PROSTITUCIJI SE SPET OBETA RAZCVET SLADKE TORTICE Korenine proti vladi TANJUGU JE ODKLENKALO 4 ''///''//////////////////////////////{ TRGOVINA HIT PROIZVODOV MAREC-MESEC DARIL NAJNIŽJE CENE SzZZZZZZZZZZZZiZZSSZZSZŽZSŽ MESA JE PREVEČ Delo brez plačila Teksas v Umagu Bolj je velika noč - manj imamo jajc NOVA w DODA STRAN 2 ALI JE ANDERLIČ IZ »EUROTRADE« NASANRAL SLOVENCE? Zlatnik je iz srebra Morda ste opazili, da na TV in drugod ni več krasne reklame za slovenski »tolar«. Uradno se je zapletlo, ker bi bilo potrebno za tolarje iz Avstrije plačati po novem znatno carino. Kaže pa, da vsa zadeva precej smrdi. Predvsem ni povsem jasno, kdo je sprejel sklep, da bo Svetovni slovenski kongres sklenil pogodbo ravno z Euro-tradom v Avstriji (lastnik je naš rojak Anderlič). Ni jasno, zakaj ni bila sprejeta ponudba Zlatarne Celje. Mimogrede, če bi »tolar« naredili v Celju, bi stal okoli 2100 dinarjev, iz Avstrije je bil v prodaji po 4.500 dinarjev. Posebno vprašanje je, kaj je sploh tolar? Na njem je oznaka 925, kar pomeni čistost srebra v kovancu. Oznake za zlato ni, ni tudi oznake državne kontrole plemenitih kovin, ki je obvezna, ni tudi oznake proizvajalca, ki ni obvezna, jo pa vsi radi, če jim seveda gre za dobro ime, vtisnejo v izdelek. Po oznakah je zlatnik torej — srebrnik. V svetovnem kongresu, kot smo neuradno zvedeli, je že stekel postopek, da bodo ugotovili, kaj je z zadevo. Na voljo bo tudi uradna analiza »tolarja«. Čeprav velja še malo počakati, je že precej jasno, da je nekdo s »tolarjem« na račun slovenstva že kar dobro zaslužil, tisti, ki so tolar kupili, pa so v bistvu kupili srebrnik. Če je tolar le pozlačen, je na njem le nekaj mikrogramov zlata, nikakor pa ne 5 gramov, kot naj bi ga bilo. Čudno je, da se je v posel, ne da bi tolar podrobneje pogledala, vpletla tudi Ljubljanska banka d. d., delno pa tudi Petrol. Če bo vse teklo kot naj bi se to dogajalo v pravni državi, ne bo nobenega presenečenja, če se bodo z zadevo ukvarjali tudi policijski inšpektorji, pa tudi tožilci. To bi bil seveda za idejo slovenstva precej hud udarec. Podobe na tolarju, napisi, tudi sama ideja, da tolar zagleda luč sveta, seveda ni sporno. Omenjajo možnost, da bo zadevo zdaj vendarle dobila v roke celjska Zlatarna, ki je pripravljena prevzeti orodje in v Sloveniji izdelati še preostale tolarje. Ti bodo seveda pravilno označeni in bodo imeli tudi deklarirano količino zlata določene čistosti. To bi bila nedvomno dobra rešitev. Zlatarna Celje pa je sicer, v svoji režiji, promovirala nov zlatnik, celjski »denarič«. Ta bo posvečen prvemu svetovnemu slovenskemu kongresu, seveda pa bo imel certifikat (črno na belem) in vse potrebne zakonite »štemplje«. Naredili pa so ga v sodelovanju z Narodnim muzejem v Ljubljani in celjsko podružnico Svetovnega slovenskega kongresa. Na eni strani bo podoba slovenskega denarja, kot so ga kovali celjski knezi, na drugi pa posvetilo kongresu in napis Celje, knežje mesto. Industriisko Zavarovanie 0# : a c?v'> MURPHYjEV ZAKON INDUSTRIJE VARNOST Kako iz teme Slišiš človeka, ko modruje, pa se tudi tebi utrne pametna misel. Kot da bi se ob ognju prižgal tudi stenj tvoje sveče. In sveto postane. Morda pa zato na veliki, debeli sveči ob veliki noči duhovnik ljudem prižiga njihove sveče, da bi jim v življenju bilo svetlo. Dolga leta smo ugašali sveče — velike in majhne. Ni uspelo ne eno ne drugo. Toda tema pa je nastala! Se zdaj je! Morda najhujša zato, ker smo postali obsedeni od te teme, in jo vidimo povsod in že vnaprej obsojamo, ugašamo vsako iskrico svetlobe, ki se komu utrne. Zato naj velika noč spet prebudi v nas življenje; življenje pa je odgovornost, je delo, je požrtvovalnost, je moč, je pokončnost - je vsakdanja daritev, je žrtev za bližnjega — ker samo to ustvarja življenje. Življenje pa je pogled najprej, ne nazaj v smrt. In mi potrebujemo ravno to. (Kdor je prijel za plug, naj se ne ozira nazaj...) Velika noč naj spet prežene temo, ki jo ustvarjajo prazne besede, človeški nauki, parole, pobeljeni grobovi. Koliko nepotrebne megle je v njih in sonce se ne vidi! Spet si sezimo v roke in si podarimo luč, osrečimo drug drugega. (Kdor med vami hoče biti velik, bodi vsem služabnik...) Toda ne delajmo si utvar: samo z žegnano šunko in hrenom še ne bo moči za drugačno življenje; samo z novo obleko v procesiji v velikonočnem jutru še ne bomo stopili v nove čase. Samo Kristus je res pregnal temo in tudi prižgal luč — brez svojih računov. Takih, ki so preganjali temo, pa ustvarili še večjo, takih nam je dovolj. Morda nam to da misliti, da je še kako resnično sporočilo svetega pisma, da »nobeno drugo ime ni dano, da bi se mogli v njem zveličati, razen ime Jezusa Kristusa«. In samo, kdor »gre za njim, bo imel luč življenja«. Hodili smo za mnogimi, ki so govorili, da so luč, pa smo prišli v temo. Jezus ne ponuja raja naravnost, na dlani, čez leto dni. .3. On ponuja kalvarijo in pove, da le preko nje vodi pot k vstajenju, k življenju. »Kdor ljubi SVOJE življenje, ga bo izgubil; kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo našel.« Bližnja preteklost in vsa zgodovina nas učita o resničnosti evangelija in o moči vere, ki edina more po človeških zablodah spet spremeniti, popraviti človeka. Kako iščemo, kje naj se oprimemo, na koga naj se še zanesemo. »Preklet bodi človek, ki zaupa v človeka«, tudi pravi sveto pismo. In kar pravima. Zaupajmo zato luči, ki prihaja od zgoraj, tudi ob tej veliki noči. Preizkušena modrost in moč je. Razblinili bomo svojo osebno temo, pregnali svoj osebni obup, postavili se bomo spet pokončni kot ljudje. Narodu bomo sposobni dati sebe, svojo hrbtenico, da bo iz te Kalvarije končno sposoben se odločiti za vstajenje. Lani je bila CVETNA NEDELJA (veselje ob pomladi naroda in demokracije - koliko rožic in lovorik smo videli takrat!). Sedaj narod in mi doživljamo VELIKI TEDEN z vso temo in križem. Odločimo se za VELIKO NOČ - za sebe in za naš narod. DRAGO SVETKO Petrovče 231,63301. Petrovče ' Teleton: 063/28-220 063/25-121 .___.©SffifJ ro^ttrWin^dSa - osebni računalniki AT 286, AT 386, AT 486 — prenosni (lap - top) računalniki PHILIPS, EPSON, SAMSUNG - tiskalniki EPSON, NEC, Hewlett Packard — ploterji ROLAND, Hewlett Packard - mreže NOWEL RPTI - telefaksi CANON, PANASONIC z a-testom - knjigovodski programski paketi za obrtnike in podjetja V Poslovni prostor in servis: Levec 56 N0VAD0BA Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo MED NAMI Najljubeznivejši dnevi vsakega leta so dnevi spomladni, ki zopet oživijo in lepo omladijo vse stvari. Kdor v vigredi obilno seje, bo v jeseni tudi obilno žel; in človek, ki je priden, dokler je mlad, bo dobrih del bogat na svoje stare dni. (Anton Martin Slomšek) MIRNO VELIKO NOČ VOŠČIMO! IZPADI Korenine proti vladi Delo za brezposelne Magajna išče pravico Zlatnik je iz srebra Topolšico hočejo zapreti Slovenijo v žep Teksas v Umagu stran 7 stran 6 stran 8 stran 2 stran 9 stran 14 ODKRITJA Sladke pohotne tortice Bundestag stran 15 stran 5 OKOLJE Proti nečlovečnosti Gozd, najlepša katedrala Nevarni mestni vrtovi Nova metla, težave iste stran 11 stran 22 stran t? INTERVJU Miro Gradič Franjo Korun ■ j ŠOLSTVO - stran 10 stran 8 Učitelji naj bodo ponižni stran 7 Kako šolati otroke stran 20 Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje 3. STRAN NOVA W DOBA 1 STAVA TISOČIM FOTOREPORTAŽA r Slovenci od Karantanije sem nismo bili tako blizu svoje (samostojne) države kot w sedaj. Toda, ali se bodo politiki premislili (ustrašili), bo posegla vmes JLA ali kdo | drogi? | Naša nagradna akcija »Stava tisočletja« temelji na domnevi, da se bo Slovenija ^ ^ vendarle osamosvojila. ^ Med prispelimi odgovori bomo vsak teden izžrebali tri (ali več) nagrade. Zmagovalca, ki bo pravilno napovedal datum osamosvojitve, čaka lepa nagrada, ki pa naj zaenkrat ostane presenečenje. Če bo pravilnih odgovorov več, bomo nagrajenca izžrebali, če ne bo nihče pravilno odgovoril, dobi nagrado tisti, ki bo ^ najbližji. Če bo tudi teh več, bomo žrebali med njimi. ^ Nagradna akcija Nove dobe »Stava tisočletja« bo trajala do 15. maja letos. L—____________________________-_______________________________ | Vedno I pripravljeni... Stavni listič tisočletja Priimek in ime naslov % 1. Kdaj bo Slovenija mednarodno priznana kot samostojna država. (dan, mesec, leto) 2. Kdaj bo Slovenija formalno razglasila samostojnost in neodvisnost? (dan, mesec, leto) 3. Katera tuja država bo prva priznala samostojno Slovenijo? | Kupon pošljite na naslov: Nova doba, Aškerčeva 15, 63.000 Celje ! — knežje mesto S pripisom »Stava tisočletja«. | L — —----------------------------------------------------------------------------------------1 SV Med stavnimi listki, ki so prispeli v naše uredništvo do ponedeljka, 25. marca, je žreb SS razdelil nagrade: Sv - Tončka Križnik, Botričnica 10, 63230 Šentjur dobi zlat prstan, darilo Zlatarstva S$ Kragl iz Žalca SS - Jože Tome, Pucova 2, 63000 Celje dobi vetrovko, darilo Metke Celje SS - Ivan Pojbič, Nezbiše 46/a, 63253 Pristava dobi zaboj mineralne vode, darilo Zdravilišča Rogaška Slatina Med izpolnjenimi stavnimi listki, ki bodo prispeli v naše uredništvo do ponedeljka 1 CCv aprila, bomo izžrebali prav tako tri nagrade: - zlato nagrado, darilo Zlatarstva MUan Gajšek iz Šentjurja Ss - potovalno budilko, darilo Slovenijaturista - zaboj mineralne vode, darilo Zdravilišča Rogaška Slatina SS KuP stavnih listkov v naši redakciji se hitro debeli, optimistov pa je, neodločnosti nekaterih slovenskih politikov navkljub, vedno več. 65% vseh, ki so stavUi, meni, da bo »v Slovenija samostojna že pred koncem junija letos in le 20% meni, da bo politična »s negotovost (ki politikom kar prav pride, saj ubogo ljudstvo zaposluje, da ne razmišlja, kako iz dneva v dan slabše živi) trajala še vse letošnje leto. Še najmanj zaupa slovenskim politikom in njihovim obljubam o samostojnosti bralec SS iz Celja, ki meni, da bo »Slovenija samostojna 30. 