekla Bunty, »Karolina ...« »Karolina bo vsa navdušena. Saj si menda nisi, vtepla v glavo neumne misli, da moramo ostati vse štiri neomožene in da ne sme nobena z možitvijo razdejati našega prijateljstva.« »Tudi zastran tega sem že premišljevala, a to ni vzrok.« »Kaj pa je?« »Zadeva s Petrom Greyem. Ugrabile smo ga, zdaj nam pa izkuša priti na sled. Če mu to uspe, bo škandal velik. Najprej moram govoriti s Ka-rolino.« »Tedaj poj de vse po sreči, živa duša ne bo nič dognala,« je menila Nancy. Potem je smehoma nadaljevala: »Vem, česa se bojiš. Listi bi utegnili poročati: Ob strani svoje dražestne sestre — dobro poslušaj, Bunty! — svoje dražestne sestre se je vzpenjala nevesta po cerkvenih stopnicah, ko je mahoma planilo nanj več stražnikov in jo prijelo, ker je proti njegovi volji ugrabila znanega milijonarja. Nevesta se je silovito upirala; ko je pa najprej onesposobila nekaj redarjev za nadaljnji boj, so jo končno ukrotili in spravili v zapor. Slišimo, da je ženin podal prošnjo, naj se sme v ječi poročiti z njo. Tudi medene tedne mislita prebiti v ječi!« Bunty se je nehote nasmehnila njeni razposajenosti, potem pa je znova resno zmajala z glava London pod zemljo Po Švicarskih listih, ki imajo še vedno vsakodnevne, bržčas radiotelegrafske zveze z Londonom, posnemamo naslednjo sliko o življenju v bombardiranem Londonu: Zadnja dva mesca, odkar se vrše nemški zračni napada na britansko prestolnico skoro neprenehoma ter so zlasti nočni napadi hudi in dolgotrajni, je postala podzemska železnica najbolj priljubljeno zatočišče londonskih srednjih in preprostih meščanskih slojev. Pokazalo se je. da so prošnje in priporočanja, nai ljudje ne zabašeio prostorov te najvažnejše londonske prometne žile. brez učinka. Do prepovedi se oblastva niso povzpela, ker to ni navada na Angleškem. Oblastva vedo, da bd prepoved izzvala samo hudo kri, kjer ne pomaga prošnja in priporočanje. Zdaj je to najtežja problem protiletalske zaščite, dovoliti pribežališče v podzemski železnici samo omejenemu številu prebiral cev. Postala je nekaka navada, da so se proti večeru silne množice tlačile pri vhodih na podzemske kolodvore. Mnogo ie bilo resničnih potnikov, ki so hiteli na svoja domovanja, še več pa jih i e plačalo samo dva dinarja za karto, nakar so se pripravili za prenočevanje na kolodvorih v podzemlju. Množice so se tako zelo navadile teh noči v podzemlju, da so takoi prve dni začele nositi s seboj odeje in blazine, da so si postlale v kakem kotičku, prinašale pa so s seboj tudi samovarie. da jo si pogrele ali na hitro skuhale kako skromno jed. Ako iih ie železniška uprava izgnala s kake postaje, so se enostavno peljale nekoliko dalje ter se tam u tabori le za noč. Osebje se sčasoma ni moglo v boriti s pritiskam in ie gledalo samo na to. da so bili dohodi za vlake prosti. Tako so se polagoma vdomačile cele družine pod zemljo ter si nekako pripo-sestvovale usodneiše kotičke, ki iih ie preko dne vedno stražil kak član družine. Časopisje je začelo posvečati pozornost »trogloditom podzemlja«, kakor je iDailv Ohromele« krstil te prenočevalce. > Ljudje so sd ustvarili«, pravi list. »že nekako lestvico, po kateri ocenjujejo udobnost in varnost nekaterih kolodvorov. Hanpstead ie najbolj priljublien. ker ima najgloblji predor pod zemljo. Bank pa je slabo posečen iz nasprotnega razloga.« Drugi listi takisto poročajo podrobnosti o življenju v podzemlju. »Daily Tel^graph« popisuje otroke, ki delajo svoje šolske naloge tik ob tiru. sne na zasilnih posteljah ali pa z zanimanjem opazujejo vrvenje okoli sebe. Naihuiša pomanjkljivost tega prenočišča je v okoliščini, da se ne da dobro zračiti. ker podzemska železnica ni bila namenjena za prenočevanje množic, marveč samo za promet. Za prevoz ljudi pa je dosedanja prezračevalna naprava popolnoma zadostovala. Zdravniki se boje. da bd izbruhnile razne nalezljive bolezni, ki nastajajo, kjer morajo tisoči ljudi živeti tesno drug ob drugem ter vdihavati do neverjetnosti iztrošeni zrak. To je bilo tudi razlog, da so se oblastva sprva upirala navalu množic na podzemsko železnico, pa so morala končno močno popustiti v svoji