22. štev.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1899.
K. leto.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 60 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. finirr enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru, — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati , Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu ,Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Ljudsko številjenje.
V smislu dogovorov mej vsemi dr-2avami v Evropi se vrši vsakih 10 let ob ^tem času splošno ljudsko številjenje. Prvikrat se je vršilo 31. decembra 1869.1., drugikrat 31. decembra 1880. L, in tretji-krat 31. decembra 1. 1890. Letos se bode 31. decembra zopet vršilo ljudsko številjenje.
V vseh drugih državah se za ljudsko štetje zanimajo samo učenjaki, toda pri flas ima ljudsko štetje tudi velik političen Pomen, in zato je naša dolžnost, da posvetimo ljudskemu štetju največjo pozornost.
V naši državi so namreč razmere *ake, da iščejo vsegamogočni nemški uradniki v vsaki stvarici sredstvo, da bi svetu Pokazali našo državo kot nemško državo. Pred vsem jim je na srcu, pokazati svetu, ^a so v naši državi Nemci prvi in najštevilnejši narod, in zato se pri ljudskem štetju trudijo, da bi našteli kar mogočer Veliko Nemcev in kar mogoče malo Slovanov.
V tem smo pa prizadeti tudi mi Slovenci, in izkušnje, ki smo jih naredili Pri ljudskem štetju v prejšnjih letih nam velevajo, da posvetimo letošnjemu štetju Vso pozornost. Pri zadnjem štetju so se godile nečuvene stvari ne le na Koroškem, ^a Štajerskem in na Primorskem, nego tudi na Kranjskem, zlasti v Ljubljani in se bolj v kočevskem okraju.
Lj udsko štetje ima nalogo, da konstatira tudi  narodnost, a  da  bi število Slovanov kolikor so da, skrčilo, število Nemcev pa pomnožil, v to je modra birokracija izumila izvrstno sredstvo.  Ne zapisuje se namreč narodnost, ampak obče-valni jezik, to je tisti jezik, ki se ga kdo v življenju poslužuje.   Slovenec, ki živi na Dunaju, so mora v obče posluževati Nemškega občevalnega jezika, naj je sicer najboljši narodnjak.  Iz tega se vidi, a občevalni jezik ni narodnost, in da se ahko marsikomu primeri, da ga vpišejo 2a Nemca ali za Laha, dasi je zavede« 8lovenski rodoljub.
Tisti Slovenci, ki so zavedajo svoje ^rodnosti, bodo vedeli, kako jim je pri
pajo
ovalni jezik, četudi govore v življenju 8 ed svojega poklica največ ali tudi samo nemfiki ali laški.
^    Gre pa bo za nezavedne Slovence. radniki so največ nam nasprotni, in ni *°ma> da bodo skušali našteti kolikor h °8°ce malo Slovencev. Zato pa je dolž-u°Bt VB»kega rodoljuba, da ljudstvo po-
zj\** in *e °P0ZarJa> naJ na V8ak naiin leva> da bo bode pri ljudskem štetju
povsod in vselej vpisal slovenski občevalni jezik, vsak nasproten slučaj pa naj se naznani našemu uredništvu.
Lskem štetju postopati, oni vedo, da obč ^°   'menovat'  slovenščino   za svoj
Luteranska doba na Slovenskem,
Primož Trubar je bil ljubljenec vseh rojakov. Kjer je on bil, utrdil je postojanke luteranizmu. Da se je ljudstvo brati naučilo, spisal je abecednik. Kat. duhovniki so iz teh Trubarjevih knjig prvič sv. pismo v slovenskem jeziku brali. Tomaž Hren jih je dal, kar jih je dobiti mogel, zažgati, potem je pa to dejanje obžaloval ter dal nabirati še ostale, da tako svojim duhovnikom podati zamore sv. pismo v slovenskem jeziku, ker uvidel je, da ga je vsaj treba duhovniku. Mej svojimi duhovniki pa ni imel ljudi, ki bi je bili pripraviti zamogli. — Tudi cirilice se niso ti slovenski reformatorji ustrašili. Veliko težav so imeli pri tisku sv. pisma v cirilici. — Ker doma ni bilo še šol, poslali so deželni stanovi mladeniče na Nemško v Tiibingen in druga mesta ter plačevali za nje. Bilo je Slovencev po 60 samo v Tiibingen. — Žene naših graj-ščakov in meščanov so se odlikovale po posebni gorečnosti. Saj so po dolgem enkrat slišale veronauk iz ust mož, ki so kaj povedati vedli, in ki niso bili omadeževani po vseh grehih nečistosti in po-žrešnosti. Ženska je posebno čutila, kako za malo jo je katoliško duhovonstvo jemal. Ni hotela več biti priležnica. V tem času se je složno delovalo v verskem in naučnem oziru; prve šole so se odprle v času luteranstva Slovencem in morebiti je tudi Trubar prvi bil, ki jo slovenskemu kmetu prvi odprl pot do premišljevanja o krščanskem božanstvu. (Vse, kar se jo začetkoma pokristjanjenja v tem storilo, ni bilo dosti vredno, ker pogan se ni dal tako hitro v Slovencu zatreti. Morebiti ga še danes dosti v njem tiči.)