2. tisočdevetstolevega leta, ko bo Sava SS tekla iz Beograda na Triglav, Slovenijo pa bo prva priznala Kraljevina Culukafrija.« §§ Sicer pa, v tistih resnih stavah, Slovenci še vedno najbolj zaupamo Avstriji (kaj čemo, spomini na rajnko Avstroogrsko so še živi). Večina meni, da bo prav Avstrija tista, ki bo prva priznala slovensko samostojnost, takoj za njo je Nemčija, glasove pa so dobili še KS Švicarji, Madžari in Italijani. SS SO Toliko po dveh kolih, mi pa gremo naprej, v tretje kolo in v slovensko samostojnost. SS STRAN 4 NOVA W DOBA ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLAI PISMA UčITEUI V DOSSELDORFU Šolniki na križevem potu_________________________ Morda bi se pri meni oglasil Vaš novinar in izvedel: 1. Podjetje MAKARENKO p. o. je iz Celja (lastnik sem sam) in je za Didakto prispevalo skoraj 100.000 DEM, 2. da je podjetje »svoje učitelje — stranke« zaupalo Turističnemu vodenju in svetovanju LAŠKO (lastnica bivša direktorica Izletnika Alenka Klemen); 3. kaj vse hudega je ta agencija storila mojim učiteljem in mojemu podjetju; 4. kam je odšlo 200.000 DEM, ki so jih šole nakazovale v Laško 5. itd. Celotno zadevo imata v rokah 2 celjska odvetnika. PETER ZALOKAR, podjetje Makarenko, Celje Direktorju in upravnemu odboru Po štirinajstih dneh dnevnega obiska v naslovni banki zaradi dviga tam naložbenih deviznih dinarjev sem obupal. Pojasnila uslužbenk so skrajno lažniva in žaljiva. Doživljal sem neverjetno inventivnost sprenevedanja. »VIP« je razvit do najbolj rafinirane oblike, ki je sploh možna na Balkanu (VIP=veze in poznanstva). Če si hoče (to ABANKI ni potrebno) denarni zavod pridobiti zaupanje varčevalcev, mora biti do njih pravičen! Varčevalci enakopravno ne morejo dvigniti nobene vsote, ali pa varčevalci lahko dvignejo 1 dev dinar v določenem roku! Glej Ljubljanska banka! Način poslovanja ABANKE v Celju je nemogoč in mora prenehati delovati. Kdor laže spada na cesto! IGOR GABRŠEK, Teharje il»*Ii klub« in je na razpolago s svojimi izkušnjami in nasveti. Tojer Slavko, s starim pozdravom, še veliko let: »Hop, hip, hop!« RUDOLF FAJGEU, Celje Doklej še tako? Zopet smo preživeli še en (morda tudi zadnji) napet konec tedna. Pa saj vsi vemo, za kaj gre. Zato na tem mestu ne bi na dolgo in na široko razpravljali kaj vse je in kaj ni prispevalo k temu političnemu trenutku na ozemlju SFRJ. To kar se je minuli konec tedna dogajalo v Beogradu pod taktirko dr. Joviča, pa že presega vse meje noripalnega. Najprej zahteva vojaški poseg, ki bi zaščitil predvsem njega in še koga (Miloševiča, Srbijo), ker do tega ne pride, pač odstopi. Vse lepo in prav v duhu (ne)demokracije. Vendar pa je potrebno vedeti, da je ta Jovičev odstop, še eno teatralično dejanje, ki nas vse skupaj, dokler smo še v Jugoslaviji, zopet predstavlja v smešni luči. To nas ponovno zasmehuje v svetu, po drugi strani pa spet motimo spokojnost v Evropi. Zato se spodaj navedeni podpisniki Mlade Iniciative pri SZD (Celje) sprašujemo DOKLEJ ŠE TAKO? Kdo nam bo odgovoril? Ali orožje ali radost mladosti? LILJANA ČOŽ, BOJAN EKSELENSKI, GREGOR URANIČ, za MLIN pri SDZ Celje To je lapsus calami! Zaslužni športnik Herman Slavko, po stažu in po stroki eden najstarejših športnikov, je po 45 letih aktivnega vsestranskega delovanja za Konjeniški klub Celje šel v pokoj. Ker se tega zaslužnega, predanega, uspešnega športnika ob tej priliki nihče ne spomni, smatram kot ustanovitelj tega športa v Celju ter kot dolgoletni funkcionar za dolžnost, da ob tej priliki napišem par besed. Herman je že odleta 1945, kot mladinec, aktivno deloval do konca leta 1990, ko je šel v invalidski pokoj. 20 let je bil aktiven športnik (amater), zadnjih 25 let pa trener — upravnik. Razen športne dejavnosti je tudi sam upravljal klubsko posestvo, preko 10 ha zemlje, ter skrbel za vso imovino kluba. Vzgojil je veliko odličnih mladih športnikov, ki so in še dosegajo vidne rezultate na raznih prireditvah; ne samo doma ampak tudi v tujini. Tako Herman kot celjski klub so dobili mnogo raznih priznanj. Za težave na začetku ob ustanavljanju kluba vedo samo ustanovitelji Pečovnik, Žerdoner in Fajgelj, ter seveda tudi Herman. Zelo veliko nam je takrat pomagala topniška enota JLA v Celju, posebno pa razumevanje vodilnih ljudi, ki so razumeli, da konjeniški šport ni samo šport za »buržuje«, ampak za vse ljudi, za vsestransko korist. Tudi tekom let so se v Klubu pojavljali razni ljudje z »bolanimi ambicijami« ter klike, kar je vse Herman potrpežljivo prenašal zaradi obstoja in napredovanja v klubu. Sedaj, kot invalidski upokojenec, še vedno obiskuje »svoj Zapisano je bilo, da se glasba in matematika nista nikoli kaj prida ujemali. Ta trditev ne more držati, še posebno, če pogledamo nekoliko v preteklost in ugotovimo, da sta si glasba in matematika bili nekoč zelo blizu, čeprav vsaka s svojimi razsežnostmi. Ne gre za polemiziranje ob objavi »Trač-novic« v Novi dobi in Novem tedniku — gre za razmišljanja, ki se porajajo ob prebiranju sestavkov o delu skupščine občine Celje. Vprašati se moramo, kaj je z odgovorom na poslansko vprašanje, ki se je že večkrat pojavilo v celjski skupščini: »Kaj pa petinštirideset (45) let?« Ali je tudi v tem primeru nemogoče odgovoriti? Gre tudi v tem primeru za slab ali celo neokusen izračun ? Na srečo smo bili nekateri stari pet let šele leta 1962, ko je bila izgradnja socializma pri nas v največjem vzponu (to naj bi bilo nekaterim v opravičilo). To dejstvo pa nas je vendarle prikrajšalo za to, da bi lahko tej izgradnji prispevali po svojih močeh takrat, ko si je Evropa postavljala temelje svojega gospodarstva. K temu prispevek Amerike ni bil ravno zanemarljiv, da se delavski razred širom po Evropi vozi z avtomobili kakršne si še danes lahko privoščijo pri nas le najbolj spretni, nekoč pa tisti na položajih in funkcijah. Koliko generacij petletnikov je nekdanji režim potisnil v vlogo poizkusnih kuncev, bi lahko izračunal tudi matematik z minimalnim znanjem matematike. Težji pa bi bil izračun škode, ki bi upošteval vse poizkuse petinštiridesetletne oblasti na otrocih v vrtcih, vse šolske reforme, inovacije na področju kulture, modernizacije zdravstva, razvoj nerazvoja v gospodarstvu in ne nazadnje velikodušno podporo neuvrščenim. Popolnoma nemogoč je izračun cene življenj, ki so v podporo nadaljevanja revolucije ugasnila, zato, da so si novi oblastniki nekontrolirano prisvojili nekoč pošteno prisluženo premoženje in ga nato velikopotezno zapravili. In še bi lahko računali. .. morda seštevali.. .množili. . .a račun se ne izide! Vsa vzhodnoevropska praksa, ki je temeljila na podrobno in gostobesedno izdelani teoriji, se je sesula kot hišica iz kart. Zaradi tega se nekaterim hudo mudi v Evropo, pa ne vedo, pod kakšnim imenom. Še večja uganka je, kako si ob tem odhodu v Evropo znova pridobiti izgubljeno oblast, ohraniti nelegalno pridobljen denar in bratske odnose z izkoriščevalskimi daljnimi sorodniki. V glasbenem izrazoslovju bi rekli - tako dolgega izdiha tudi najboljši pevci ne zmorejo. Zdaj pa še nekaj o stroki, ki se je imela možnost dokazovati v zadnjem desetletju. Upravičeni so morda ugovori v smislu: »Mi smo sodelovali šele od leta 1977 dalje in v trinajstih letih pač nismo povzročili posebne škode. Samo po sebi je razumljivo, da smo delali v skladu s stroko in po navodilih... oprostite, stroki morate zaupati!« Oprostite prosim, da se stroka v resnici dokaže, bi odgovorni potrebovali še vsaj deset let. Ob letu 2000 bi gotovo dosegli vrhunec »modernizacije«. Tako razmišljam kot nestrokovnjak o naši celjski bolnišnici. Danes imamo torej demokracijo, ki začete več desetletne »permanentne modernizacije« ne more in ne sme zaustaviti. Še več! Kot rešitelji se ponujajo kot edino primerno tisti, ki jim je zlato obdobje samoprispevkov bogatilo zadovoljstvo progresivnega razvoja. Človek mora imeti dober nos, pa bo takoj uganil, kako naj se »prebarva«. Nekateri se skušajo sicer oglašati, vendar to karavane na njei poti ne moti. Upajmo, da bo strokovnost po letu 2000 vsaj na takšni ravni, da bomo prenehali z zgrešenimi investicijami, slabo organizacijo, solidarnostnim pokrivanjem izgub, odpiranjem neproduktivnih delovnih mest, obenem pa znali poskrbeti za svoje uničeno okolje in tu in tam razložiti še kakšen občinski odlok. V tem primeru glasba in matematika res nimata veliko skupnega. Zakaj ne, naj razložijo tisti, ki so že od nekdaj usposobljeni prikazovati resnico po svoje, če pa se jim tu in tam kaj »zapiše«, pa ne bomo prehudi sodniki. Kot zaključek in za bolše razumevanje: lapsus lingue in lapsus memoriae - nista enako nevarna. K temu lahko dodamo samo to, da so oči in ušesa ljudstva slabe priče, vsak pa je sam najboljši razlagalec lastnih besed. MATJAŽ ŽELEZNIK, Celje Stanje na področju kriminalitete na območju UNZ Celje v letu 1990 Splošne značilnosti: V letu 1990 smo na območju UNZ Celje obravnavali 5280 kaznivih dejanj in sicer se je obseg zmanjšal za 42 primerov v odnosu na prejšnje leto. Padec števila kaznivih dejanj je zaznan skoraj na celotnem območju Republike Slovenije. Uspešno smo raziskali 62,7% kaznivih dejanj, kar j e za 6,6% boljše od leta 1989 in za 4,5% nad republiškim povprečjem. Povečal se je tudi naš delež v skupni kriminaliteti v Republiki Sloveniji za 0,45% in znaša 13,76%. Materialna škoda, povzročena s kaznivimi dejanji, znaša 98.745.233,00 din, ki pa zaradi znanih ekonomskih gibanj ni primerljiva s prejšnjim obdobjem. Po zgoraj navedenih osnovnih parametrih gibanja kriminalitete, katero zaznamo, lahko ocenjujemo, da je trend gibanja pozitiven. S področja gospodarske kriminalitete smo obravnavali 318 kaznivih dejanj, ki so v porastu za 4,6%, manj pa je ostalo neraziskanih in sicer le 11,9%, v prejšnjem obdobju pa 13,8%. Kljub uspešnejšim statističnim pokaza-teljim pa nismo zadovoljni 