strogosti. Zadnje čase je priliv občinstva v podzemsko železnico začel nekoliko pojemati, ker so se mnogi uverJi. cia so globoke kleti tudi dosti varne, a da se dado udobneje preurediti v zaklonišča. Mnogo pomeni tudi to. da imajo nekateri zelo daleč do javnega zaklonišča ali do podzemske železnice, zato si raje doma urede zatočišče po svojem okusu. Mora pa se priznati, da je londonsko prebivalstvo pokazalo v tej stiski izredno mnogo poguma, razumevanja za položaj in onega značilnega angleškega humoria. ki ga niti bombe niso mogle pregnati. Razen tega je Anglež neprimerno samostojnejši ter ne pričakuie. da mu bo vlada postregla v vseh malenkostih. Navajen je skrbeti sam zase, zato po večini z ravnodušnostjo in med šegavimi opazkama prenaša vse nevšečnosti. Slej ko prej se med Londončani skoraj največ razpravlja o problemu izpraznitve. Nekateri zahtevajo, nai se vlada odloči za prisilno izpraznitev starcev, otrok in mater, d očim vlada okleva in prepušča odločitev vsakemu posamezniku. Za prisilno izpraznitev bi morala vlada prevzeti polno odgovornost in ker to na Angleškem res veliko pomeni, si vlada ne želi nakopavati take odgovornosti. Vendar bo s časom najbrž moralo priti do tega. kajti zaklonišča ne zadoščajo za silne množice ljudi. Prav tako se poiavliaio predlogi, nai bi se opustilo nekoliko prog podzemske železnice. ki nai bi se potem spremenile v množestvena zaklonišča. Mnenja pa so zelo deljena. Vlada ie za poskušnio dala ljudem na razpolago pol kilometra proge v notranjosti Londona med Aldwychem in Holbornom. Tu že od 1. oktobra dalje prenočujejo tisoči. Vsa proga je pekrita z deskami in na njih si ie vsakdo pripravil ležišče, kakor ie pač šlo. Nerešen problem pa ie še vedno, kako urediti temeljito prezračevanje tega ogromneaa zaklonišča in kako preskrbeti zadostna higienična stranišča. Zdravniki pravijo, da i e to velika nevarnost, ki preti Londonu, in da se utegne zgoditi, ako se v kratkem ne najde izhoda, da bo britanska prestolnica izgubila več ljudi zaradi nalezljivih bole-ni kakor zaradi nemških bomb. Vendar se do slei še ni nikier opazil kak znak preteče nevarnosti ki se ie množice tudi same zavedajo in zato same skrbe za vorno snago, kolikor se v takih razmerah le da. L £ Ž E1 EesiSerease v Beogradu Tudi včeraj je bilo v predsedstvu vlade v Beogradu več konferenc. Predsednik Cvetkovič je imel daljši razgovor s podpredsednikom dr. Mačkom, finančnim ministrom dr. šutejem ter ministrom dr. Konstantinovičem- Nato je predsednik vlade sprejel ministra dr. Kulenoviča, pomočnika trgovinskega ministra dr. Savo Obra-doviča, viceguvernerja Narodne banke dr. Belina m direktorja direkcije za pospeševanje zunanje trgovine dr. Bičaniča. Glasii® &t. Mačka o našem siatsfasiiessi položaju ' »Hrvatski dnevnik« komentira v svojem uvodniku notranjepolitični del nedeljskega govora predsednika vlade g. Dragiše Cvet-kcviča. List pravi med drugim, da bo »srbska in hrvatska javnost hvaležna g. Cvet-koviču, ker je priznal, da je delo na notranji reorganizaciji zastalo. Zastoj je pripisati zunanjepolitičnemu položaju. Vlada je bila skoraj neprestano zaposlena z reševanjem zunanjepolitičnih problemov in pa z" nujnimi ukrepi na gospodarskem področju, kjer smo bili skoraj povsem nepripravljeni na vse, kar nas je doletelo«. Glasilo dr. Mačka nato nadaljuje: »Hrvati imajo polno razumevanje za razloge, ki jih je navedel predsednik Cvetkovič za zastoj pri reorganizaciji države. Danes niso časi za burne in žolčne razprave. Bolje je počakati še nekaj časa, da bodo nekatera vprašanja sama po sebi dozorela. Seveda pa s tem ni rečeno, da bi se mogli vrniti kdaj na čase pred 26. avgustom lanskega leta. Treba je nadaljevati izvajanje sporazuma na vseh poljih in spopolnjevati hrvatsko avtonomijo. Glede političnega položaja in raznih verzij o njem je mogoče reči samo eno: položaj je miren. To je potrdil nedavno tudi sam dr. Maček. Vse delo v vladi se izvaja sporazumno in ni naletelo na nobene resne ovire. So sicer nekateri ambiciozni ljudje, ki so igrali nekoč dosti večjo politično vlogo, kakor jo igrajo danes v vladi. Ti ljudje bi želeli gotove spremembe, ki