Leta 1573. bukne zopet kmečka ustaja. V Podsusedu na Hrvaškem so ustali do krvavega po hrvaških plemičih trpinčoni kmetje. Njim so se pridružili slovenski kmetje iz Dol. Posavja ter Štajerskega, ker tlaka ni nehala, in bo bogastva katoliške cerkve delili plemiči mej sabo, kar so ga je dalo dobiti. Dosti pa pri nas ne, ker deželni knezi niso po tem bogastvu smeli stegavati rok, ker so bili v službi protireformacijo ter so držali roke na tej kljuki. Ta ustaja kaže popolno urejeno vojsko. Načrt vojne je bil baje duhovito izmišljen. Bili so kmeti pobiti po zjedinjenih močeh plemonitašev, mest in kneževih krdelih, in hudo so se zma-
govalci nad njimi maščevali. Ali vkljub temu najdemo mej večjimi merodajnimi tedanjimi našimi plemenitaši može, ki se včasih oglašajo v ohranitev kmeta. Herbart Auersperg — ta ljubimec slovenskih tedanjih vojščakov — že pred to kmetsko ustajo svari plemenitaše, da ne molzejo tako hudo kmeta, Schnurer, Ahac iz Purna, na Štajerskem Hans Ungnad, to storijo v dež. zborih in nasproti deželnim knezom ter papeštvu. Ali gmotne koristi so bile močnejše, kakor vse versko navdušenje, kakor prej in pozneje pri katolikih.
Moč deželnih knezov je iz te reformacijske dobe izšla močnejša. Porabila je papeževo tedaj še precejšnjo pomoč, porabila ono nemških katoliških dvorov in tudi jezuitizem, da lože store v gospodarskem pogledu premoč plemenitaških stanov. Metala je večkrat meščanom na Slovenskem kak kos privilegija, in ti se niso upali proti deželnim knezom ko-rajžno nastopati v deželnih zborih. Zraven so jih vlade, kjer je to mogoče bilo, ločile od plemenitašev. Bogatašem-meščanom je bilo na tem, da se moč deželnih knezov ukrepi ter jim ista odpre prosto polje, da potem oni grajščake na stran potisnejo in zamorejo oni svoje dobičke iskati na deželi. Že v 13., 14. stoletji se v mestih zbira prosti delavec, ki je navezan na delo bogatašev. V 15.-16. stoletji pa so ti delavci že upreženi v raznih večjih delavnicah, rudokopih. Kapitalistično gospodarstvo ustaja in isto tudi kolikor toliko na Slovenskem vpliva. Imeli smo tedaj precejšnje bogataše, dasi ne manu-faktur, pač pa lepo razvito domačo industrijo s platnom in usnjem in veliko trgovino s kraji ob morskih obalih ter drugim svetom m že tudi rudokope. Ti meščanski bogataši so se radi ozirali po knezovi volji, ker ta jim je dati zamogla večje pravice, koristi. Ta deželni knez pa je ostal katolik, ki je naše Ljubljančane posebno v ozir jemal. Zaradi tega so slov. tedanji meščani posebno proti koncu reformacije bili že bolj prijenljivi v verskem oziru. posebno v ljubljanskem mestu so je zopet naselilo veliko višjih katoliških duhovnikov, ki so dali kaj več skupiti.
Korošci so najmanj pred Turki trpeti imeli. Ti so bili bolj mlitvi v vsem. Pa luterani so bili vsi. Za časa Trubarja je* moralo Koroška še precej slovenska biti,, ker je Trubar pisal iz Ttibinga, da je na Koroškem toliko slovenskih knjig razdeliti, kakor na Kranjskem. Tudi na Štajerskem smo segali Slovenci v tej dobi čez Lipnico (Leibnitz).
Ko so katoliki videli, da Karol II. umira (tega je vezala dež. stanovom dana. beseda prostega veroizpovedanja po gradovih ter mestih), dobili so korajžo, dasi
je Kari vse to že napotil, kar so na Bavarskem dvoru v zatrenje luteranstva v naših deželah že davno sklenili.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Položaj. Sest tednov je vlada na krmilu, in že je njeno stališče tako pod-kopano, da se govori o njenem odstopu. Najhujši udarec jo je zadel s tem, da je kontrolna komisija za državne dolgove sklenila, da vladi ne izroči tistih 60 milijonov gld. v zlatu, katere ima v svoji založbi in katere vlada nujno potrebuje za nadaljevanje regulacije valute. Vlada v svojih blagajnah nima dovolj zlata, da bi si sama pomagala, in tudi izposoditi si ga ne more. Nemško časopisje kar besni, da je desnica vrgla to poleno vladi pod noge in nemški listi priznavajo sami, da bo moralo ministrstvo najbrž odstopiti.