5. STRAN NOVA W DOBA s strukturo kaznivih dejanj. Vzrok temu je v veliki meri neurejena zakonodaja na področju gospodarstva, s pomočjo katere smo ga na različne načine skušali oživljati. Ocenjujemo, da zaznana kriminaliteta na tem področju ni odraz dejanskega stanja in torej ni zadovoljivo obvladljiva. S področja splošne kriminalitete smo obravnavali 4960 kaznivih dejanj, raziskati pa nam jih je uspelo 61%. Število kaznivih dejanj je v padcu za 1,2%, raziskanost pa je višja za 6,7% v primerjavi s prejšnjim letom. Osnovna značilnost je padec premoženjske delinkvence, za kar je bilo pričakovati prav nasprotno, in sicer za 286 primerov, medtem ko so ostala v porastu. Menimo, da je zaznano stanje blizu dejanskega stanja in bistveno boljšega obvladovanja ne pričakujemo. Glede na starostno strukturo je bilo največje število osumljencev starejših od 21 let in sicer 2664, med 18 in 21 leti jih je bil v času storitve star 501, od 14—18 let pa 780. Število osumljencev se je povečalo za 9,6%, največ pa v starostni skupini od 14-18 let in sicer za 25,4%. V populaciji osumljencev je kar za 35,7% takšnih, ki so že storili kakšno kaznivo dejanje, med njimi pa 42% specialnih povratnikov, kar je zaskrbljujoč porast - 6% in pomeni, da imamo opraviti z vedno bolj kvalificiranimi storilci kaznivih dejanj. Zaradi narave storitve kaznivega dejanja smo morali takoj predati preiskovalnemu sodniku 137 osumljencev, med katerimi je bilo potrebno zoper 53 odrediti pripor po 196. členu ZKP, kar se giba v enakih mejah kot v letu 1989. Gospodarska kriminaliteta: Kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete, ki smo jih zaznali, so v rahlem porastu, vendar pa bolje raziskana od lani obravnavanih. Porast gre predvsem na račun nezahtevnejših in družbi manj nevarnih kaznivih dejanj kot so ponarejanje vrednotnic - 34, porast za 23 primerov, izdaja nekritega čeka — 114, porast za 22 primerov, gozdnih tatvin -115, porast za 15 primerov. Porast pa beležimo tudi pri nekaterih težjih kaznivih dejanjih kot so zloraba položaja in pravic odgovorne osebe iz 11 na 18 ter omogočenje uživanja mamil iz 1 na 5 primerov ter trgovina z orožjem. Ostala kazniva dejanja so v enakih trendih kot lani, posebno nevarnih novih oblik nismo zaznali. Menimo, da je dejansko stanje na tem področju precej slabše kot pa smo ga mi zaznali, čemur je vzrok predvsem še neurejena zakonodaja. osebe — 3, povzročitev splošne nevarnosti — 61, ki kažejo na večjo agresivnost med občani, so pa sicer dobro raziskane. Kaznivih dejanj zoper javni red in mir je 168 ali 3,4%, zoper svoboščine in pravice človeka in občana — 137 ali 2.8%, zoper splošno varnost ljudi in premoženja - 92 ali 1,8%, zoper pravni promet - 57 ali 1,1%, zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - 48, spolno nedotakljivost in moralo - 33, pravosodje - 32, čast in dobro ime - 7, s področja človekovega življenjskega okolja pa beležimo 4 primere. Kriminaliteta mladoletnikov: V tem letu je bilo 780 mladoletnikov osumljenih storitve 578 kaznivih dejanj in 237 otrok 100 kaznivih dejanj. Število mladoletnih osumljencev se je povečalo za 25%, storili pa so 19% več kaznivih dejanj kot v enakem lanskem obdobju. Storili so v večini premoženjske delikte, vse več pa se pojavljajo kot storilci težjih kaznivih dejanj kot so ropi, nasilniško obnašanje, hude in lahke telesne poškodbe in umori. Prav tako pa se pogosteje pojavljajo kot žrtve kaznivih dejanj - odvzemi, zanemarjanja, kršitve družinske obveznosti, neplačevanje preživnine, spolni napadi in nasilništva, kar vse je v porastu. Požari, eksplozije in drugi dogodki: V letu 1990 beležimo 318 požarov, kar je za 98 primerov več kot v prejšnjem letu. Iz malomarnosti jih je bilo povzročenih 179, 39 so jih povzročili naravni pojavi, otroci 21, namerno pa je bilo povzročenih 14, za 65 primerov pa nismo ugotovili vzroka. Podali smo 54 kazenskih ovadb, kar je za 25 več kot v lanskem obdobju in 27 predlogov sodniku za prekrške. Povzročena materialna škoda znaša 142.291.539,00 din. V tem letu je bilo na območju UNZ obravnavanih 78 samomorov, 37poskusov samomorov, 64 nezgod pri delu, 79 nenadnih smrtnih primerov, 15 dogodkov na železnici ter 49 raznih drugih dogodkov, o čemer je bil s poročilom obveščen javni tožilec. UNZ Celje Cilji naše stranke so se ali pa se že kažejo kot neprimerna. 6. Udeležba predstavnikov upokojencev ni zadovoljiva v naših skupščinskih, oblastnih in drugih organih ter telesih, kjer bi se moral slišati odločilen glas upokojencev, to je tam, kjer se odloča o usodi upokojencev. Zato se bomo zavzemali na predsto-ječih volitvah in tudi vseh naslednjih, da si izborimo ustrezen položaj v vseh tistih sredinah, kjer nas je danes premalo in kamor po visokem številu upokojencev tudi sodimo. 7. Zavzemali se bomo za vključitev naših upokojencev v vse tiste oblike družbenega in političnega življenja, upoštevajoč njihove bogate delovne in življenjske izkušnje, še prav posebej v tiste gospodarske in upravne organe, kjer se odloča o pomembnih gospodarskih vprašanjih, od katerih je odvisno ustvarjanje in dotok sredstev v sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 8. Da bi izboljšali gmotni in socialni položaj upokojencev, se bomo zavzemali za reševanje stanovanjske problematike, pri gradnji domov starejših občanov oziroma domov za upokojence. Iniciativni odbor Demokratične stranke upokojencev Celje Spoštovani urednik! Obračam se na uredništvo vašega časopisa, ker mislim, da boste le vi objavili to novico, ki me ni samo presenetila ampak celo šokirala. V zadnjem času so v TV reklamah objavili, da lahko v bankah kupimo slovenski tolar, ki bi ga morala imeti vsaka slovenska družina. Med prijatelji sem se pozanimal o tem našem slovenskem simbolu, nakar sem izvedel, da je naša vlada oz. glavni iniciator SLOVENSKE DRŽAVNOSTI - gospa Spomenka Hribar izdelavo omenjenega tolarja naročila v Avstriji - pri neki firmi, ki je izdelavo le-tega z veseljem iz komercialnega uspeha sprejela. Sprašujem se, ali se bomo Slovenci res prodali tujcem, saj največji odraz tega je pri izdelavi slovenskega simbola, kaj se bo potem zgodilo tudi z našim premoženjem oz. gospodarstvom. Slovenska oblast bi verjetno lahko izdelovalca omenjenega tolarja našla doma, še posebej v celjskih zlatarnah. Verjetno Avstrijci niso bili tako poceni, saj je bilo za izdelavo le tega potrebno plačati s šilingi, katerih pa nimamo ne vem koliko. Zlatarna je za oblast Republike Hrvatske izdelala oz. še izdeluje kovance z likom njihovega simbola BANA JELAČIČA, Slovenija pa si kot zelo bogata lahko privošči naročilo v Avstriji, pa ne samo zaradi nižje cene (ki je vprašljiva) ampak zaradi PONOSA SLOVENSTVA. Nisem vam pisal zato, da bi moje pismo objavili v pismih bralcev, pač pa bolj zaradi tega, da boste naše odgovorne malce povprašali o tem našem ponosu in kako dolgo bomo še Slovenci po razdružitvi z Jugoslavijo še Slovenci, ali pa bomo prebivalci ne vem katere avstrijske pokrajine. S spoštovanjem! JENEZ LIPNIK, zavedni Slovenec iz Celja "" ■ . . HUDIČABIJK Sporočilo javnosti Sporočamo Vam, da sta FRANC KOVAČ, poslanec ZO iz Šentjurja in JANEZ ČRNEJ, poslanec ZO iz Celja, oba iz De-mos-a, naslovila Igorju Bavčarju, sekretarju za notranje zadeve poslansko pobudo za proučitev delovanja miličniških enot iz Celja in drugod pri prevozu neznanih tovorov na novo ali staro deponijo Cinkarne Celje. Kot se spomnite, gre za prevoze, o katerih so ljudje govorili skoraj osem mesecev v letu 1989. Prevozi so se dogajali praviloma ponoči. Ljudje so o prevozih govorili tudi na sestankih, na katerih so sodelovali miličniki, izvajalci inšpekcije, ki so v bistvu prepričevali ljudi, da imajo privide, da ponoči sploh ne delajo. Pojasnila izvajalcev del na pregradi »Za travnikom« so bila neprepričljiva, prav tako JE Krško. Tako je ostal sum, da je lahko šlo za radioaktivne odpadke. Kot smo zvedeli, je slovenski minister policije povedal, da bo stekla ustrezna preiskava. Uradnega odgovora na poslansko pobudo pa še ni. PETER KAVALAR, DVO Celje Splošna kriminaliteta: Največji, oz. 80% delež v splošni kriminaliteti zajemajo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, katerih je 3982. Med njimi je največ tatvin — 1996 ali 10,2% več kot v letu 1989, velikih tatvin - 946 ali 40% padec, poškodovanj tujih stvari — 398 oz. 12,4% več, goljufij — 343 ah 53,8% več, prikrivanj — 123 in druga. Gornja povečanja so realna, povečanje tatvin pa je posledica spreminjanja cenzusov pri kaznivih dejanjih, ki so posledica inflacije. Velike tatvine po drugem in tretjem odstavku so se zmanjšale iz 601 na 146primerov, vlomne tatvine kot del velikih tatvin pa iz 985na 800 primerov, kar je posledica zmanjšanja vlomov v avtomobile. Raziskanost je za 5,3% povečana, ni pa zadovoljiva raziskanost tatvin in velikih tatvin v zvezi s prevoznimi sredstvi. Kazniva dejanja zoper življenje in telo zajemajo 7,8% oz. beležimo 389 primerov. V porastu so milejše oblike kot so lahke telesne poškodbe - 144 ali 82% povečanje, hude telesne poškodbe — 111 ali 30% povečanje in ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru -117 ali 48% povečanje. V tem kontekstu je treba omeniti porast kaznivih dejanj iz drugih poglavij in sicer KD ogrožanje varnosti — 20 ali 122% povečanje, nasilniško obnašanje -128 ali 47,1% povečanje, prepričitve uradnih dejanj uradnim osebam - 30 ali 57,8% povečanje, napadi na uradne 1. Samostojna demokratična in neodvisna politična Stranka upokojencev v Celju si je zastavila za cilje, da v demokratičnem in večstrankarskem sistemu v Sloveniji zaščiti in uveljavlja življenjske interese in pravice naših upokojencev. 2. Demokratična stranka upokojencev Celje, za svoje člane ne razglaša nobene lastne ideološke opredelitve. Vsak upokojenec se samostojno odloča in deluje v okviru njegovih že osvojenih lastnih pogledov na življenje in sožitje med ljudmi. 