Slovenski vinogradniki. Ne mine skoro teden, da bi ne izvedeli za kak nov dokaz, kako malo naklonjena je graška gospoda Stajarskemu slovenskemu ljudstvu. Zadnjo nedeljo je govoril državni in deželni poslanec Robič pri Sv. Barbari pri Mariboru o ravnanju deželnega zbora in odbora nasproti slovenskim vinogradnikom, razkril reči, vsled katerih so se izvijali poslušajočemu ljudstvu nevoljni in ogorčeni klici: Proč od Gradca! Dosedaj se je oddajalo po mnogih okrajih ubožnim vinogradnikom trsovje za nove nasade brezplačno. Bilo je sicer slabo trsovje, boljše se je oddajalo premožnejšim proti majhni odškodnini, a bilo je vsaj brezplačno, in darovanemu konju ne gledamo na zobe. Zanaprej pa \e naročil naš slavni deželni zbor našemu deželnemu odboru ravnati tako-le: »Brezplačna oddaia trsovja se v bodoče opusti, v kolikor ne obstoii posebna zavezanost nasproti državi; rezniki in korenčniki se naj dajejo manj premožnim po nizki, deželnim stroškom približni ceni, premožnim po 6 oziroma 20 K od tisoč, cepljenci mani premožnim po 160 K, premožnim po 240 K od tisoč. V bodoče torej ubogi vinogradniki ne bodo več dobivali trsovja brezplačno. Ker pa si na lastne stroške ne morejo nakupiti trsovja, se to pravi, da so ubogi vinogradniki izročeni popolnemu propadu. Vsakemu ubožcu se poraaga, le vinogradnikoin se bo odslej odrekala primerna pomoč. Deželni odbor dobro ve, zakaj to dela. Na Spodnjem Šta-jarju, kjer se pred vserrt goji vinarstvo, so ubogi vinogradniki skoro izključno slovenskega rodu, a premcižni vinogradniki so nemški meščani in s slovenskim denarjem obogateli nemškutarski Irgovci po deželi. Pri dovolitvi brezobrestnih posojil za prenavljanje vinogradov se je izmed Slovencev že sedaj slišalo mnogo pritožb, ker so se podpirali kaj radi meščani, tudi bogati meščani. Neki Mariborčan, ki ima okoli 60.000 premoženja, je z ozirom na svoje veliko uboštvo dcbil brezobrestno posojilo. Gotovo je, da bo odslej še slabSe, kajti navodila se glasijo: >Pri dovolitvi brezobrestnih posojil naj veljajo sledeča pravila, o katerih se ima deželni odbor z visoko vlado sporazumeti: Dolične prošnje stanujočih v področju mest z lastnim statutom ima mestni urad kot politična oblast I. inštance sprejemati, pregledovati in predlagati.« Ta točka je nameroma narejena za Mariborčane. Ptujčant^ in Celjane. Ti bodo pri svojih uradih brezdvomno kaj Iahko dobili priporočilo. Na deželi stanujoči vinogradniki pa bodo morali vsi letati k svojim okrajnim glavarstvom. Druga točka se glasi: »Politične oblasti I. inštance naj podpira v pregledovanju in odobravanju došlih prošenj zaupni mož, kojega ima imenovati deželni odbor (!!) za vsak sodnijski okraj.« Deželni odbor bo torej imenoval tudi zaupne može, deželni odbor, ki pač pozna nemške politike na Spodnještajarskem, ne pa dobre poznavalce naših vinogradov. Podpore se bodo torej določevale po naSih nasprotnikih, in slovenski vinograd- niki že naprej ved6, kaj jim je pričakovati. — Tretja točka: »K posvetovanju in sklepanju o rešitvi došlih prošenj se naj privzame eden ud deželne vinorejske komisije in dva od deželnega odbora imenovana zaupna moža.« Zopet ista nakana, kakor pri prejšnji točki. Vidi se, da je deželnim očetom mnogo ležeče na nemštvu, na prospevanju vinogradništva pa le toliko, v kolikor je v nemških rokah. Najbolj pametna je določba v četrti točki: >Za visokost pri podelitvi posojil velja pravilo, da se daja kot najvišji znesek od orala posojilo 600 K in da se daja za eno osebo posojilo k večjemu za 2 orala.« V vsej svoji nagoti pa se prikazuje brezobzirna nemška nakana v zadnji točki, ki se glasi: »Pri razdelitvi brezobrestnih posojil se naj na uboge inrevne mestne prebivalce primerno ozira.« To je nečuveno, da si deželni odbor in zbor sploh upata kaj takega pokazati pred javnostjo. Revni mestni prebivalci, ki imajo vinograde, se torej naj podpirajo! Kdo pa pozna revnega meščana, ki ima vinograd? V resnici ubogi in revni meščani nimajo vinograda. Ta določba je samo za nemške meščane. In da se to nekoliko pokrije, postavili so za »uboge in revne« meščane. Ali se sedaj ne bodo odprle tudi zaslepljenim Slovencem oči? Ali ni očividno, da se na Spodnjem btajarskem Slovenci prezirajo in zatirajo ? Ali ge boste nadalje poljubovali svojim nasprotnikom šibo, s katero vas tepejo? Ne! Vzdramite se ter recite: Takega ravnanja z nami ne prenašamo več, in dobiti moramo samoupravo za Sp. Štajar!