Državni zbor — zboruje že mesec dni, a še vedno ni mogel ničesar delati. Zdaj je naposled vendar končana razprava o izgredih na Moravskem in na Češkem, pri kateri razpravi so Cehi priredili ministru Korberju velik škandal. V predzadnji seji je Jaworski na krat predlagal, naj se izvoli poseben odsek, da se bo posvetoval o nagodbenih predlogah. Nemce je ta predlog močno poparil, kakor tudi vlado, zakaj hoteli so, naj bi nagodbeno predloge visele na klinu § 14, da bi jim ne bilo treba ne zanje, ne proti njim glasovati.
Kvota. Že četrtič so se vršila sedaj pogajanja radi ključa, po katerem naj se razdeli prispevek Cislitvanske in Ogrsko k skupnim potrebščinam, a brez uspeba. Pravilno bi bilo, da vsaka državna polovica plača 50 °/0. Avstrijski delegatje so se hoteli zadovoljiti, če bi plačala Ogrska 38°/d, Avstrija pa 62%, a Madjari tudi s tem niso zadovoljni in hočejo plačati samo 33%. Bržčas bo moral cesar odločiti.
Vojna v južni Afriki. Prvi, res lepi uspehi, ki so jih dosegli Buri, so obudili mnenje, da bodo Angleže hitro potolkli. Ali te nade se niso izpolnile. Buri oblegajo zdaj že več tednov Ladvsmith, Ma-leking in Kimberlev, pa jih no morejo zavzeti. Mej tem dovažajo Angleži vedno večjih krdel in če no bodo Buri rečenih mest kmalu zavzeli, se jim utegne še slabo goditi.
Varujte čebele.
Gospod Knu-elsberger v Tržiču pišo v nemškem gospodarskem listu to-le: Odkar sem življenje čebel bolje spoznal in mi je gojitev istih najlepše veselje, obido me strah, ko vidim, da se na Kranjskem vsako leto toliko teh dobrotnic z žvep-ljanjem pomori. Ta grda navada živi žal v večjih krajih na Madjarskem, na Hrvaškem, v Dalmaciji, na Koroškem in na Kranjskem. Več let se že trudim, da to grdo navado vsaj v svoji domovini na Kranjskem pomagam odpraviti; a je toliko zaprek, da še nisem nič dosegel. Kranjska čebela se najhitreje množi, ali kranjski čebelar se še neče privaditi novim panjem, po katerih lože med dobiva, ne da bi mu treba bilo, toliko čebel z Žveplom pomoriti. Zaradi vožnjo panjev na pašo iz jed nega v drug kraj je stari
panj dober, ali v drugem vsem pa ne več. Naše čebele se vsako leto pomnože, a vsako leto se jih pa tudi veliko pri dobavi medu usmrti. Toda usmrtenje teh ljubih prijateljic kmeta je velik greh. »Čebelarstvo je poezija kmetije«. G. Engels-berger svetuje, da se pokupijo panji, oziroma čebele, katere so obsojene zaradi dobave medu na smrt po izžvepljanju. On sam jih kupuje in za dobavno ceno prodaja. On prosi, da bi tudi drugi to storili in prosi rojake, da skrbijo za to, da se ne bodo čebele več pri dobavi medu morile.
Dostavljamo še to: Na Kranjskem je bilo nekoč čebelarstvo v velikem čislu. V srednjem veku je iz slovenskih krajev med prišel daleč in cerkve so vosek dobivale v nemške kraje po naših kmetih. Ker pri nas resa in ajda dobro raste, je čebelam dosti paše. Tudi so drugi pogoji za nje dani. Danes daje čebelarstvo iste koristi, kakor nekdaj! Na Dolenjskem ob strani Gorjancev ni skoraj nič več če-belarije, tje pripeljejo prijatelji čebel iz zatiškega okraja čebele na pašo. In tako tudi na slov. Štajerskem redko kje na kmetijah najdemo čebelnjak. Mora gmotno na kant iti gospodarstvo, če je ljudstvo tako nebrižno. Vse se mora porajtati, kar krajcarje, goldinarje v škrinjo prinese. In je dosti lepše pri čebelah v prostem času se muditi, kakor pa kje se naslanjati, ali celo v šnopsu iskati vse veselje življenja.
Domače in razne novice.
Naša nesreča so klerikalni poslanci. Ti ljudje se sicer radi bahajo, da vodijo vso »Slovansko krščansko zvezo« in odrivajo vsacega, kdor ima voljo in zmožnost, da bi kaj koristil svojim volilcem, kakor se je pokazalo v slučaju dr. Perjančiča, sami pa nimajo nič vpliva in tudi nič ne store. Ni čuda. Ti ljudje so tako nevednii da se morajo vsakemu smiliti. Na Dunaju si šo ust ne upajo odpreti, in zato so vlada zanje tudi čisto nič ne zmeni. Nobena stranka v državnem zboru nima tako malo vpliva, kakor »Slovanska krščansko-narodna zveza«, ki stoji pod vodstvom kranjskih klerikalcev. Vsak dunajski uradni sluga ima več ugleda, kakor ti Kreki, Žitniki in Vcncajzi. Vsled tega se nam gode najnezaslišanejšo krivice. Taka krivica je imenovanje nemškega radikalca VVurmserja. Ko bi voditelji »Slovanske krščansko-narodne stranke« kaj delali in ko bi imeli kaj vpliva, bi \Vurmser gotovo ne bil imenovan.