3. Enakopravno se bo zavzemala z drugimi političnimi strankami v skupščinah, pred vsem pa v zborih republiške skupščine, da se ohranja in izboljša sedanji gmotni in socialni položaj vseh upokojencev in sicer v položaj, ki bo vreden človekovega življenja v naši družbi. 4. Minulo delo upokojencev ni mogoče razvrednotiti in ga postaviti v podrejen položaj, zato se bomo dosledno borili preko naših delegatov v skupščinskem sistemu in z vodstvom stranke, da se bo dosledno in sprotno izvajalo veljavno pokojninsko zakonodajo in tovrstne predpise. To pa pomeni sprotno in tekoče usklajevanje pokojnin v skladu z gibanjem in rastjo realnih povprečnih osebnih dohodkov v Sloveniji. 5. Položaj naših upokojencev je v veliki meri odvisen od obstoječe zakonodaje na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato bomo vztrajali z našo navzočnostjo in sodelovanjem v vseh pripravljalnih postopkih pri izdelavi ali dograjevanju pokojninske zakonodaje. Še prav posebej pa se bomo zavzemali in posvetili vso pozornost vsem tistim dosedanjim neskladjem, ki ■lip I lili* TURISTIČNA AGENCIJA IN TRGOVINA Šmarje 190,63240 Šmarje pri Jelšah tel.: (063) 821-077 - TURISTIČNA AGENCIJA -TEHNIČNO BLAGO - KOMISIJSKA PRODAJA - FOTOKOPIRANJE -VIDEOTEKA Izkoristite veliko izbiro SONČNIH OČAL in OKVIRJEV ter PRODAJO NA OBROKE Trgovina ZOYA Vida Medved ŠKOFJA VAS IZKORISTITE AKCIJSKO PRODAJO OTROŠKIH HLAČ PO SAMO 99,90 din VIDIMO, DA NAM ZAUPATE, ZATO VAM NUDIMO POPUSTE - za nakup NAD 1.000,00 10% - za nakup nad 500,00 din 5% POPUSTI NE VELJAJO ZA CIGARETE IN AKCIJSKO PRODAJO b >°GOOCOSC^ Bundestag ■ Ob najnovejšem škandalu, razstavi de! slikarja .Andreja Ajosča v Bonnu, seveda ne moremo m,mo Celja To je namreč mesto, ki je s svojim nerazumevanjem umetnika mogoče zaznamovalo do te mere, da je pozneje odšel v tujino in tam pred kratkim vkorakal naravnost v Bunde- g,eue puKtarmjai tuut o sta varen, ki so sicer banalne, toda. Kratkoročno gledano, usodnejše od slovenske likovne umetnosti. SKin iiKovmn umemtKOv, Kt se ni niKOti ntKomur klanjalo, je tudi v tem primeru reklo svoj odločni ne. Celjane jc treba obvarovati pred še enim takšnim pomnikom! In to je najlepši dokaz, da je bil Andrej Ajdič v samoupravljalskih krogih nepriljubljen. Kajti ni mogoče trditi. Ja v Sloveniji m skulptur, s katerimi so se vidni slovenski umetniki poklonih - m prav je tako - nečemu, za kar venm. da niti še ni prav zaživelo, prešlo v vse p-re našega življenja, pa je že -moralo umreti Seveda imam v mislih samoupravljanje. iiJIlM Andreja Ajdiča niso marali samoupravljala, je razumljivo. da ga tudi Društvo likovnih umetnikov ni forsi-ralo. To pa pomeni, da mož ni mogel postati enakovreden član družbe, pa če se je raztrgal, in to ga je bolelo, dokaz, da je bil avtor v prejšnjem režimu preganjan, je izja va Toneta Fornezzija iz 1970. Ta znani slovenski šaljivec V z-iHMASrju. iiauiišsC juc/vckicii, UH Jtz tc/AiLCij v S JV ven- skem stikarstvu mko in oišta ♦,. Kljub temu, da Tone Fornezzi naj tiste čase ni slovel kot osebnost, ki se odlično spozna na likovno umetnost in ve, kdo v njej kaj pomeni, naj bi ta njegova krilatica danes veljata kot dokaz, da je bil *«"*■*• ” «*»"*** : v Vtesnici torej takšen vik m krik ob neki razstavi v Bonnu m zarota zoper slovenskega likovnega umetnika, na čigar razstavo sn nnih nahniU nrstrkfnvnitr: —.. •. takšno ima ta navihani medij zdaj za bregom Stvari so'jasne. Jože Hude-cek je, v nasprotju s Tonetom Fornezzijem, človek, ki se m opozoTH, utegn&tft zaradi svoje naklonjenosti Andreju Ajdiču naleteti doma m val ogorčenja. Tudi Jože Hudeček^ ki sta ga vzela s seboj, je očitno pridno molčal. In kaj se je zgodilo? »Nenadoma« se je izkazalo, da predstavnika slovenske vlade nista počastila in podprla slovenskega likovnika, ki je uspel v tujini, ampak navadnega šušmarja oziroma kriminalca, ki pa je bil dovolj JIIIJV ‘‘VICA ptvuati PICA gaicuj v t,juotjamj pravočasno sežgal. Tako je del jeznih likovnikov oziroma galeristov lahko spet pogrel svojo »špansko vas«, se pravi galerijo, ki naj bi stala v Španiji, ampak minister zanjo ni hotel dati denarja... Če je Andrej Ajdič res tako slab kipar in slikar, kot zdaj izvedenci pišejo po časopisih (slovenskih), je s čisto človeškega narodoljubnega stališča pa sploh, nerazumljivo, da Društvo slovenskih umetnikov predstavnike svoje republike ni opozorilo, da je Andrej Ajdič mjslabši med slovenskimi likovniki in da ima poleg tega tudi sumljivo preteklost. Najmanj, kar bi v tem primeru Capuder in Bučar lahko naredila, bi bilo, da bi ne šla na razstavo. Ampak veliko hnfi elefmntnn in da nride na dan« 7 d ni ko ie. prejšnji režim preganjal.. DOBA išče AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju NOVA Pdf DOBA STRAN 6 FOTOREPORTAŽA Zdaj smo varni Ljubljana 1991: Slovenci varujejo svoje poslance PO ŠTAJERSKEM »STRAŠIJO« - JAVNA DELA Delo za brezposelne Na Štajerskem imajo po mnogih desetletjih ponovno »javna dela«. Številni brezposelni, ki so iz dneva v dan bolj številčni, pa se ob tem sprašujejo ali so »javna dela« za njih — upanje ali strah? Vse skupaj se je pravzaprav začelo v Celju, ko je posebna interdisciplinarna projektna skupina pri celjski območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje »eksperimentalno« začela izvajati javna dela na področju investicijskega vzdrževanja objektov in urejanja okolja v vzgojnovarstvenih organizacijah v Celju. Projektno skupino, ki je v Sloveniji prva pristopila strokovno k načrtovanju in izvajanju javnih del, sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij in sicer: psihologinja Bojana Koreni, inže- ~Puhla Glavo-: navade«. Hkrati se skozi javna dela brezposelni usposabljajo za trajno zaposlitev. Skratka, javna dela so ena od oblik izvajanja aktivne politike zaposlovanja, ki zagotavlja vključitev večjega števila brezposelnih delavcev za opravljanje »družbeno koristnih del«. Za javna dela je značilno, da so družbeno koristna, da niso profitno naravnana, da vključujejo le določene skupine brezposelnih, da spodbujajo brezposelne k samozaposlovanju in usposabljajo za nova dela — čas »zaposlitve« v javnih delih pa je omejen. Brezposelni, ki so udeleženi v javnem delu, ohranijo status brezposelne osebe — zato v času javnega dela naprej prejemajo nadomestilo za brezposelne, ki znaša trenutno 80 od- dov, stroške prevoza na delo, prehrano med delom ... Država, ki organizira javno delo, skratka prevzame za to velik del stroškov, nekaj primaknejo v javna dela vključena podjetja, brezposelni pa prispevajo samo — svoje delo. Vkolikor brezposelna oseba odkloni sodelovanje pri javnem delu, lahko izgubi pravico do denarnega nadomestila ali pomoči za čas brezposelnosti... Upanje ali strah za brezposelne? Čeprav celjska izkušnja govori o tem, da so z »javnim delom« zelo zadovoljni brezposelni delavci in čeprav na zavodih za zaposlovanje pri organizaciji javnih del upoštevajo želje brezposelnih oseb, pa je nirka gradbeništva Nataša Rovan, socialna delavka Tatjana Rojšek, organizatorica dela Stanka Bremec, ekonomist Franc Sintič, pravnik Aleksander Cmok in sociologinja Tatjana Dolinšek. Tako so vzgojnovarstvene organizacije v Čelju, ki same niso imele dovolj sredstev za preprečitev propadanja zgradb, le-te začele obnavljati s pomočjo »javnih del« oziroma povedano drugače - s pomočjo brezposelnih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Vzgojno varstvene organizacije v Čelju so zagotovile delovna sredstva, material, delavcem topli obrok in profesionalni nadzor — brezposelni delavci vključeni v »javno delo« pa so zadržali vse pravice brezposelnih oseb, zavarovani so za primer nesreče pri delu in prejemajo določena materialna sredstva. »Eksperimentalno« javno delo v Celju je steklo v avgustu lani in bo kontinuirano teklo približno leto dni, v njem pa bo sodelovalo od 10 do 15 brezposelnih oseb razhč-nih profilov. Korist od tega »javnega dela« pa bo dvojna: vzgojnovarstvene organizacije, ki same ne bi mogle plačati »živega dela«, bodo na ta način zaustavile propadanje objektov in okolja, v javno delo vključeni brezposelni ljudje pa se bodo izognili »delovnemu in socialnemu propadanju« ter si na nek način tudi povečali zaposlitvene možnosti, saj posel lažje najdeš pri delu kakor pa doma na zapečku ... Z »javnimi deli« proti malodušju brezposelnih« Potem, ko se je »eksperiment« v Celju očitno posrečil, saj so, kakor kaže zadovoljni tako v vrtcih kakor v javnem delu »zaposleni brezposelni«, so javna dela začela »strašiti« tudi drugod po Štajerskem. In kaj pravzaprav je javno delo? Sociologi bi rekli, da so javna dela ena od oblik poseganja države v urejanje trga delovne sile in razreševanje socialnih posledic brezposelnosti. Z javnimi deli želi država preprečevati »malodušje brezposelnih« in »ohranjati njihove delovne stoikov zajamčenega osebnega dohodka. Za javno delo lahko (naj bi) dobijo tudi kakšno dodatno nagrado, ki pa naj ne bi skupaj z nadomestilom presegla višine povprečnega osebnega dohodka. Prav tako država brezposelnim na javnih delih plača prispevek za pokojninsko zavarovanje, zavaruje jih za primer nesreče pri delu, plača stroške zdravstvenih pregle- vendarle marsikaterega brezposelnega delavca strah, da bo moral na »javno delo«, ne glede na to ali bo to želel ali ne. Tako kakor je moralo lansko jesen na polje Agrokombinata okoli 100 delavcev mariborske Elektrokovine, ki so bili na čakanju - kdor se ne bi odzval, bi »reskiral« službo ... Glede na to, da so nadomestila za čas brezposelnosti in selnih, 40 tisoč delavcev pa dela v tovarnah, ki imajo pomoči glede na vsesplošno draginjo nizka, je razumljivo, da so si številni brezposelni delavci morali najti »privatno« in ne »javno« delo, zato da preživijo sebe in svoje družine. Tako eni pač bolj korenito obdelujejo »flikico« zemlje okoli hiše, drugi »fušajo« in opravljajo razna »popoldanska