naj bi okrepile njihov osebni položaj. Vendar pa so vse te ambicije daleč od realizacije. Naše politično življenje ima svojo odrejeno smer. Mero-dajni činitelji spremljajo ves razvoj hladno in razborito pod vidiki interesov državne skupnosti. Med te pa spada v prvi vrsti zadovoljstvo hrvatskega maroda.c Pogajanja za novi sarajevski mestni svet Vprašanje postavitve novega sarajevskega mestnega sveta, v katerem naj bi dobili svoje zastopnike tudi sarajevski Hrvati, pristaši dr. Mačka, se vleče kakor povest o jari kači. Sedaj poročajo zagrebški listi, da se je končno približalo rešitvi in da bodo v bodoče Hrvati zopet sodelovali v sarajevskem mestnem svetu, v katerem so bili baje 14 let brez predstavnikov. Za svoje sodelovanje pa so Hrvati postavili nekaj pogojev. Prvi med njimi je, da ne sme biti v novem mestnem svetu nobenega zastopnika pristašev dr. Behme-na, češ da so nasprotniki Hrvatov in politike narodnega sporazuma. Behmenovi ljudje naj počakajo do volitev v sarajevski mestni svet. da bodo pri njih pokazali, koliko sarajevskih muslimanov je z njimi. Drug pogoj za sodelovanje Hrvatov je »poprava vseh krivic, ki so bile storjene katoličanom in Hrvatom v občinski službi ln pri Mestni hranilnici«. Zopet naj se uvede verski ključ. Hrvati končno zahtevajo, da jim prepusti muslimanski del JRZ mandat v mestnem svetu, ki ga bodo potem odstopili svojim prijateljem muslimanom, članom Hrvatske seljačke stranke. Srbski del JRZ v Sarajevu zahteva za sebe vse mandate v mestnem svetu, ki pripadajo Srbom, ostale pretežno srbske stranke pa odklanjajo v naprej sodelovanje v mestnem svetu, če bodo v njem zopet sedanji predstavniki srbskega dela JRZ. Tako so že sklenili pristaši dr. Laze Markov^, samostojni demokrati in zem-ljoradnikL Položaj in prejemki hrvatskega bana Kakor poročajo listi, so kraljevi namestniki podpisali zakonsko uredbo o plači in uradniškem položaju hrvatskega bana. Po tej uredbi je ban izven uradniških položajnih skupin ter veliaio zani samo oni predpisi zakona o uradnikih, ki so v tei uredbi posebej omenjeni. Mesečna plača hrvatskega bana bo 10.000 din. osebna doklada pa 4.000 din. Ban ima dalje pravico do službene doklade. katere višina se določi vsako leto v proračunu banovine Hrvatske. Ban dobi pravico do osebne pokojnine, če služi na svoiem mestu aktivno dve leti. Ban. ki ie postavi i en na razpoloženje in ie bil naimani leto dni ban. preiema plačo tudi na razpoloženju, vendar oa nai-več eno leto. To leto se mu računa tudi za dosego pravice do pokojnine. Trpki očitki podeželskega učitelja iz Srbije Beograjska »Politika« je otvorila anketo o poslanstvu našega učiteljstva na vasi. Anketa je zelo zanimiva in se oglašajo v njej poleg učiteljev tudi drugi javni delavci s podeželja. Iznešena je bila že cela vrsta lepih misli in je anketa povsem drugačnega značaja in pomena, kakor so bili nedavni izpadi znanega gospoda v »Domoljubu« proti slovenskim učiteljem. V zadnji »Politiki« sta se oglasila v imenu učiteljev dva pripadnika tega stanu. Oba opozarjata na težave, s katerim se mora boriti danes naš učitelj pri svojem izvenšolskem delovanju med narodom. »Naša vas — pravi prvi — ni več vas. kakršno smo spoznali pred svetovno vojno. Dogodki zadnjih treh desetletij so do dna spremenili njeno dušo in njen obraz. Potrebe vasi so danes vse večje in globje, kakor so bile pred svetovno vojno. Vsem tem -potrebam mora ustrezati naš narodni učitelj, ki mora biti založen s skoraj enciklopedičnim znanjem, če hoče svetovati na vsa stavljena mu vprašanja. Naš učitelj dobi svojo strokovno izobrazbo v učiteljišču, kier presedi pet let. V tem času se uči vrsto potrebnih in nepotrebnih predmetov. Ves pouk sloni na pripravi za delo v okviru same šole ln med Štirimi stenami učilnic. Vseh pet let ne sliši v šoli ničesar o tem, kako naj se kulturno in socialno udejstvuje na vasi, kjer bo učil mladino. Vsi mogoči činitelji napadajo in očitajo učiteljem, da se še premalo udejstvujejo med ljudstvom. Nihče pa ne napada n. pr. zdravnikov, če skrbe samo za svoj poklic in pobirajo honorarje/ Nihče ne očita šu-marjem, da se sede samo v svojih pisarnah in da se kulturno ne izživljajo v vasi, kakor se tudi ne mnogi agronomi, ki beže v pisarne, da bi bili čim dalje od naroda. Isto velja tudi za vse druge uradnike, ki prihajajo večinoma med naro din na vas samo v raznih komisijah z večjimi ali manjšimi dnevnicami.