Kmetijska družba kranjska. Strašni poraz, ki so ga klerikalci u čak ali 26. oktobra, jih peče še tako, da rujejo proti kmetijski družbi koder morejo. Zato pa je
j dolžnost vseh, ki so zavzeti za povzdigo
j kmetijstva in za srečo slovenskega kmeta,
I da družbi pristopijo.
Centralno zadrugo, ki naj bi zalagala konsumna društva, hočojo klerikalci
I ustanoviti v Ljubljani. Tisto »beračijo«, ki je za to potrebna, hočejo dobiti s tem, da bi klorikalno posojilnico naredilo vsaka 500 gld. dolga. Svarimo tiste ljudi, ki imajo kaj denarja pri klerikalnih posojilnicah. Bo polom, čo so bo tako gospodarilo.
Ruska tečaja, ki sta so priredila v Ljubljani in v Idriji, jo vlada z ničevo pretvezo prepovedala. Proti tej prepovedi se je seveda vložil priziv. Druzoga uspona
ta prepoved seveda ne bo imela, ko da se je ž njo obudilo še večje zanimanje za učenje ruščine. Slovenski poslanci Še toliko moštva nimajo, da bi bili radi tega interpelirali.
Umrli so te dni zaslužni slovenski profesor dr. Janko Pajk, soproga pokojnega voditelja Slovencev dr. Janeza Blei-vveisa, gospa Karolina pl. Bleiweisova in pa dolgoletni velezaslužni postojinski župan Miroslav Vičič.
Konsumna društva, ki delajo pri nas že bankerote, in vsled katerih pride še marsikateri kmet v škodo, v sramoto in v ječo, v tem ko si bodo duhovniki umili roke, začeli so zdaj osnovati tudi na Štajerskem. Posledica tega bo brez dvoma narodni razpor. Kaže se, da ga hoče duhovščina za vsako ceno imeti. Zanaša se, da jej bodo konsumna društva i polnile bisage in zagotovila prevlado, a štajerski kmet ni neumen, in zato se bodo štajerski prenapeti duhovniki grdo vre-zali pri svojem računu.
Posredovalnica za delo in službe. Ljubljanski občinski svet je bil prvi v" celi Avstriji, ki je storil važni sklep, urediti posredovalnico za delo in službe. Vlada je tej ustanovitvi delala nekaj časa ovire, a zdaj se je stvar zasukala na dobro. Posredovalnica se otvori z novim letom in njen delokrog ne bo omejen na Ljubljano, ampak obsega celo deželo.
Nemškutarjenje na Kranjskem je najbolje utrjeno v farovžih. Župniki ura-dujejo z malimi izjemami samo nemško, čeprav so popolnoma neodvisni. Njihovo i klečeplastvo je toliko, da si niti slovenskih pečatov ne omislijo. Največ imajo latinske 'pečate, na Igu pa si je žujmik Dolenc napravil samonemški napis. To počenjanje je najboljši dokaz, kako duhovščina zaničuje slovenski jezik in slovensko narodnost.
Klerikalci med sabo. V konsumnero društvu v Tomišlju je bil te dni velik dirindaj. Benelicijat Knific in poslovodja sta prišla v navskrižje. Benelicijat je dal poslovodji zaušnico, poslovodja pa mu j* je vrnil. To se je zgodilo vpričo več oseb in bo seveda povzdignilo spoštovanje duhovščine.
Županom v Postojni je bil na mesto umrlega Vičiča izvoljen odlični rodoljub g. Jos. Dekleva.
Otvoritev nove hiše kmetijske /»' druge v Srednji vasf. Na Martinov dan, ko je bil v Srednji vasi semenj, otvoril* se je zadružna hiša in prepeljala vsa p1' jača iz larovža v novo poslopje, katorO so tako trdno zidali, da sta so pred krat' kim dva oboka podrla. To so v nagl'cl zallikali in potem pri polnih bokalih obhajali otvoritev. Zaključili so slavnost, •kakor je navada pri taeih katoliških prl* reditvah z velikim pretepom. Zadružnik Jakob Mlakar iz Cešniee je namreč" 2 držajem biča in sicer z debelim koncern* udaril tovariša Lorenca Arha iz Srednja vasi s tako močjo po glavi, da ga je varno ranil. Stvar je zdaj v rokah sodnij0,
Zatiško sodišče se premesti v Višnj0 goro.   Ministrstvo  jo že izdalo
dotiče
naredbo. Znano je, da so se klerikalci n* vso mogočo načine pehali, da bi prom6' stitev preprečili. Posebno posl. Venosj*' ki ima neko bajto v St. Vidu, so jo troo1' da bi sodišče spravil v Št. Vid ali dosegel, da bi ostalo v Zatičini. Pa ni nič pomagalo. Klerikalni poslanci n'3°
nič dosegli. Iz tega se razvidi kako brez "vpliva so klerikalni poslanci na Dunaju. Krščansko usmiljenje. Na Igu so
občani svoj čas s tlako sezidali mežnarijo, potem pa se je župnik Dolenc brez vsake pravice dal vknjižiti kot lastnik. Radi tega pride mej župnikom in mej občino do pravde. Znani kaplan Mauring je hotel svoje konsumno društvo nastaniti v tej hiši, in ker se organist ni hotel umakniti, je poslal kaplan po ljudij, da so mu zdaj v mrazu okna sneli. Mož ima otročiče in seveda ni mogel ostati v hiši.