neprijavljena obrtniška dela«, tretji zopet odhajajo pomagat kmetom v Avstrijo, četrti delajo »zidarsko« po okoliških vaseh in podobno. Vsem, ki se tako prebijajo in preživljajo, bi povabilo na »javno delo« močno »stanjšalo« že tako in tako tanko denarnico ... Po drugi strani pa se javnih del gotovo veselijo delavci in zlasti mlajši ljudje s poklicem, ki bi se radi čim prej izkazali pri delu in se vključili na ta način tudi v družbeno življenje. Celjani so ohrabrili Ptujčane in Mariborčane Celjsko eksperimentiranje z javnimi deli je ohrabrilo Ptujčane. Tamkajšnji Center za socialno delo je že organiziral javno delo »Gospodinjska pomoč na domu«, v okviru katerega brezposelne žene in dekleta organizirano izvajajo pomoč na domu za starejše občane. Prve izkušnje kažejo, da so starejši občani naravnost navdušeni nad »novimi gospodinjami«, pa tudi »gospodinje« so zadovoljne, da opravljajo humano in koristno delo in pomagajo ljudem v nesreči, čeprav so tudi same »nesrečne«, ker nimajo stalne zaposlitve... Tudi v Mariboru je v sklepni fazi organiziranje javnih del. Kakor poudarjajo v mestnem izvršnem svetu, bi naj v Mariboru kmalu z javnimi deli skrbeli za dodatno usposabljanje nadarjene mladine, za pomoč in nego starejših občanov, za urejanje arhivov, za vzdrževanje objektov in za še nekatere druge družbeno koristne posle. Skupaj naj bi v javnih delih v Mariboru sodelovalo več kot 100 brezposelnih oseb, zlasti strokovnjakov, ki si bodo ob delu pridobili nove delovne izkušnje in se uveljavili. V Gornji Radgoni z javnimi deli obnavljajo grad v Negovi. Če bodo javna dela uspešna, se bodo zagotovo hitro razširila. Tako bodo morda številni brezposelni prišli do dela, žal pa ne tudi do »čisto tapravega zaslužka«. Pa vendarle — »agonija brezposelnosti« bo zagotovo manjša in upanje bo večje... Bi šli malo javno delat’? 7. STRAN NOVA W DOBA MARIBORSKI ŠTUDENTSKI VOLILNI CIRKUS SE NADALJUJE Teološki lobi Študentom Univerze v Mariboru res ne more biti dolgčas. Ob tem, da je v štajerski prestolnici zanje čedalje več vseh mogočih lokalov in lokalčkov - dokaz: sprehod ob katerikoli dnevni uri po Lentu - bodo, kot vse kaže, lahko izbirali celo med dvema študentskima zvezama. Sedanji Zvezi študentov Maribor se namreč pridružuje še napovedana Zveza študentov Univerze v Mariboru (razlika v nazivu ni tako nepomembna, kot se zdi, ker se ob prvem počutijo užaljeni izpuščeni študentje Fakultete organizacijskih ved v Kranju). Zgodilo se je namreč to, kar je bilo po (v prejšnji številki Nove dobe opisanih) predvolilnih in obvolilnih zapletih pričakovati. Pet poslancev študentskega parlamenta (med njimi tudi neizvoljeni študentski predsednik Damjan Škofič) je menilo, da nima smisla vztrajati v opoziciji proti glasovalno zmagovitemu »teološkemu lobiju« Alenke Šverc in tako so napisali odstopno izjavo. V njej pa so tudi predlagali ustanovitev še ene študentske zveze in za to pobudo medtem dobili podporo kolegija mariborskih študentov-prorektorjev in prorektorice. Prorektorji iz vrst študentov so bili namreč sami nemalo užaljeni, ker so jih že omenjeni poslanci Švercove že pred volitvami v izjavi za javnost razglasili za nelegitimne predstavnike študentov. Druga Zveza študentov je torej ne le možnost, da študentje v Mariboru morda res dobijo nestrankarsko stanovsko organizacijo, temveč tudi maščevanje študentov, ki so prepozno ugotovili namere krščanskih demokratov ob prvih volitvah. Verjetno bi bila enako slaba rešitev, če bi sedaj zamujeno skušala nadomestiti kakšna druga politična stranka — o tem, da se bodo študentje v kratkem razcepili na posamezne politične stranke, se v Mariboru že širijo govorice. Tako kot se širijo govorice tudi o zanimivi bojevifi zgodovini teologinje Alenke Šverc, ki si je kot ena najboljših strelk v prostovoljnem taboru teritorialcev pridobila posebne pohvale bivšega komisarja teritorialcev in sedanjega demokratičnega liberalca v mariborski vladi, Andreja Verliča. Toda mjdtem ko se o mariborskih študentskih voditeljih že marsikaj ve, ostajajo ljubljanski še naprej zaviti v zaželeno anonimnost. To je gotovo krivično, saj bi verjetno lahko marsikaj zanimivega povedali o potovanju po Japonski in bliž- ŠTAJERSKI UPOKOJENCI PUNTAJO SLOVENSKE Korenine proti vladi Kakor kaže, bo letošnja pomlad - »pomlad slovenskih upokojencev«, ki jih vse slabše oziroma nižje pokojnine — združujejo in očitno tudi »pomlajujejo«. Demokratične stranke - zveze upokojencev Celja, Maribora in Ormoža so tako začele ustanavljati Demokratično stranko slovenskih upokojencev, čeprav pred časom za takšno vseslovensko združevanje niso imeli dovolj interesa in energije. Sedaj pa je sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev nove stranke slovenskih upokojencev, ki so ga sklicali na pobudo Mariborčanov, Celjanov in Ormožan-cev v Domu sindikatov na Dalmatinovi ulici v Ljubljani, odlično uspel. Na ljubljanskem sestanku iniciativnega odbora se je zbralo več kot 20 vnetih pristašev novonastajajoče upokojenske stranke, ki so prišli na sestanek iz vse Slovenije. Na sestanku so izvolili tudi vodstvo, ki bo vodilo stranko do prvega in ustanovnega kongresa. Predsednik iniciativnega odbora nove vseslovenske upokojenske stranke je postal Ivo Sisinger iz Maribora, ki mu pri delu pomagajo trije podpredsedniki: Jože Bevc iz Celja, Janko Prebil iz Ljubljane in Miro Kocjan s Primorske, ki je svoj čas bil tudi koprski župan. Tajniška dela bo opravljala Hilda Hercog iz Ljubljane. »Občinski odbori nove Demokratične stranke slovenskih upokojencev rastejo sedaj kot gobe po dežju«, pripoveduje predsednik iniciativnega odbo- ra Ivo Sisinger. »Tako bo ustanovni zbor Demokratične stranke upokojencev v občini Vič v Ljubljani 26. marca, v Ptuju 28. marca, v Lendavi 29. marca, v skorajda vseh drugih slovenskih občinah pa bodo ustanovni zbori naše stranke v aprilu...« Kot kaže, so se ustanavljanja nove slovenske upokojenske borci, socialni i pojasnjuje Si- stranke lotili »stari mački«, ki imajo izkušnje in znanje s področja organizacije. Očitno raste nova stranka tako hitro tudi zato, ker je »naslonjena« na upokojenska društva ... »Inciativni odbor je že imenoval tudi dve komisiji — za statut in program stranke«, ponosno pripoveduje Ivo Sisinger in poudarja, »da bo stranka odprta za vse, ki se tako kot upokojenci dandanes morajo boriti za svoje pravice«. »Če bodo želeli, bodo lahko člani naše stranke tudi invalidi, brezposelni podpiranci. singer. »Naša stranka ne bo ideološko opredeljena, pač pa se bo borila za socialne in ekonomske pravice upokojencev - skratka, delala bo to, kar so že doslej delale Demokratične zveze upokojencev v Celju, Ormožu in Mariboru. Mi namreč nikogar ne prosimo za miloščino, pač pa terjamo, kar smo zaslužili in kar nam pripada po zakonih in ustavil« pojasnjuje cilje stranke Sisinger. In kakšno bo sodelovanje s Sivimi panterji, kj so prav tako stranka slovenskih upokojencev. »Z njimi bomo sodelovali — več kot nas bo, več bomo dosegli...« pravi Sisinger. Sicer pa so že doslej Demokratične stranke Celja in Maribora sodelovale z vsemi strankami, ki so pripravljene podpreti pravične zahteve slovenskih upokojencev. »Kljub ustanavljanju nove vseslovenske stranke pa nismo popustili v bitki proti interventnemu zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v Sloveniji,« poudarja Ivo Sisinger. Upokojenci so očitno v teh pomladanskih dneh »aktivni na vseh frontah«. »Pismo Ustavnemu sodišču Slovenije v zvezi z interventnim zakonom smo že poslali«, pravi Sisinger, »prav tako pa smo že dogovorjeni za obisk pri gospodu dr. Francetu Bučarju. Na razgovor gremo Jože Bevc in Martin Andrejaš iz Ce- • Najbolj nevarni pa so bili vedno ljudje, ki so znali ali se SZSZg&š: “ swi° *,SCTe<)""'“ “ ^ Ameriki. Pri tem pa bi jim morali predvsem čestitati za izredno modro potezo: ob bivšega UK ZSMS so »podedovali« Toma Bricmana (ta je pripravno tudi član demokratskih liberalcev) in s tem tudi njegovo dokazano spretnost pri balansiranju s študentskim denarjem. Teološko demokrščanski študentski vrh je ob taki pomoči lahko povsem brez skrbi — preden se bodo »zbudili« tudi študentje v Ljubljani, bodo morda preko predstavnikov že »odločili« kaj takega, o čemer se jim niti sanjalo ne bo. Ija, Rafko Žagar, Emil Tomažič in moja malenkost iz Maribora in morda še kdo. Predsednika slovenskega parlamenta želimo osebno seznaniti s postopki slovenske vlade v zvezi s pokojninami in ga pridobiti za našo pravično stvar.« Ni kaj, vladi, ki je podedovala »prazno blagajno« in zelo težko situacijo v gospodarstvu, bo trda predla, če ne bo hitro našla skupnega jezika s 400 tisoč slovenskimi upokojenci. S »štajerskimi puntarji« ji ne bo lahko »češenj zobati«... VČ1TEU1 Z DEŽJA POD KAP Naj bodo ponižni! • Zgodovina se res ponavlja. V našem realsocializmu je bilo dolgo obdobje, ko intelektualno delo ni bilo skoraj nič SSJSSS'ASSS'SS'S v resnici potlej niso delali nič pametnega. Če smo pošteni, so delali in naredili ogromno škodo. Njihovo »znanje« je bilo namreč tako široko in globoko, da je zaobsegalo vse od ideologije do tega, »kak prideluje se krompir narbolji«. Zdaj pa, kaže, se zlasti v šolstvu vračamo na izhodišče, v čase izčrpavajočih bitk, ko so skušah oblastnim strukturam dopovedati, da je šolstvo (torej znanje) temeljni pogoj za ustvaritev razvite države ah družbe in je potemtakem delo učitelja vredno več, kot mu materialno priznavamo. Z drugimi besedami, bančni uslužbenec ali administrativni delavec ali celo polkvalifidran delavec ne more imeti višje-pfače od srednejšolskega učitelja - ta je namreč trenutno sssr • ^s*" “rca” :če je mogoče v marsičem potrditi kulturnemu ministru, ker je popolnoma jasno, da mala Slovenija tako razvejane kulture ne more gospodarsko prenesti, se ni mogoče sprijazniti S TV pojasnilom šolskega minsitra dr. Venclja, ko je ■ 5"^“' bi\KdSotjŽ!