« Razveljavljeni odloki o prisilnem bivanju Upravno sodišče v Celju je razveljavilo odloke banske uprave v Ljubljani s katerimi so bili pred mesci poslani na prisilno bivanje v Bilečl nekateri slovenski levičarji. Tožbo za razveljavljenje odlokov je zastopal jeseniški odvetnik dr. Ivo Stem-plhar. Razveljavljenih je bilo vsega skupaj 8 odlokov o prisilnem bivanju. O političnih kameleonih O kameleonih, kl spreminjajo svoje politično prepričanje po tem, kakor pač veter piha, razmišlja »Zagrebački list-!:, ki piše med drugim: »So pač ljudje, ki zaradi boljšega uspeha v svojem poklicu ali lepšega položaja na uradniški lestvi spreminjajo vero, državljanstvo, žene in seveda v prvi vrsti svoje politično prepričanje. Danes so jugosloven-ski nacionalisti, jutri radikali, pojutrišnjem marksisti ln klerikalci ln na kraju tudi frankovci, če jim to kaže. Okolica se čudi vsem tem njihovim spreobračanjem. Oni pa mirno menjavajo svoje prepričanje kakor perilo, če jih vprašate, kako morajo preklinjati to, kar so še včeraj propovedovali, z mignejo z rameni: Menda ni greh ob pravem času najti pravo pot. Pri tem se prav nič ne sramujejo biti vedno med najbolj »gorečimi pristaši« novega režima, ki pa mu bodo že jutri z največjim mirom obrnili hrbet, kakor že celi vrsti bivših. Seveda, če jim bo to kazalo.« Nemška kolonizacija Poznan jske Poluradna nemška korespondenca »Deutsche Verkehrsblatter« poroča: Dasi je Nemčija še zapletena v hude odločilne boje z Anglijo in dokončnega miru še ni na vidiku, si vendar prizadeva, kako bi si zagotovila posest zasedenih pokrajin na vzhodu. V zasedenih vzhodnih krajih si Nemčija gradi novo čisto polje-deilsko pokrajino, ki bo nekako središče vzhodnega nemškega kmetijstva. Z naselitvijo nemških kmetov bodo ti kraji dobili čisto nemški značaj in nemška prihodnost je s tem zagotovljena. Čeprav se bo prava naselitev zasedenih pokrajin začela šele po končani vojni, so vendar nemški priseljenci iz Galicije, Volinije, baltskih držav, Bu-kovine in Besarabije že vtisnili deželi svoj nemški pečat. Ob Varti na Poznanjskem je bilo na novo naseljenih že 12.000 nemških družin, ki so prejele v last tamošnja posest- va. V poznanjskem okrožju je okoli 275.000 posestev, ki bodo še prišla ▼ poštev za naselitev Nemcev, treba jih je le načrtno porazdeliti, ker so nekatera premajhna, da bi preživljala kmečke rodbino. Glavna težava novih naseljencev je v tem, ker je na razlaščenih poljskih posestvih premalo kmetijskega orodja. Kar so pustili prejšnji posestniki, ne zadostuje za smotrno obdelavo polja po sodobnih načel ;h Da se bo postopalo po enotnem načrtu, so bile najprej ustanovljene in urejene štiri vzorne vasi. Po končani vojni bodo ti kiaji v najkrajšem času napolnjeni r zanesljivim nemškim življem.« O vojnem cilju M Planski »H Popok> d'Italia« pravi v svojem uvodniku prošle nedelje: Berlinska pogodba, ki 90 jo podpisale Italija, Nemčija in Japonska, je začetek nove faze velikega svetovnega spopada. Mladi narodi Be bore za zmago nad staro hegemonijo ter postopajo v interesu vsega sveta ter njegove bodoče omike. Italija je bila v prejšnji vojni zelo ponižana, danes pa je po zaslugi duceja postala glavni či-nitelj zgodovine. Fašizem je začel vojno proti ogromnemu številu buržujskih utopij, za katerimi se je skrivali« tiranija kapitala Borcem osi niso potrebni filozofi, niti varljive utvare zemeljskega raja. marveč odločna volja, da se zrušijo včerajšnji gospodarji. na kar bo nvsfčna u«oda nagega imperija združila vse nar->de okoli svoje moči in okoli naše luči. Kakor je nekoč obstojala grška ali rimska omika, tako bo sedaj nastala doba fašistične omike. Misliti kaj drugega, pomeni grešiti. To je edina gotova stvarnost ki nas mora navdihniti, vse drugo je gola utopija.