Goriški boj. Klerikalna nestrpnost je tudi na Goriškem provzročila razpor. Klerikalci bi radi vse njim neljube osebe uničili in ker se jim to ni posrečilo, je Krof Coronini odložil svoj mandat. Naše mnenje je, da nemški grofje sploh niso poklicani, da bi bili zastopniki slovenskega naroda.
Trgovsko in obrtno društvo za Go-
HŠko je imelo nedavno ustanovni zbor. Namestništvo je namreč vrnilo pravila z rešitvijo, da se na podlagi njih društvo lahko ustanovi, a končno potrdilo izda še le tedaj, ko se pravoveljavno ustanovi. Na tem zboru je bil izvoljen odbor: Predsednik Dekleva Ivan, veletržec v Gorici; odborniki: Pečenko Anton, veletržec in veleposestnik; Konjedic Rudolf, veletržec (tajnik); Jeretič Anton, trgovec in obrtnik (podpredsednik in denarničar); Jakil Andrej, tovarnar v Hupi; Kocijančič Vr. v Podgori in Kovač Ignacij ml. v Ajdovščini; Tance Ignacij na Nabrežini in Rožič Ivan V Sežani; Zega Mihael v Kanalu in Ga-bršček Oskar v Tolminu. Dalje seje sklenilo, da bo znašala letnina za ude v Gorici 0 gld., za one na deželi pa 3 gld.
„Konec sveta". 14. t. m. je šlo več planincev na Šmarno goro, opazovat napovedane čudovite  nebesne prikazni, o katerih so vremenski preroki in zvezdo-gledi v zadnjem času toliko pisali. Planinci sicer niso pričakovali, da bodo s Šmarne gore gledali na »dolin'ce«, katerim bo neizprosni komet naredil »konec«, ali a&terih prebivalce bo  zvezda repatica s sveta pomedla, toda gojili so trdno upanje, da bodo, stoječ visoko nad ljubljansko "peglo, mogli opazovati utrinjanje zvezd. Mislili so, da bodo s Šmarne gore videli vse, dočim drugo prebivalstvo v ravnini zaradi goste  megle ne bode  ničesar videlo.   Toda njihov trud se jim je slabo splačal. Čuvali in čakali so utrinjanje od 10- uro zvečer do belega dne, ko je — P° šesti uri — vshajalo solnce. In kaj so Vldeli?   Kacih HO utrinjajočih se zvezd, ^bo jo bilo čisto kakor ribjo oko. Zvezd •J° bilo  malo videti, mesec pa je svetil k*ko intenzivno, da je  bilo na Šmarni ^°ri popolnoma svetlo.   Ljubljansko polje J° pokrivala megla, takisto tudi gorenjsko ^van.  Sogala je čez sedlo Šmarno gore ln pokrivala ljubljanski Grad in Gorenji ^°žnik. Nad meglo je bilo zelo mrzlo in tudi zmrzovalo je. Utrinjanje zvezd se jo ^»dolo mej ii. in 4. uro, a ni naredilo nič ■Posebnega vtisa.    Prekrasen  pa je bil senčni vzhod.   Tedaj so  imeli planinci °P užitek, za katerega so imajo zahvaliti Zvozdogledom in proroku Falbu. — Tudi
urugih krajih so opazovali utrinjanje Na Colišču pri Kranju so pri najčistejšem !l^u od 5. do '/^O. ur>e opazili HI utrinkov. ^Va sta bila lepa, nekateri pa so bili ^^naj vidni.  Utrinki so se videli na se-
t0-*ahodni strani. Od sv. Jošta se nam
poroča, da so od tam od 5. ure 32 min. do 5. ure 40 min. videli nad Triglavom (severno-zapadno) precej velike zvezdne utrinke. Našteli so jih kacih deset. Zadnji, ki se je videl nad Rakitovcem, je bil mej vsemi najlepši.
Samovoljno postopanje celjskega okrajnega glavarstva. Neki slovenski delavec, ki je hotel oditi te dni v rudokope na Nemško, predložil je pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu svojo delavsko knjižico v podpis. Glavarstvo pa je podpis odreklo in delavcu naznanilo, da mu je na Nemško iti prepovedano — ker ne zna nemško. Kaj takega se dosedaj še ni zgodilo! Ali je že kdo slišal, da bi se bilo od izseljencev v Ameriko zahtevalo znanje ondotnega jezika? — Ne! In ali se Nemci učijo slovenskega jezika preden pridejo med nas? — Tudi ne. Pa se tudi nikjer ne nahaja postava, ki bi to zahtevala. To postopanje celjskega okrajnega glavarstva je torej jako čudno in moramo mu prav razločno povedati, da tako daleč še ne sega njegova oblast.