*£ “S/JEšS z napovedanim splošnim štrajkom slovenskih šolnikov. ker bi se lahko zgodilo, da bi nam celo zmanjkalo ministrov, čeprav je seveda tudi res, da ministrov in ministrstev, ki se smejo ukvarjati samo s teoretičnimi vprašanji, vključno z zakonodajo, v vsem drugem pa so brez moči, navsezadnje sploh ne potrebujemo. Raje bi rekli, da bi bil minister Vencelj dolžen pravočasno narediti vse, da do štrajka ne bi prišlo, se pravi zagotoviti šolnikom plače v dogovorjeni višini^ (138- popravili plače, bi jih morali toliko prej učiteljem (da. ne bi ostalo pri preizkušenem realsocialističnem receptu); Logično in normalno je, da za inizemo plačo ni mogoče pričakovati ati celo zahtevati neoporečnega dela (časi idealizma so že zdavnaj minili). Se tolika bolj, če kdo maha s primerjavami s kakšno zahodnoevropsko deželo. Pa poglejmo k severnim sosedom. Na primer, učitelj na graški tehniški šoli s petnajstletno delovno dobo zasluži nekaj več kot 35 tisoč šilingov na mesec, poleg tega dobi še dopovedujejo, da bi morali posnemati zahodnonemške dežele, pri tem sploh oe pomislijo, da nimamo osnovnih * mesečne plače našega učitelja z enako delovno dobo (jo magari dchjo z uradno vrednostjo šilinga), dodajo 34 in več letom, dvema letoma, prišli celo z dežja pod kap. Morda jih bo postalo sram, da tako poniževalno vrednotijo učiteljski NOVA W DOBA STRAN 8 IZ REGIJ Koper: Kakšen odnos naj zavzamejo Italijani do popisa prebivalstva? Mora jih biti čimveč, da bo tudi njihove pravice lažje zastopati, so menili na posvetu italijanske manjšine. Koper: Akcija treh obalnih občin o regresirani prodaji oljčnih sadik je imela izjemen odziv. Na Obali so razgrabili tri tisoč sadik oljk po nižji ceni. Dobrovnik: V središču madžarskega narodnostno mešanega dela Prekmurja so proslavili madžarski kulturni praznik. Koper: Italijanski ribiči so spet v naših vodah. O vnovičnem množičnem ilegalnem prehajanju morske državne meje je bil obveščen tudi republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje. Murska Sobota: Pomurske mlekarne (bivša Tovarna mlečnega prahu) so na Japonsko v dveh pošiljkah poslale 40 ton mlečnega prahu. Na leto naj bi jim poslali vsaj dvesto ton posebne mlečne mešanice. Maribor: Mariborski IS je sprejel odlok o prepovedi uporabe in prodaje trdih in tekočih goriv,'katerih vsebnost gorljivega žvepla presega 0,5 grama na mega jul. Predpis mora potrditi še skupščina. Maribor: Občinski proračun so oklestili za desetino. Manj denarja bo zlasti za nekatere naložbe in komunalne dejavnosti. Šentjur: Na pobudo podružnice SKZ-LS bodo kmetje v šentjurski občini lahko kmalu prodajali svoje pridelke in izdelke na domu. Izola: Z uresničitvijo večine postavljenih zahtev in po zagotovilih po čimprejšnjem reševanju nerešenih zahtev, so se delavci Mehana odločili, da prenehajo s splošno stavko, ki je trajala kar 14 dni. Maribor: V Metalni so začeli stavkati. Delavci Tovarne avto-žerjavov niso več hoteli čakati na pogovore z ministrom Rejcem. Lendava: V lendavskem Indipu bodo spet izdelovali dežnike in senčnike. Po stečaju bo brez dela ostalo največ 30 od skupno 120 delavcev. Jeseni naj bi izdelovali tudi platneno posteljnino. Murska Sobota: Prekmurski kmetje so za poplavljene v Zgornji Savinjski dolini zbrali skupaj kar 560 tisoč dinarjev. Brežice: Brežiška SDZ zahteva odstope funkcionarjev. UNZ je ovadila štiri osebe zaradi zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe. Dravograd: Koroški delavci hočejo imeti močan in vplivnejši sindikat. Ustanovna skupščina območne organizacije svobodnih sindikatov je razkrila, da se slovenski parlament ne briga za svoje delavce. Maribor: Zaradi nove zakonodaje so vodarji ostali brez dela. Moratorij na hidromelioracije je precej uspešno Vodnogospodarsko podjetje, inženiring Maribor, pahnil v stečaj, brez dela pa je 130 ljudi. Grosuplje: Trendovi delavci so na cesti. Delovna razmerja so jim prenehala s 15. marcem, ker pa so napisane odločbe neveljavne, brezposelni kljub prijavi na zavodu za zaposlovanje nimajo nobenih pravic. Murska Sobota: Gospodarska kriza Mure ni mogla potisniti na kolena. Tovarna si je zagotovila dovolj izvoznih poslov, nihče od 6350 delavcev pa tudi ne bo ostal brez službe. Slovenska Bistrica: V Slovenski Bistrici, kjer se je pri ustrezni občinski komisiji nabralo že 405 zahtevkov za vrnitev premoženja, so ustanovili podružnico Združenj lastnikov razlaščenega premoženja. Maribor: Stavka v mariborski Ari se nadaljuje že četrti teden. Delavke zahtevajo izplačilo vsaj zajamčenih plač, saj denarja niso dobile še za mesec februar. Smlednik: Krajani Smlednika, Valburge in Hraš so protestno zaprli regionalno cesto za vse, to pa zato, ker je bila obnova v programu republiške uprave za ceste za letošnje leto, sedaj pa je izpadla iz programa. Zlatoličje: 150 ljudi je s traktorji zablokiralo promet na cesti Maribor-Zagreb. Protestirali so, ker je zasebnik Rado Snežič dobil vsa potrebna soglasja za gradnjo livarne, kar pa, menijo, škodi pitni vodi in ozračju. EC (063) 711-231. LEVEC 36-313 10 “ mesečno odplačilo — brez pologa — ugodne obrestne mere Poiščite nas na 483. strani teleteksta ZAUPAJTE TISTEMU, KI VE IN ZNA FRANJO KORUN, DIREKTOR ERE VELENJE Kadar kapital poje Franjo Korun, njega dni eden izmed stebrov razvoja velenjskega gospodarstva, seje že pred leti umaknil z javne in politične scene. Ker je zdaj predsednik Gospodarske zbornice za območje velenjske in mozirske občine, smo ga izbrali za sogovornika tudi zato, ker bi se naj prav tu porajala nova regija. »To o umiku z javne scene ne drži, kar potrjujejo tudi moje funkcije. Res pa je, da sem se še pravi čas iztrgal politiki,« navrže, ko se njegova soba direktorja v ERI izprazni. »Že pred leti sem se poslovil od politike, ker so se naša stremljenja razhajala.« - Bili ste mlajši sopotnik tvorcev Velenja, kot so bili Nesti Žgank, Ivan Atelšek, da ne naštevamo naprej... »S tem vedno znova povzročate krivico drugim. Velenja nista zgradila samo Žgank in Gorenja ne samo Atelšek. Tu je bilo na desetine skromnih, vendar neomajno zagnanih ljudi. Danes je mogoče to celo komu drago, ker se na preteklost zliva samo še gnojnica.« - Prehodili ste zanimivo pot od rudarja do župana, od aktivista do partijskega sekretarja, zdaj ste že nekaj let direktor in čez čas se vam bo iztekel tudi mandat predsednika Gospodarske zbornice. »To o čemer ste zdaj govorili je bilo in je še danes mnogim osnova za klevetanje. Danes sicer nekoliko manj, ker je vse več tistih, ki glasno hvalijo, kako je bilo »pred tem mnogo bolje«. Gre v resnici za enako razmišljanje, kot smo mu bili priča pred leti. Enostavno gre za to, da je kriv vedno drugi. Mar res mislite, da je bilo nam karkoli podarjeno? Okoliščine so tako nanesle, da so se v danem trenutku na istem mestu znašli ljudje z idejami, voljo in z zadostno mero teme, da so lahko vse to udejanili. Ljudje, ki so okrog sebe zbrali strokovnjake in potem s skupnimi močmi rinili naprej.« - Danes je vse več tistih, ki menijo, da je bilo »takrat« lažje... »Lepo vas prosim, vsaj vi ne ponavljajte teh neumnosti. Razen lignita Velenje ni imelo ničesar. Spomnite se samo prve naftne krize. Raje razmišljamo v obratni smeri: kako to, da stari industrijski centri, večja središča z mnogo več intelektualnega znanja v razvoju niso naredili niti četrtino tega, kot smo mi »butasti knapi«, kot so nas zmerjali.« — Vi ste se že pred mnogimi leti umaknili, šlo bi naj za zamero, ker se je razvoj velenjskega gospodarstva prevesil na zaupanje v Gorenje, na nov center moči. »Ne, ni bil samo to vzrok. Drži pa, da sem vedno zagovarjal razvoj in vzpodbujanje novih, spremljajočih dejavnosti. Že omenjena naftna kriza nas je podučila, da neko gospodarstvo, ne more in ne sme biti obešeno samo na enega velikana. Zato smo v Velenju razvijali gospodarstvo malih podjetij, ki so doživljala lepo rast. Žal sojih ob tem vzponu presekali z vsrkanjem v Gorenje. In prav tako, žal, so ta ista obetavna podjetja v Gorenju doživljala krah, prvi so zdrsnili v stečaje...« - Zdaj doživljamo drugo skrajnost, vsak do nedavni tozd bi želel postati podjetje ... »To ni rešitev, da vsak direk-torček hoče z odcepitvijo ohraniti svoj stolček. Cez leto ali dve pa — stečaj. Ljudje nočejo spremeniti miselnosti in sprejeti edino možnost preživetja, to pa je v odnosu do lastnine in kapitala. Lastninjenje je treba urediti s čistimi kapitalnimi povezavami. Zato jaz ne priznavam mej, ker kapital ne pozna meja. Niti v svetu, kaj šele v Jugoslaviji.« — Zakaj potem v Velenju spet obujena ideja o »regiji«? Sploh ne gre za obujanje, temveč za dejansko in logično naravno danost. Pustimo tiste misli o tem, kot sem bral, da bi naj v to regijo vključili tudi občino Šentjur in Kozjansko. To je neresno. Gospodarstvo na tem območju je že od nekdaj povezano. Po drugi strani je pred vrati nova porazdelitev države Slovenije. Sodeč po glasnih razmišljanjih ima to območje s takšno organiziranostjo večjo moč kljubovanja središču, v katerega bi se naj stekel denar in iz katerega bi naj nato le po kapljicah ta isti denar kapljal nazaj. Jaz sem bil in bom vedno proti Ljubljani, kot edinemu središču.« — V teh kritičnih časih doživljamo še hujše pritiske. »Če bi v sedemdesetih šli v tržne odnose, Jugoslavija danes ne bi razpadala. In če bi dejansko uveljavili devizni trg, gospodarstvo ne bi črkovalo. Ce bi, ponoviva še to, zmanjšali javno porabo... Namesto, da delavca plačava, kot si zasluži, mu dajemo majhno plačo in dodamo bon za hrano... To je sociala, ki ne vodi nikamor. Lepo vas prosim, kje si že videl, da brezposelni dobi za podporo več, kot delavec plače za celomesečno trdo delo!