« Dogovor o italijanskih delavcih v Nemčiji Po italijanskih listih posnemamo, da se mudi te dni v Rimu kot gost fašistične konfederacije poljedelskih delavcev posebno odposlanstvo nemškega min strstva dela pod vodstvom ministrskega svetnika dr. Timma. Med drugim ie namen tega nemškega obiska v Italiji, da v dogovoru z odgovornimi italijanskimi činitelii določi pogoje in način povratka enega dela italijanskih poljedelskih delavcev v Nemčiji, medtem ko naj bi drugi del teh delavcev ostal v raihu tudi preko zme Kakor posnemamo po italijanskih list h. so pogajanja potekla v zelo prijateljskem ozračju in so se zaključila v sredo. SPO Hermesov stadion dobiva svečano lice Prve prireditve v okviru slavnostne otvoritve bodo že jutri popoldne — velik atletski miting Te dni je na športnem stadionu Herme-sa še posebno živahno. Zidarji, tesarji, instalaterji in drugi delavci delajo od jutra do večera pridno kot mravlje. Dela se skončujejo, stadion začenja dobivati svečano lice. Večina vodilnih funkcionarjev je ves dan tamkaj. Popravlja se, izboljšuje se, tega in onega je še treba, tako bi bilo boljše, da bo. čisto ustrezalo namenu ln se bo bolj prilegalo veliki svečanosti, ki je pred durmi. Nad blagajne in vhode se pritrjujejo napisi, nabijajo se navodila za občinstvo in Se marsikaj, da bo vse lepo v redu, brez zmešnjav ob velikem navalu občinstva, ki ga pričakujejo. Vsakdo bo vedel, kje dobi primerno vstopnico, kje bo vstopil, kje bo shranil kolo, kje mu je mesto, kje se bo lahko okrepčal itd. Spored, ki je izredno bogat, se bo razvijal naglo in točno po načrtu. Prične se že v soboto z lahkoatletskimi tekmovanji, na katerih je zagotovljena udeležba vseh znanih športnikov te panoge iz Slovenije. V nedeljo zjutraj bo slovesna otvoritev po pokrovitelju svečanosti ministru prometa g. inž. Nikoli Bešliču in svečana blagoslovitev po škofu g. dr. Gregoriju Rožma-nu. Tej otvoritvi in blagoslovitvi bodo prisostvovali vsi Hermesovi aktivni športniki v športnih dresih. Dopoldne bo potem odigrana še zanimiva nogometna telona med SK železničarjem iz Beograda in I. moštvom Hermesa. Popoldne nastopijo prvaki kolesarskega in motorističnega športa, med odmorom bodo pa tekli lahkoatleti balkansko in švedsko štafeto. Zvečer bomo v Delavski zbornici lahko občudovali boksarsko znanje najmlajše Hermesove sekcije. Spored je bogato izbran in dobro pripravljen in ga more v tej obsežnosti in pestrosti izvesti le vsestranski klub kakor je Hermes. Jutri objavimo točen pričetek vsake športne prireditve in svečanega dela otvoritve. Zvečer bo tudi družabni večer v dvorani železn. glasb, društva »Sloge« v Pražakovi ulici. Kljub naredbi, ki omejuje promet z mo- tornimi vozili so oblasti izjemoma zaradi otvoritve stadiona dovolile sprejeti v nedeljski spored tudi tekmo motociklistov, ki bo gotovo najbolj privlačna točka. Vse motocikliste opozarjamo, da je najstrožje prepovedana v nedeljo 20. X. vsaka vožnja z užganimi motorji Izven Hermesove dir-kališčne arene. Motocikel se mora na dirkališče pripeljati ugasel, na samem stadionu pa so vožnje za trening in dirke dovoljene. Oficielnl trening vseh motoristov bo v petek popoldne, v soboto od 15.30 do 16. in v nedeljo med 12. in 18., slednji čas Je določen samo za zunanje dirkače. Dosedaj je prijavljenih že nad 50 vozačev iz Slovenije in Hrvatske, med katerimi so seveda vsi dirkališčni mojstri s »letečim Kranjcem« in Babičem (lz Zagreba) na čelu. Dve leti že čitamo o uspehih naSih dir-kališčnih prvakov motociklistov, v nedeljo pa jih bomo videli v borbah na domačih tleh. Ludvik Starlč, naS vseslovanski prvak, je po uspelih zadnjih uspehih v Varaždinu in Zagrebu v odlični formi. Nevaren konkurent v njegovi kategoriji 500 ccm šport mu bo mladi Zagrebčan Jerko Babič, dirkališčni prvak banovine hrvatske ki si zadnji čaš tudi na tujih dirkališčih osvaja vse bolj vidna mesta. Oba vozita na 500 ccm. Jap strojih, ki so najhitrejši za Dirt-trak vožnje na dirkališčih. Na kom-presoricah, to so stroji, ki dobivajo pogonsko gorivo s pomočjo pritiska in razvijajo velike brzine, bodo nastopili: poročnik inž. Glebov iz Maribora na DKW, Babič Jerko na Puchu, Jakopič iz Ljubljane na DKW in Cerič iz Maribora na TNW stroju. Na turnih in športnih