Morilec Ravnik, ki je usmrtil tistega mesarja Zvana, katerega je Vencajzovo vinogradniško društvo zvabilo iz Gorij na Glince potem ga vrgla na cesto, je priznal svoj zločin in pride že v prihodnjem po-rotniškem zasedanju pred sodišče.
Trgovina z železnino v Celju je bila doslej izključno v nemških rokah in to v rokah najzagrizenejših narodnih nasprotnikov. Zdaj so celjski Slovenci ustanovili svojo slovensko trgovino z železom, vsled česar bo celjska nemškuta-rija postala nekaj ponižnejša.
Slučaj . kuge v Trstu. V Trstu se je primeril slučaj najstrašnejše vseh nalezljivih bolezni, namreč slučaj kuge. Z ladijo »Polis Mvtilene« je prišel v Trst mornar, ki je bolan v bolnišnico prenesen, kmalu umrl. Preiskava je dokazala domnevanje, da je mož umrl za kugo, vsled česar je vlada poklicala v Trst višjega sanit. svetnika profesorja dr. \Yeixelbauma, da stvar preišče. Ta slučaj je prebivalstvo zelo vznemiril, osobito, ko jo zaznalo se, da je tudi na Llovdovem parniku »Bere-nice« se primeril slučaj kuge.
Ženo ubil. Dne 7. t. m. so aretirali nekdaj dokaj premožnega posestnika Alojzija Ažbcta iz Dolenčič pri Škofji Loki, ker je svojo ženo ubil. Sumi se, da je umoril tudi svojo mater. Ažbe je v zadnjih letih rad popival in kvartal.
Požari. Dne C. t. m. je gorelo na Jesenicah. Ogenj je štirim posestnikom provzročil 0000 gld. škode. — Dne 7. t. m. je gorelo v Mengišu, kjer je škode 2000 gld.
Begun — ponesrečil.  Dne 9. t. m.
je pri Gornjih Ležečah^s"kočil iz poštnega vlaka neki odgone<*f baje ruski dezerter, in se smrtnonevarno poškodoval.
Uboj. Dno 12. t. m. našli so pri hiši Martina Veverja v Lukovici njegovega hlapca Josipa Korošca mrtvega. Imol jo prerezan vrat. Orožniki so dognali, da je Korošec tisti večer pijančeval s hlapcem Luko Vorino, in da sta se ta dva stepla. Orožniki so Vorino našli skritega v Ve-verjevi hiši, in ker je Vorina priznal, da jo Korošca zabodel, so ga izročili sodišču.
Umor ali samomor. V noči od 14. na 15. t. m. se jo ustrelila 21 letna žena N. Prančič, po domačo Gartnar, z Rateža. Vzrok samomora ni znan. Z možem Bta so baje zadnji čas prav slabo razumela. Mož, kateri je v drugem koncu hiše spal,
pravi, da je čul strel, a kljub temu je šel šele zjutraj v drugo sobo k ženi, katero je baje našel lepo, skoraj do vratu pokrito, šele, ko jo je razkril, je videl, da je mrtva ter zagledal zraven nje pištolo. Moža so aretovali, ker je mogoče, da je on sam ženo ustrelil.
Uboj pri Čedadu. Pri Čedadu na Be-nečanskem se je zgodil izreden uboj. Žena je ubila s sekiro na polju svojega moža, ki je bil odšel pred leti od doma, ter se je sedaj kar naenkrat vrnil — nenadoma za ženo, ki si je med tem časom zbrala druzega ljubimca, V zvezi z umorom stojita tudi ljubimec in sin ubitega, kakih 18 let star mladenič, katera sta mrtvega moža prenesla s polja na cesto ter položila poleg njega zavoj sladkorja, češ, da se bo mislilo, da so ga ubili financarji. Sodnija pa je prišla na sled brezsrčni ženi, katere obleka je bila s krvjo napojena. Vse tri zločince so odvedli v zapor. Nič ni tako skrito, da bi ne postalo enkrat odkrito!
Častnik — tat. Nedavno so zaprli na Dunaju — v »Korošici« —■ poročnika Maksimiljana Machalitzkega radi tatvin. Hodil je k zlatninarjem in navidezno kupoval prstane. Vedno pa je odšel, ne da bi bil kaj izbral. No, -odnesel je tako pri raznih tvrdkah nekaj dragocenih prstanov, mesto katerih je položil ponarejene. Pri poročniku so dobili večjo svoto denarja, mnogo prstanov in llacon parfuma, katerega je tudi ukradel. Mož boluje menda na kleptomaniji.
Anomalokoraks se imenuje tič v Indiji, ki je še veliko bolj tatinski, nego naša sraka. Krade vse brez izjeme. Zavoje odpira s kljunom in pobira iz njih žreblje, nože, sploh vse, kar dobi, in nese v svoje gnezdo. Nedavno je sedela vesela družba na vrtu. Kar pade med njo nož iz zraka. Prestrašeni se ozro kvišku in vidijo nad seboj leteti anomalokoraksa. Vkradel je kuharju nož, ki mu je bil pretežak, in je padel iz kljuna.