« - V Beogradu so šli mladi že na cesto. »Ne še povsem iz teh razlogov, vendar tudi za to. Imamo dobro, pametno in izšolano mladino, ki jo puščamo na cesti. To je greh, ki ga bomo dvakrat plačali. Jaz trdim, da se bo moral marsikdo vrniti nazaj na — kmetijo. Že za silo ozdravljeno gospodarstvo bo sprejelo svežo moč, mlade in šolane ljudi, čez dve, tri leta bi se drsenje ustavilo. Našo miselnost je treba podrediti kapitalu, ljudem pa omogočiti, da ideje uresničijo v praksi. Kadar kapital poje, eden obogati, drugi propade. Tako, kot delamo zdaj, puščamo propadati vse. Kakor zveni neumno, obnašamo se kot mačka, ki lovi svoj rep...« KRANJ Žeja kranjske opozicije____________________________________________ Zadnjo skupno sejo zborov SO Kranj so morali prekiniti zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora. Odborniki Liberalno demokratske stranke in SDP so namreč potem, ko so povedali, da se ne strinjajo s predloženo spremembo občinskega statuta zapustili sejo. V skupščinskem hodniku so drug drugega vabili na pijačo. Medtem, ko so opozicijski odborniki gasili žejo, smo zabeležili v skupščini naslednje komentarje, ki sta jih s strani opozicije poslušala le dežurna (?) Jože Kristan (SDP) in Miran Tivadar (LDS). Ahačič: »Dejanje, ko Košir (odbornik SDP - op. p.) razcefra osnutek komisije, kateri predseduje, mi vsiljuje paralelo z Jovičem.« Erjavec: »Moti me, da ni tistih delegatov, ki so se najbolj sklicevali na poslovnik in statut. Pričakoval sem, da bodo dali svoje pripombe, da bomo lahko o njih razpravljali.« Kristan: »V tej družbi se bomo morali navaditi, da je konflikt nekaj normalnega, nekaj vsakdanjega, da brez konflikta ni napredka.« Mlakar: »Kristan govori eno, dela pa drugo. Odhajanje s skupščine pomeni, da ne odloča skupščina, ampak odloča pet komunistov. Tega noben novinar ne zapiše.« Rauter: »Metoda obstrukcije in blokad ni metoda, da bi prišli do pozitivnih rešitev.« Golovec: »Kristan naj razloži tisto o konfliktu kot gibalu napredka najprej svojim strankarskim kolegom. Mi smo ostali, njegovi kolegi pa so odšli.« Slavič: »Bodo delegati, ki so zapustili sejo odgovarjali tistim, ki so jih izvolili? Bo javnost že enkrat izvedela, da uprizarjajo burke?« Stiasny: »Obstrukcija je v svetu nekaj normalnega, vendar pa naj novinarji le zapišejo, da je današnja seja propadla, ker so komunisti odšli.« Kristan: »Odšli so, ker v naši stranki vlada velika demokracija. Jaz sem ostal.« Grims: »Na osnutek statuta nismo dobili v rednem roku niti enega ugovora. Liberalni demokrati niso poslali niti ene pripombe tudi kasneje. Zakaj danes takšen zasuk v razmišljanju?« Brinovec: »Ne razumem, da se nismo iz dogajanj v preteklosti ničesar naučili. Sprejeti nek osnutek statuta ni nič takšnega, kar bi kogarkoli lahko oviralo pri njegovem političnem delu. Prepričan sem, da so liberalni demokrati odšli, ker jim je bilo onemogočeno nekaj povedati. Slišal sem, da nameravajo povedati le to, da bodo med razpravo molčali. Na drugi strani sta bila dva predstavnika SDP prekinjena v svojih razpravah ...« Kranjska opozicija si je torej gasila žejo in ni dovolila razprave o tem, da bi vsi trije zbori SO Kranj praviloma odločali kot en zbor na skupnih sejah. Razumljivo. Opozicija ima namreč računsko večino samo v družbenopolitičnem zboru. S predloženim statutom bi si zvezala roke. Vseeno je stvar presoje, če ne bi mogli enostavno glasovati proti takšnim predlogom namesto »zganjati burke«. MAGAJNA IŠČE PRAVICO Izključen v nasprotju s statutom____________________________________ Celjska konferenca Socialdemokratske stranke Slovenije je bila konferenca izključitev. Strankine vrste so najprej očistili meščanskih socialdemokratov in nato so po hitrem postopku vrgli ven še enega svojih vodilnih mož Andreja Magajno. Ta pa se ne pusti. Četudi je v Delu izjavil, da v stranki, ki hladnokrvno krši lastna pravila, ne želi ostati, si je kasneje premislil in trmasto zahteva svojo pravico. Prepričan je, da so na konferenci kršili statut in ga neregularno izbrisali. Pisma potujejo v obe strani. Magajna trdi, da bi ga lahko izključili le po novo sprejetem statutu, ki zahteva dvostopenjski postopek, v stranki pa so mnenja, da so svojega podpredsednika izključili v prisotnosti obeh instanc, to je konference in predsedstva in da je bilo vse izpeljano po pravilih stranke. »Sprva niti nisem nameraval razširjati polemike v stranki, saj ima vsaka stran pravico, da ohrani lastno mišljenje in lastno ocenjevanje dogodkov, ker pa so se kasneje pojavljale tudi take trditve, ki po mojem pomenijo grobo zavajanje članstva in navajanje neresničnih dejstev, sem se odločil, da moram zadeve pojasniti,« piše Andrej Magajna. »Ne morem mimo nekaterih trditev g. Erika Modica, ne morem mimo tega, da me nekdo javno obsodi ponarejanja volilnih rezultatov, navedbe v 2. številki Socialdemokrata - Plahutnik naj bi dvignil ves sindikalni denar, Magajna pa ni reagiral... in drugih netočnih, površnih navedb in informacij.« V pismu, ki ga je na nadzorni odbor in predsedstvo stranke Magajna še enkrat naslovil v začetku februarja, ponovno zahteva pisni sklep in obrazložitev prvostopenjske instance, na osnovi katerih bo uveljavil pravico do pritožbe. »Verjemite, ni mi prijetno razmišljati o strankarskih razprtijah in nedavnih dogodkih, pa kljub temu ne morem čez vse enostavno potegniti črto. Od ustanovitve dalje sem stranki posvečal ves svoj čas in ni mi vseeno, kako so se dogodki razpletali,« še dodaja. 9. STRAN NOVA W DOBA SLOVENIJA BO DOBILA SVOJO TISKOVNO AGENCIJO Tanjugu je odklenkalo Kaže, da bo tudi Slovenija — podobno kot Hrvaška - dobila svojo tiskovno agencijo. Ustanovljena bo pri Republiškem sekretariatu za informiranje, imenovala pa se bo Agencija Slovenija ali s kratico AS. Prevzela naj bi tudi naloge, ki jih sedaj za Slovenijo opravlja Tanjugovo dopisništvo v Sloveniji. S tem dopisništvom, ki ga financira republika Slovenija, ni nihče več zadovoljen, saj potujejo vse informacije najprej v Tanjugov servis v Beograd, od tam pa jih nato razširjajo po Jugoslaviji in svetu. Pripombe, da je ta edina jugoslovanska tiskovna agencija popolnoma pod srbskim vplivom, so prisotne že dalj časa, zato je v Sloveniji očitno prevladalo mnenje, da bi bilo bolje imeti svojo agencijo, podobno kot imajo Hrvati svojo agencijo H1NA. Agencija Slovenija naj bi delovala po principu delniške družbe, začetni kapital pa bo prispevala slovenska vlada. Prostore in opremo bo zagotovil sekretariat za informiranje, v agenciji pa bodo zaposlili nekaj delavcev sedanjega sekretariata in verjetno del novinarjev s sedanjega Tanjugovega do- pisništva v Ljubljani, ki ga Slovenija ne bo več potrebovala, če bo imela svojo agencijo. Poleg priprave in posredovanja informacij, ki naj bi jih agencija dobivala od informativnih služb skupščine, predsedstva in vlade ter od strank in drugih zainteresiranih ustanov, bodo v agenciji vse pomembnejše informacije sproti prevajali tudi v štiri svetovne jezike in srbohrvaščino. Sproti naj bi jih pošiljali tako v druge dele Jugoslavije kot tudi v tujino. Obstaja namreč prepričanje, da bo na ta način Slovenija veliko bolj objektivno, pravočas- no in kvalitetno prisotna v tuji javnosti. Slovenska vlada je Republiškemu sekretariatu za informiranje že namenila okrog 7 milijonov dinarjev dodatnih proračunskih sredstev kot zagonska sredstva za Agencijo Slovenijo in za preoblikovanje dela sekretariata v Agencijo za promocijo Slovenije. Tudi to agencijo, ki pa bo izključno namenjena tujini, naj bi še letos ustanovil Sekretariat za informiranje. Kot upravni organ pa po novi reorganizaciji sekretariat ne bi več obstajal. EPILOG URLEPOVEGA BIZNISA OB SAVINJI Svinjarija ostaja Obrežje Savinje je po novembrski poplavi polno naplavin in umazanije. O tem smo že pisali, pa tudi vidno je tako, da besede za »svinjarijo« sploh niso potrebne: Pisali smo tudi o nepričakovano propadlem poslu kmeta Viktorja Urlepa iz Paške vasi, ki bi lahko na račun poplave zaslužil lepe denarce. Vendar ni bilo tako in sečnja-čiščenje bregov Savinje pri Letušu se je končala s prepovedjo in z nadaljnjimi kazenskimi ukrepi. Slab mesec po odkritju tega nepojmljivega balkanskega kriminala pa je stanje ob Savinji še vedno nespremenjeno. Posekano drevje in vejevje še vedno kazi nabrežje od Ljubnega pa vse do izlitja v Savo pri Zidanem mostu. Odstranjeno ni niti vejevje, ki ga je ob sečnji pustil Viktor Urlep, kaj šele, da bi poskrbeli za ostalo. In kdo je za to odgovoren? Območna vodnogospodarstvena skupnost Nivo zatrjuje, da bodo vejevje odstranili na Urle-pove stroške, kdaj pa se seveda ne ve. Tudi kdaj bodo Savinjo očistili naplavin in kdo bo to storil, ni jasno, negativna izkušnja z Viktorjem Urlepom pa jih je najbrž izučila, da pogodb ne bodo več sklepali z nestrokovno in dobičkonosno usmerjenimi občani. Kazensko se dejanje Viktorja Urlepa še vedno ugotavlja. Ker je obrežje Savinje tudi lastninsko pravno neurejeno, imajo miličniki pri ugotavljanju nepravilnosti veliko težav, je povedal komandir žalske milice Stane Veniger. Predvidevajo, da bodo kazensko ovadbo zoper Viktorja Urlepa kmalu izdali. Bremenijo ga kaznivega dejanja tatvine, ker pa so mnoge stvari še nepojasnjene, podatke še zbirajo in še sprejemajo ovadbe. Nejasna je tudi vloga Glin Nazarje pri vsej odkupni fazi. Viktor Urlep je požagano drevje prodajal Glinu, ki ga je predelal v iverne plošče. Viktor Urlep je tudi drugače njihov stalni dobavitelj lesa. Vodja programa ivernih plošč ing. Jani Arlič je bil za pogovor nerazpoložen in ni hotel dati nobenih informacij. Povedal je, da se nikakor ne da ugotoviti, koliko lesa je Viktor Urlep pripeljal z obrežja Savinje, ker pa naj bi bile pogodbe tajnost, ni hotel povedati tudi cene po kateri so mu plačevali dobavljeno surovino. Za čedne posle najverjetneje ni šlo, saj je ob moratoriju na sečnjo lesa v družbenih gozdovih Glinu slabo kazalo. Viktor Urlep, verjetno še kdo drug, pa so postali glavni dobavitelji in ob tem so njihove pogodbe kar malo sumljive. Viktor Urlep, kmet iz Paške vasi, pa si je ob propadlem poslu najverjetneje zapomnil vsaj eno lekcijo. Socializma