strojih pa nastopijo razen Zagrebčanov še dirkači iz klubov: I. Gorenjski iz Kranja, MK Ilirije iz Novega mesta, Motokluba iz Varaždina, Hermesove motosekclje iz Trebnjega ln sekcij Avtokluba iz Celja in Maribora. Pričetek dirk bo točno ob 15. In sicer v vsakem vremenu. Občinstvo se opozarja, da je vstop v areno na d'rkališče najstrožje prepovedan. Spet pestra prvenstvena nedelja Ves ligaški spored in tudi tekme v ostalih razredih Ta nedelja bo kakor že nekaj minulih > v našem nogometu spet prinesla celo vr- j sto prvenstvenih srečanj. Na prvem mestu i je treba omeniti ligaške prireditve, ln sicer v prvem povratnem kolu ali osmem v celoti, v katerem se bodo srečali ti le nasprotniki: Mars—Bratstvo Med številnimi športnimi prireditvami te nedelje v Ljubljani bo popoldne ob 15. na igrišču Ljubljane tudi tekma za točke v slovenske ligi med Marsom in Bratstvom. Jeseničani bodo v tem ligaškem tekmovanju to pot prvič nastopili v Ljubljani. V prvem srečanju so Marsovci na Jesenicah izgubili obe točki z rezultatom 2:3 in razumljivo je, da bodo skušali pojutrišnjem popraviti svoj prvi neuspeh ln si morda obenem tudi zboljšati položaj v prvenstveni tabeli. Nedeljsko srečanje pa je v ostalem važno za obe moštvi. Ce si Mars pribori spet dve točki, se bo močno približal vrhu tabele, Jeseničani pa bi se z morebitno zmago reSili nevarnega predzadnjega mesta. Vse torej kaže, da bo ta igra po formi moštev lepa, po želji obeh do zmage pa tudi napeta. Ostali trije pari V KRANJU: Kranj—železničar (prva tekma 2:1 za Kranj), v TRBOVLJAH: Amater—Olimp (prva tekma 2:1 za Amater) in v MARIBORU: Maribor—Ljubljana (prva t^kma 4:0 za Ljubljano). Med tekmami v ljubljanskem L razredu moramo prijatelje nogometne igre opozoriti na zanimivo tekmo: JADRAN—SVOBODA V nedeljo bodo tudi Trnovčani imeli goste na svojem terenu v Kolezijl. To pot pridejo po točke Svobodaši, ki bo se dozdaj skoraj vedno vračali zadovoljni s doseženim izkupičkom. Pregrupirano moštvo Svobode bo dalo Jadran ašem dovolj dela, 6e bodo hoteli doseči primeren rezultat in si osiguratl vodilno mesto v ljubljanskem L razredu. Jadran letos svojih pristaše še ni neugodno lznenadll in upajmo, da bodo fantje tudi v nedeljo postavili na teren cele može. Svoboda se odlikuje predvsem po požrtvovalnosti ln igri na prodore, kl je često tudi koristna. Domačini vse preveč kombinirajo v polju, pred golom pa potem pozabljajo na glavni smoter nogometne igre — na udarec na goL V predtekmi nastopi novoustanovljeni Vič proti Adriji. Pričetek tekem ob 8.40 ln 10.80. Huda borba se obeta Se na eni ljubljanski tekmi te nedelje, in sicer v srečanju MED SLAVIJO IN LITIJO ki bo ob pol 11. na igrišču Mladike. Ta tekma bo odločila, kdo bo prvak v n. razredu, Litija ali Slavija. Litijani imajo trenutno eno točko prednosti, Slavija pa je to nedeljo na boljšem zaradi tega, ker igra na domačem igrišču. Ljubljančani so v zadnjih tekmah pokazali, da imajo dobro izvežbano enajstorico in tako bodo gostje imeli precej posla, če se bodo hoteli obdržati v svoji vodilni poziciji. Slavija bi rada imela na tej svoji teknil čim večji obisk. ★ SK Brežice sprejme to nedeljo ▼ goste enajstorico Atletika iz Celja v tekmi na zelenem polju za točke. Tekma obeta biti zanimiva, ker sta oba kluba v dobri formi ter se srečata prvič v tekmi za prvenstvo I. razreda celjske skupine. h kolesarskih vrst Dirka Ljubljanice — Popravki z dirke po severni Srbiji — Organizacija v novi smeri V nedeljo 6. t. m. je priredilo kolesarsko društvo »Ljubljanica« svojo tradicionalno dirko na 110 km dolgi progi po Dolenjskem. Točno ob pol 14. Je bilo na startu 8 dirkačev, med njimi tudi favorita etapne dirke okoli Srbije, Peternelj in Gartner. Proga Je potekala pretežni del po hribovitem terenu. Do Šmarja so vozači bili v strnjeni grupi, tam pa je z ostrim tempom prišel v vodstvo Peternelj, ki je obdržal vodstvo do cilja. V majhni oddaljenosti sta mu sledila Podmilščak in Gregorič. Favoritu Gartnerju se je na znanem višnjegor-skem klancu prelomila os in je zaradi tega zasedel Sele 4. mesto. Tudi ostale dirkače je spremljala na tej dirka smola. Rezultati: V A. skupini: 1. Peternelj Ivan. (Hermes) 2:28, 2. Podmilščak Franc, 2:28:05. 