Morilca lastnega otroka obsojena na vislice. Na Dunaju se je vršila te dni porotna obravnava, ki je polnila sodnikom in poslušalcem srce z grozo in nepopisnim ogorčenjem.   Zakonca Josip  in Julijana Hummel sta imela 5letno hčerko Anico, ki pa je bila rojena še pred njiju poroko. Spočetka sta Anico, ki je bila pridno, tiho in lepo plavolaso dekletce, ljubila; a ko se jima je v zakonu rodil sin Maks, se je začel za Anico pravi pekel. Pretepala in mučila sta jo uprav zverinsko. Dajala ji  nista jesti in zmrzovati je  morala v srajci. Trpinčila sta jo neusmiljeno. Sina Maksa pa sta ljubila in mu dala vse, kar je želelo njegovo srce.   Sodišče je zvedelo za to trpinčenje, ali sodnik je mater in očeta samo resno posvaril.   Potem pa se je mučeništvo otroka šele prav začelo. Oče pijanec je izbil otroku s pretepanjem troje zob, vrgel je Ano ob tla, da si je preklala  zgorenjo  ustnico,  zlomil ji je rebro, mati pa ključnico.  Mati je vtikala Anici rokice v vrelo vodo, jo bila z železno paličico po vsem  životu tako, da je Ana  imela bule  povsod, da je imela raztrgano in razpraskano kožo na hrbtu, nogah in prsih.   Dala ji je jesti le malo kavo in košček kruha za ves dan ter jo zapirala v temno mokro klet.   Otrok je vedno strašno jokal, ker je bil lačen in ves razbit.   Ljudje so mu metali skozi okno jed ter mu porivali pod vratmi piškotov.   Ko je mati to izvedela, sta z možem okno kleti zabila in  pribila ob vratih lat, tako da nT mogel otrok dobiti od nikoder več grižljeja.  Spati je morala Anica na kovčgu, čegar pokrov je bil okrogel.   Seveda je padala vedno na tla ter  se  vsa   obtolkla.   Otrok je prestal strašno veliko mraza, zato pa je bil ves otekel.  Dasi že 5 let stara, je tehtala le 8 do 9 kilogramov! Bila je samo okostje. Končno pa se je Bog usmilil te mučenice ter jo poklical k sebi.   Umrla je Ana na
kovčgu. Ko je bila že mrtva, ji je dal oče — klofuto. Obravnava proti morilcema se je zvršila med nepopisnim razburjenjem poslušalcev, ki so psovali morilca. Sodišče je obsodilo oba na smrt na vešalih; najprej naj bo obešen oče, potem pa mati.
Razsodba v pravdi gališke hranilnice. Kakor javljajo iz Lvova, so dne 9. t. m. dovršili razpravo zaradi ponever-jenj v gališki hranilnici. Porotniki so zanikali vsa vprašanja o krivdi, vsled česar so bili vsi obtoženci oproščeni.
Bojkot proti orožnikom. Kakor javljajo iz Brna, so se v več mestih in občinah na Moravskem dogovorili, da žan-darjem (zaradi njih postopanja o priliki izgredov v Všetinu in Holešovu) ne bodo dajali niti stanovanja, niti živil in drugih potrebščin.
Posledice jnžno-afriške vojne. Posledica vojne v južni Afriki je, da v velikih brusilnicah dijamantov v Anversu ne dobivajo dovolj kamenja, da bi vsem dosedanjim delavcem mogli dajati delo. Že sedaj jih je 3000 brez kruha.
Velik požar. Dne 5. t. m. zvečer je velik požar uničil 28 hiš mesteca Peisev. Škoda znaša okoli 50.000 frankov.
V cerkvi ubil. »Tir. Stimmen« poročajo, da je v Lermonsu zblaznel neki mizar. Z motiko v roki je tekel v cerkev ter začel rušiti veliki oltar. Neki kmet, ki je slišal ropot v cerkvi, je šel gledat, kaj je in hotel blaznika ustaviti. Mizar pa ga je udaril z motiko, da je bil kmet takoj mrtev.
Prazna vera. V občini Krasova na južnem Ogrskem razsaja davica. Rumunski kmetje so mislili, da strašni kužni bolezni pridejo le tako do živega, da so izgrebli trideset mrličev, jih razkosali s sekirami ter zopet pokopali. Žandarmerija je zaprla šestnajst teh babjevernih kmetov.
Strašen človek. 27. oktobra so v vasi Ilrvačani pri Kotor - Varošu zaprli kmeta Ibra Šišića. Obdolžen je, da je zastrupil lastno sestro in zadavil njeno novorojeno dete. Šišić je živel s sestro v prepovedanenv razmerju.
Roparski umor Iz Vratislave poročajo: Na avstrijsko-ruski meji, v Granici, se je zgodil te dni zvečer grozen roparski umor. Posestnika posojilnice Emanuela Schneiderja, ki se je vozil vsaki dan v Granico v svojo menjalnico, je neznan zločinec ranil smrtno ter ga oropal za 14.000 gld. Schneider je umrl.
