Zgodovinski obrazci. Avstrijska ljudstva v starodavnih časih. Akvileja (O?lej), perva svetilnica keršfianstva Slovencem. Uže v 1. stoletji po Kr. je zasijala luč sv. vere na severnih obalih jadranskega morja v sloveči Akvileji. To mesto je bilo tačas močna terdnjava, slavno kupčijsko mesto, od tod so vodile ceste na vse kraje, rimska vojna iz Laškega proti Donavi je tu mimo hodila. Ko je pervak apostolov vstanovil svoj sedež v Rimu, je poslal v Akvilejo svojega učenca sv. Marka. Le-ta vernivši se v Rim, vzame se sabo slovečega moža, Hermogora po imenu. Sv. Peter ga v škofa posveti in pošlje nazaj v Akvilejo. Luč sv. vere se je uže ob njegovem času po tergovcib, vojakih in drugih razširjala na vse strani. Sv. Hermagora in njegov diakon Fortunat sta sicer za časa cesarja Nerona pod poglavarjem Sebastom se svojo kervijo pričala o sv. veri; a z njuno smertjo sveta vera ni ugasnila. Akvileja, pri vhodu v lepo Italijo, je veliko prestala o preselevanju narodov, kralj Atila, Bbič božji", kakor se je sam imenoval, jo je razdjal. Mesto je potem nekoliko vstalo iz svojih razvalin, in zmirom še nahajamo v tistih žalostnih časih tu patriarhe, ki so verne tolažili, v veri uterjevali; stara nadškofija je pošiljala oznanovavce sv. vere k novim prišelcem na Kranjsko in druge kraje, kakor nam to pesnik Preširen pripoveduje v svoji pesni: »Kerst pri Savici". Patriarhi v Akvileji so bili svoje dni tudi deželski gospodje, imeli so veliki del sedanjega Kranjskega pod seboj. A na svetu je vse minljivo. Akvileja je propadala od stoletja do stoletja, kupčija si je najdla v Benetkah in v Terstu druga pota, kraj je bival čcdaljc bolj zapuščen. Slava Akvileje pa je otemnela popolnoma, ko je 1. 1751 papcž Benedikt XIV. patriaihat v Akvileji razdelil v dve nadškofiji v Vidniu na Laškem in v Gorici. — Dan danes jo Akvileja terg ob Soči, okolica je nezdrava zarad bljižnjib močarin; od nekdanje slave priča še velika stolna cerkev z visokim zvonikom; a velike razvaline v tem kraju nam pričajo, da na tem svctu nič stalnega ni. Solnograd, druga zibel keršfianstva Sloyencem. Ob nastopu šestega stoletja vidimo nove roje Slovencev naseljene po Panoniji, po Noriku v Istriji in Veneciji. Na severo-zahodu so segali po vsi Pustriški dolini (Pusterthal) notri do mesta Indije (Inichen). Za spreobernjenje paganskih Slovencev si je naj več trudil drugi škofovski sedež, ,ki je nastal v nemškem Solnogradu. Sv. Rupert, poprej škof vVormaciji polegRena, je pozidal mesto Solnograd na razvalinah stare Juvavije. Prišel je tudi ta sveti mož preko visokih Turov na Korotansko, kjer je bil tačas poglaviten kraj slovenske zemlje, obiskal vojvoda in je tam mnogo ljudi v sveti veri podučil in kerstil. Umerl je na Bavarskem krog 1. 718. Njegovi iiasledniki na škofovem sedežu so pričeto delo nadaljevali, in pošiljali duhovne in goreče oznanovalce sv. vere v te kraje. Eni teh so imeli tudi škofovo dostojanstvo in čast, kakor sv. Modest, Teodorik, Oton, poslednji škof pa je bil Ožbald; le-ti so prebivali v Gospej sveti. Ker je Oglej tudi pošiljal oznanovavce sv. vere med Slovence, je 1. 811 Karol veliki razsodil, da naj bode Drava meja obema škofijama. Sploh se rajta, da je do 1. 800 večina ljudstva sveto vero sprejela, ustavljali so se le nekateri velikaši, dokler se tudi ti niso udali kerščanski veri. Božja previdnost je pa tudi Slovence drugač piipeljala v naročje katoliške cerkve. Obri, silni narod čudskega plemena, je z divjo silo vladal Slovencem. V vojski so Slovence pred sabo pošiljali v boj, v miru jim pa ugrabili, kar so si le-ti s trudom pridelali. — Terdega obrovskega jarma je sicer rešil Slovane kralj Sarao, ki je vladal (627— 662) mogočno deržavo. Po njegovi smerti je velika deržava zopet razpadla v manjše deržave, in korotanski Slovenci so imeli zopet svoje vojvode. — A Obri so jih jeli zopet hudo stiskati 1. 738. Borut, pervi nam po imenu znan vojvoda, se oberne na Odilo, bavarskega vojvoda. Ta pride na pomoč, prežene Obre, a Slovenci so morali spoznati bavarsko verhovno oblast. Borut je poslal sina Gorazda in bratranca Kajtimara (Hetomara) kot talnika na Bavarsko. Ta dva sta po Borutovi smerti Sirila kerščansko vero po Korotani. Stara paganska stranka se je ustavljala bavarski nadvladi in kerščanstvu, a poslednjič je po hudem bojn zmagalo keržčanstvo, in bavarski knez Tesel je uže okoli 1. 772 gospodoval nad korotanskimi Slovenci, a nieje so se Korotanu vzlasti na zahod močno skerčile, ia velik del slovcnske zemlje je bil ponemčen.  (Dalje prih.)