3. Golob Armando (oba Edinstvo) 3:10, 4. Gartner Franc (Ljubljanica) 3:10:05, 5. Gregorič Janko, (Slovenj Gradec) 3:16. — VB. skupini: 1. Bizilj Albin (Ljubljanica) 2:11, 2. Korenin Franc, 2:14, 3. Bukvič Ivan 2:15, 4. Kosi Slavko (vsi trije Edinstvo) 2:20. — Turisti: 1. Dolinar Anton, 2. SuSnik Stanko. 3. Jerina Anton. + K nedavnim dvodnevnim kolesarskim dirkam po Severni Srbiji smo izvedeli Se o naslednjih, za naše slovenske dirkače važnih spremembah: Po poročilu delegata Plečka, ki je skupno z zveznim tajnikom Otrinom spremljal slovensko kolesarsko ekipo na teh dirkah, Je bilo na zadnji seji SKZ ugotovljeno, da so bili objavljeni skupni izidi nekoliko drugačni, predvsem, kolikor se nanašajo na slovenska udeleženca Gartnerja ln Goloba, kl Jih je sodniški zbor posadil na 12. odnosno 13. mesto. V zvezi s tem je seveda napačen tudi skupni čas, ki sta ga v celoti dosegli na tej dirki srbska in slovenska ekipa. V originalni startni listi je namreč zabeleženo, da je Gartner zasedel 9. s skupnim časom 14:26:55, Golob pa 11. mesto s skupnim časom 14:28:15. Ce se ti popravki Izvedejo tudi pri celotnem izračunu za obe ekipi, potem je srbska dosegla skupni čas 57:40, slovenska pa 57:41:50, ne pa kakor je bilo prej objavljeno 57:51:50, ln za 10 minut slabšega. ★ Iz beograjskih listov posnemamo Se eno važno vest za kolesarje, in sicer, da so se delegati srbske ln slovenske kolesarske zveze pred gornjo dirko sporazumeli tudi glede važnega organizacijskega vprašanja ter bodo na dan 10. novembra imeli ustanovni občni zbor vrhovne kolesarske zveze za vso državo, ker, kakor znano, Srbi in Slovenci nimajo s sedaj obstoječo zvezo v Zagrebu nobenih stikov več. Ta občni zbor naj bi primerno spremenil pravila in zagotovil vsem trem narodnim zvezam popolno enakopravnost. Prvenstveni turnir v table-tenisu V nedeljo od 9. v telovadnici poljanske gimnazije Zanimanje, ki vlada za ta turnir, je v Ljubljani, kakor po vsej Sloveniji, zelo veliko. O tem pričajo številne prijave iz vseh športnih središč Slovenije. Posebno privlačen bo tamkaj nastop številnih Zagrebčanov ter Subotičana Harangoza. Ali bo uspelo Slovencem v nedeljo osvojiti naslove prvakov dravske banovine ? Marinko, Weissbacher, Dernovšek »dri«, Djinovski, Nemec Janez itd. naj dokažejo, da še niso za staro šaro! Zato v nedeljo vsi vsaj za trenutek obiščite ta turnir in tako vsaj moralno podprite domače igralce v borbi za prestiž! Igralo se bo od 9. dalje v telovadnico poljanske gimnazije. Plavalni sodniki! Slovenska plavalna zveza sklicuje sestanek plavalnih sodnikov, ki bo drevi ob 20.30 v klubski sobi kavarne »Union« Dnevni red: 1) sestava pravilnika. 2) postopek za reorganizacijo plavalnih sodnikov. 3) slučajnosti. LPZ. Slov. kolesarska zveza. (Službeno.) Na dirkališčne kolesarske dirke ob otvoritvi Hermesovega stadiona se kot sodnika delegirata gg. Plankar ln Pogačar; delegat zveze je g. Butinar. SK Mars: Vsi igralci iz lige se pozivajo, da se v soboto ob 20. oglase pri načelniku (Sv. Petra nasip), kjer bo sestavljeno moStvo. Vsako odsotnost je treba javiti prej. Načelnik. SK Jadran. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v gostilni M. Soklič. Udeležba nujna. Predsedstvo. Smučarska sekcija SK Ilirije. Pozivam vse v LJubljani bivajoče članstvo, da se udeleži sestanka, ki bo drevi ob pol 20. v klubski sobi nad Evropo. Tajnik. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18.30 v klubskih prostorih članski sestanek zaradi udeležbe na mitingu 2SK Hermesa. SK Svoboda. Zaradi skorajšnjega izrednega občnega zbora bo drevi ob 19. v Delavski zbornici strogo obvezen članski sestanek. Sestanka naj se sigurno udeleže vsi igralci, posebno pa I. moštvo ter vrt gg. odborniki. Po sestanku seja odbora. SK Slavija. Drevi ob 20. v klubski sobi sestanek vseh nogometašev. Važno zaradi prvenstvene tekme z Litijo. Vsi sigurno, posebno Keržan. Ob 20.30 tudi tamkaj seja prireditvenega odbora. Vsi sigurno ln točno! Tajnik. 2SK Ilermes (moto-sekcija). Sklicuje za drevi ob 20. pri šestici sestanek vse1! vozačev ln funkcionarjev. Važno zaradi dlrkaliSčnih dirk. Udeležb"! ^' .