Dva litra viua v petih minutah iz-pil. Na Dunaju je sedela večja družba gospodov v neki gostilnici. Za šalo so stavili s 25letnim trgovcem Kunkejem, ali je možno izpiti dva litra vina v petih minutah. Kunke je dobil stavo. Izpil je vino še prej, toda takoj nato se je onesvestil, in zbuditi ga niso mogli. Odnesti so ga morali v bolnišnico, ker se je z alkoholom zastrupil.
Za družino najvažnejše vprašanje so zdravilni učinki živil in užitnin, katere se uporabljajo. Telesna dobročutnost, krepko razvijanje otrok, dostikrat celo dolgo življenje zavisi od tega, kaj se uživa. Kako resno dolžnost imajo torej matere hišne gospodinje, vzgojiteljice! Kljub temu spoznanju se vendar vse preveč spregleda radi navade, in marsikatera mati, katera ve, da bi ne storila prav, ako bi dajala otrokom upijanljivih pijač, pripravlja zanjo bobovo kavo, katera ima prav tako alabe posledice! Ne moremo nikoli dovolj povdarjati, da je Kathreiner-Kneippova sladna kava jedina zdravju koristna kava, katero je že preskusilo na stotisoče družin, in ki se je vselej nad vse dobro obnesla. Ako se rabi kot primes, stori bobovo kavo skoro neškodljivo in poveča ter zboljša celo njen dobri okus. Toda nujno treba opozarjati, da ima samo Kathreiner-Kneippova sladna kava omenjene izvanredne prednosti, in da se mora varovati pred vednim slabim ponarejanjem. Pristni Kathreiner se dobi povsod, toda le v znanih izvirnih zavitkih z imenom „Kathreiner", prodajati se torej ne more in ne Bme nikoli „na vago".
Loterijske srečke.
Oradeo, 11. novembra. 24, 58, 80, 36, 64.
Lino, 4. novembra. 81, 38, 1, 62, 2.
Brno, 15. novembra. 15, 75, 68, 81, 29.
Dunaj, 11. novembra, 76, 22, 46, 15, 51.
Trit, 4. novembra. 29, 5S, 47, 83, 37.
Praga, 8. novembra. 37, 59, 50, 32, 40.
Tržne cene v Ljubljani
11. novembra 1899.
Pšenica, 100 ki Rež, „ Ječmen, „ Oves,
Ajda, „
Proso,
Koruza, „
Krompir,
Leča, hktl.
Grah,
Fižol
Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „
Si. kr-	Špeh povojen, kgr. .		kr.
9 35		—	70
1 7125	Surovo maslo, „ . .	—	90
: 690	Jajce, jedno ....		03
: 620	Mleko, liter ....		OS
8 25	Goveje     meso kgr.	—	60
10 20	Telečje	—	58
6 05	Svinjsko „	—	65
2 30	Koštrunovo ,, „	—	36
12 -		—	50
10 -	Golob......	—	20
9 -	Seno,  100 kilo   . .1	2 20	
-95	Slama, ,,    „ .   . .1	2	—
-65	Drva trda, klftr. . .	7	—
hI55	„ mehka,   „ .J	5	—
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registr. zadruga z neomejeno zavezo
pisarna v Šelenburgovih ulicah hiš. štev. 3
v Ljubljani
sprejema in izplačuje večje hranilne vloge po 4Va°/o obresti od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občeko-ristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. Hlldnik, predsednik.
lm\\0 linarsM zaflrnoa
v Vodnjanu v Istri
(Dignano, c. kr. drž. železnica)
priporoča
pristna vina
iz i it ni ni li vinogradov, in sicer: rrini in »rla vina, rrfoMuat, intiMkalel«*. rakijo
v množini čez 3000 hektolitrov od 18 kr. in višje, postavljeno na postajo Vodnjan (Dignano).
Za vrlrlrirr po dogovoru rnirj&e.
Za nriNtitOKt in Moltdno poNtrezbo mm J a mri.
Za ravnateljstvo :
-A..  >I. I*IIJII121II.
Vožnje karte In tovorni listi v
a m e> r i k: o*
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Anlverpna
naravnost v
Novi dork in Filadelfijo.
Koncesionirana od visoke c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje radovoljno
Red Star Linie
Dunaj IV., Wiednergiirtel št. 20
ali pa
Anton Rebek
Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani.
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa tlomaee zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.998" Gradec, poste restante.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
{tŽ?* Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. ~££Q
Kava družbe a v. Cirila ln Metoda! jflflflfttf
Cenjena gospodinja!
Ne daito si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
oer IDo"biT7-a, se povsod!
Glavna zaloga pri: I V. Jct>aČ 1I1U v Ljubljani. Sladna kava družbe av. Olrlla ln Metoda!
^Tv/Tv^r^/TV^r^^K    /tv /ry ^K,
Moja notarska pisarna ne nahaja sc več na Križev-niškem (Valvazorjevem trgu), temveč
na Rimski cesti št. 7
I. nadstropje, nasproti gostilni Lojzeta Zajca.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
Ivan Plantan. c. kr. notar.
^ ^ ^ ^ * * * W " ^ ^ ^ * * ^ * * * * * * ^ ^ * * ^ * * ™ ^ ^
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisek .Narodne Tiskarne" v Ljubljani-