-- ;m. za vse aktivne in podporne člane. NABAVA RADIOAPARATA Ta znak kakovosti Za mero užitka katerega nam daje radioaparat so merodajne: njegova tehniška popolnost, kakovost materijala in njegova izdelava, s čimer tudi trajnost. Gornji znak kakovosti Vam jamčL da so vse navedene zahteve ispolnjene. Pri izberi kateregakoli aparata ki nosi navedeni znak kakovosti, se lahko mirne dufte odločite za tistega ki Vam najbolj ugaja JE SEDAJ OLAJŠANA! prin asa 3 i>ied«iosii! PtofiTtidloapa ratjeatmrega visokorarvita nemška radio-industrij* Ubere M Mri m otok hot ommaSto Ivo}* irr*da« kakovotiL 1. Edinstveno tehniško popolnost. 2. Največjo protivrednost pri poljubni ceni. 3. Elegantno obliko in plemeniti materijaL KDOR POSLUŠA RADIO, TA JE OBVEŠČEN O VSEM KAR SE DOGAJA PO SVETU. DOGODKI ČASA GODBA V1 NARODNA UMETNOST Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri ■tojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— 'JiA'LllLl Šofer samski, vešč popravil, se lž£e za tovorni avto z 11 esel motorjem za takojšen nastop. Prehrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 28380-1 Prvo sobarico perfektno. išče Hotel Kontinental, Sušak. Pismene ponudbe poslati na upravo hotela. 28334-1 Postrežnico mirno, pošteno, veščo pranja in likanja iščem za dopoldne. Rožna dol. C. V, št. 35. 28384-1 Natakarico s nekaj kavcije, išče za takoj boljša gostilna. — Pojasnila od 10. do 12. ure gostilna šlibar, Jernejeva ul. 28388-1 Uradnica za pomoč pri knjigovodstvu se išče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Nastop takoj«. 28389-1 Gospodinjo dobro kuharico, sprejme starejši vdovec. Ponudbe pod »Navedba plače« na ogl. odd. Jutra. 28396-1 Frizerko veščo vsega dela sprejme M. Podkrajšek, Sv. Petra c. 12. Voznike aa izpeljavo drv lz gozda potrebujemo takoj aa par mesecev proti dobremu zaslužku. Pojasnila- Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka 7. 28421-1 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Lokal oddam v Vošnjakovl ulici št. 2. Vprašati v trgovini »Edo«. 28399-19 Lesne industrije Ce želite nabaviti prvovrsten jarmenik, se takoj oglasite v trgovini strojev Dovžan Ivan, Ljubljana. Frančiškanska 4. Telefon 45-42. 28411-29 Generator 20—30 KW, 380/220 V. — kupimo. generator 50 KW, 3000 V. prodamo. Poizvedbe Tavčarjeva 13. desno. 28367-29 Beseda 1 Din, davek i Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlš! znesek 20 Din 200 ccm DKW ▼ odličnem stanju, za 4200 Din naprodaj Vprašati — Posredovalnica služkinj. Gosposvetska 1 28406-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Posojila dajemo našim članom m varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »Moj Dom«, LJubljana. Dvor žakova 8. Iščemo poverjenike. 199 Hranilne knjižice bank ln hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Rančno kom. zavod Maribor 24458-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno ln po najvišjih cenah lx. takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulic* 12. 28405-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Pekarija na zelo prometnem kraju se radi bolezni takoj odda v najem. Naslov v vseh posl. Jutra. 28403-17 Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Realiteta zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova 54-1 Telefon 44-20 228-20 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Rukova sveža drva 2 vagona,, drenovo marmelado in arnikovo cvetje prodam. Marmelado ln amlko razpošiljam od pol kg dalje. Pension »Tourlst«. Bohinjsko jezero. 28385-6 Prvovrstno vrtno prst večjo količino, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 28392-6 Prvovrstno cepljeno trsje korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjcl. Zahtevajte cenik! 221-6 Frizerji! Prodam opravo za dam-sko frizersko obrt z vseli aparati in sušilni aparat V2HP. Koman, Poljanska cesta. 28420-6 Stanovanju Solidna samska gospodična Išče sobo ln kuhinjo za takoj ali za november. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samska gospodična«. 28264-21a Trisobno stanovanje s kabinetom ln vsemi pritikltnam