ni več in naenkrat vsi gledajo, kje in kaj delaš in vsi te hočejo spraviti v slabo luč. Saj če ne bi bilo ekološko in moralno zavzetih vikendašov, bi njegovi konji in Bosanci še sedaj pridno gozda-rili ob Savinji in za sabo puščali še večjo svinjarijo. TOPOLŠICA SE BRANI Bolnico hočejo zapreti Predlagani republiški proračun sili zdravstvo v drastične ukrepe. Predvidevajo, da bomo morali odslej zobozdravstvene storitve plačevati sami, zdraviliško zdravljenje naj bi bilo omejeno zgolj na nujne primere, napovedujejo pa tudi, da bo treba zapreti kakšno bolnišnico. Kjer bolnišnične zmogljivosti niso povsem zasedene, naj bi jih začeli zmanjševati, nekatere bolnišnice pa naj bi začeli kar zapirati. Za to naj bi napravili analizo delovanja in upravičenosti nadaljnjega obstoja bolnišnic v Sežani, Topolšici, sanatorija Emona v bolnici dr. Petra Držaja v Ljubljani, še posebej pa naj bi analizirali položaj v Brežicah. Da bi se zdravstvo lahko prebilo skozi leto še z 10 odstotkov nižjimi sredstvi iz proračuna, to je z 10,6 milijarde dinarjev, bodo morali uvesti še dodatne varčevalne ukrepe. To naj bi dosegli z zmanjševanjem osebnih dohodkov in z zmanjšanjem števila zaposlenih, saj nikjer na svetu ne pride na zdravnika ali zobozdravnika toliko zaposlenih. Ali je ravnanje sekretariata ob zapiranju bolnišnic res upravičeno. Bolnica v Topolšici, ki je specializirana za pljučne in kardiološke bolezni, je bila pred zaprtjem že večkrat pa so jo pred dokončnim dejanjem še vedno uspeli obvarovati. Takšne težnje so se pojavile že leta 1975 pa so argumente uspeli zavrniti. Tudi 83. leta je zmagala zdravniška pamet in sedaj po osmih letih je ukinitev spet pred vrati. Tako kot v preteklosti tudi sedaj delavci upajo, da bodo na podlagi ocen komisije demantirali upravičenost zaprtja, saj menijo, da so tako strokovno kot tudi ekonomsko dovolj učinkoviti. Vodja bolnišnice v Topolšici dr. Janez Poles meni, da so v preteklih letih mnogo storili za razvoj bolnišnice, mnogo so investirali tako v moderno zdravstveno tehniko kot tudi v strokovnost in je prepričan, da bodo skupaj z ustreznimi odgovornimi v slovenski vladi našli skupno rešitev - ne zaprtja. Dodal je še, da so vsi ob pobudi zelo ogorčeni in da jih je v svojih zahtevah že podprla vlada v Velenju. »Obsojam monocentrizem, ki rapid-no siromaši periferijo,«, razlaga dr. Poles in se sprašuje, ali bolniki res nimajo več pravice do zdravljenja. Ob 95 odstotni zasedenosti bolnišnice in ob pozitivnih ekonomskih kazalcih je ogorčen, da so se na sekretariatu za zdravstvo odločili zanje. »Ne bomo dovolili, da bi se to zgodilo,« je prepričan, zato bodo že v začetku aprila povabili na pogovr ministrico dr. Katjo Boh in namestnika sekretarke za zdravstveno in socialno varstvo dr. Toneta Koširja, da bosta natančneje razložila, zakaj so se odločili za takšne ukrepe. HAZARD ZA SPRETNEŽA Marke za naivne V tej sivini, ko slabokrvni dinar tudi uradno peša za marko in dolarjem, je razumljivo narasla potreba po devizah. To, kar piše na bančnih okencih, da bi naj bila vrednost dinarja v primerjavi s trdnejšo tujo valuto, negira že debela Berta. In gle, osel gre samo enkrat na led, Slovenci pa kdajkoli. Niti ni potrebno novih idej, le šop bankovcev iz katerekoli sosednje (zahodne) države pomoliš žrtvi pod nos in jo oskubiš, da ji zastane dih. Kako? Oglejmo si zadnje primere črnolasega mladeniča, visokega okrog meter sedemdeset, med pogovorom mu uide, daje Šiptar, (ne Albanec!), ko vam ponudi tisoč (tudi deset tisoč) nemških mark v zamenjavo po dokaj ugodni ceni. Med preštevanjem ugotovite, da enemu bankovcu manjka dokajšen košček papirja. Nič hudega, mladenič bo takoj skočil do avtomobila, kjer ima še bankovcev, da vam ga zamenja... Toda mladeniča ni — nazaj. Kako to, se nestrpno sprašujete, ko bi vendarle prišli toliko ceneje do trdne valute. Primer je tem bolj zapleten, ker je mladenič odhitel po en sam bankovec (čeprav je tudi ostale vzel s seboj, vaš denar pa pustil pri miru! Saj je denar še na kupu, kot ste ga prešteli... Hopla, kupček je nekaj tanjši. In res. Mladenič je med vašim preverjanjem njegovih mark izmaknil vsaj polovico dinarčkov. Adijo prihranki, adijo dinarčki. Kakor je vsa reč preprosta in komaj verjetna, tako je do črke resnična in žalostna. Smelost zmikavta pa tolikšna, da se upa v mesecu dni z opisano finto pojaviti v isti ulici dvakrat. Izmaknjene vsote so tolikšne, da padete na ... OČI IN VSESA VOHUNSKE SLUŽBE - TOP SEKRET jevč^iicčjUampodarstvu kradla,1 Pet erletovžga pa ^s2S“S2 t JltntJrS™ Srtnvn knmunirrm 4 je to način, kako dobiti v Sloveniji oblast v najbolj čvrsti obliki. Zdaj namreč lahko govorimo o vmešavanju v notra- Iz zaupnih virov so nam m 500 DEM sporočili, da bo po “°se Priprave zu krma stoletja, za odvzeto 'lastnine delav- vključno, tujci. . * Alija Izetbegovič*ki se je zelo priljubil poslušalcem na tan- podobnega poizkušal v Vatikanu. lOCKi, uiarvvC SaUtV pvi +■ KI Jlli jav iVU« iia zaprtem sestanku, objavljamo šesto zdaj mi: »JLA bo sama ocenjevala, kakšno stopnjo bojne pripravljenosti bo vpe- poveljniku-predsedstvu SFRJ.) novaVm00^ STRAN 10 Po (kmh...) domovini Ljubljana: Miloševič odreka zakonitost zveznemu predsedstvu, vojaški vrhovi pa sporočajo demantije. Odstopil je Nenad Bučin, zvezna vlada pa vztraja pri mirni rešitvi krize. Srbska policija je okrepljena in je v stalni pripravljenosti. Varaždin: Družbeno podjetje Varteks-trgovina je ostalo brez svojih 51 poslovnih enot v Srbiji. Z enostransko odločitvijo je bilo registrirano podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Var-teks-Beograd, ki predstavlja 24 odstotkov prodaje po Jugoslaviji. Beograd: Zveza komunistov Jugoslavije-Gibanje za Jugoslavijo trdi, da je JLA edina, ki je sposobna zagotoviti nadaljnji obstoj Jugoslavije. Na Ušču se je zbralo približno 20 tisoč somišljenikov. Ljubljana: Lojze Peterle: Pripravljeni smo na vse možnosti - Janez Janša: Armada nima toliko sil, da bi spravila pod kontrolo celo državo. Če bo treba,, se bomo enostransko odcepili. Beograd: Predsedstvo AP Kosovo poslej ne obstaja več. Srbska skupščina je razrešila člana predsedstva SFRJ R. Sapunxhija in razpustila predsedstvo Kosova. Beograd: Jat ne pristaja več v Zagrebu. Ker največji jugoslovanski letalski prevoznik ni uspel poravnati dolgov, mu je odslej poleg splitskega zaprto še zagrebško letališče. Ljubljana: Vlada bo pomagala turizmu. Republiški izvršni svet je zagovoto 800 milijonov dinarjev za intervencije. Beograd: Srbski intelektualci zahtevajo odstop Slobodana Miloševiča. Knin: V Kninu se ponovno razlegajo eksplozije. Odnosi med Hrvati in Srbi so na kritični meji strpnosti. Beograd: Ali je Ante Markovič na strani vojske? V pismu, ki ga je poslal Lojzetu Peterletu, zahteva, naj poveljevanje v TO takoj preda v roke jugoslovanskih generalov in prekliče moratorij pošiljanja nabornikov v JLA. Ljubljana: Vsi trije zbori slovenske skupščine so podprli idejo, da bi znotraj vlade oblikovali urad za mladino in umaknili predlog za izdajo zakona o mladinskih svetih. Beograd: Letala JAT bodo zopet letela v Split. Po 45 dneh so našli rešitev, tako da bodo zopet odprte vse domače in mednarodne linije. Beograd: ZIS zahteva, naj vsi pocenijo bencin, saj Hrvaška in Slovenija ne upoštevata vladnih odlokov in imata za 18 do 25 odstotkov dražje naftne derivate. Beograd: Jugoslavija je imela zaradi Zalivske vojne za 1,15 milijarde dolarjev neposredne škode, posredne škode pa še za približno tri milijarde dolarjev. Sarajevo: SDP BiH je zoper blokado dela državnega predsedstva in vmešavanje JLA. Ljubljana: Upokojenci se organizirajo na republiški ravni. Ustanoviti nameravajo Demokratično stranko upokojencev Slovenije. Ljubljana: V Sloveniji je pobotanje odslej obvezno. Slovenska vlada je sprejela ustrezen odlok, SDK pa bo prijave sprejemala do 8. aprila. Priština: Zapečateni prostori kosovskega predsedstva. Odpravili so še zadnji kosovski organ, ki je formalno še obstajal. Čas se izteka tudi albanskim časnikom. Beograd: Dr. Jovič bo še ostal v zveznem predsedstvu. Tako je po večurnem zasedanju z večino glasov sklenila srbska skupščina, čeprav so opozicijski poslanci menili, da bi morali njegov odstop sprejeti. Knin: Odborniki skupščin občin Benkovac in Obrovac so sprejeli sklep o odcepitvi od republike Hrvaške. Tak sklep so pred dnevi sprejele tudi občine Knin. Gračac, Donji Lapac in Korenica. Beograd: Sejdo Bajramovič je novi član predsedstva SFRJ s Kosova in iz Metohije. Izvolitev mora verificirati še zvezna skupščina. Ljubljana: Slovenska vlada je sprejela odlok o prednostnem vrstnem redu plačil v tujino, uskladili pa so tudi predlog zakona o proračunu, po katerem naj bi bil za 5,8 odstotka nižji, kot je bilo predvideno v osnutku. Zagreb: Svet za ljudsko obrambo in varstvo ustavne ureditve Hrvaške je zavrnil sklepe generalštaba in jih označil za nelegitimne. Priština: Skupščina Srbije je sprejela že dalj časa napovedan sklep o uvedbi prisilne uprave v Rilindiji, kar oznanja postopno ukinjanje listov v albanščini. Ljubljana: Zaradi nove podražitve bo poletna tarifa znižala ceno električne energije le za 6,5 odstotka namesto za 33 odstotkov. Ljubljana: V Sloveniji je že 60.554 nezaposlenih. Slovenska industrija pa izdela vsak mesec približno enako, toda bistveno manj kot v istem času lani. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije ugotavlja, da je gospodarstvo kljub zniževanju porabe še vedno preobremenjeno. Titograd: Kaže, da bo Bučinov odstop sprejet. Poslanci vladajoče stranke so se izrekli za sprejetje odstopa. Ljubljana: Kršitelji prometnih predpisov bodo poslej plačali na kraju prekrška petkrat več kot sedaj. Najnižja denarna kazen bo sedaj 250, najvišja pa tisoč dinarjev. Zagreb: Hrvaška bo zvezni proračun polnila samo s kotizacijo. Tudi v sosednji republiki bodo obdržali prometne davke v republiki. >soocooooooooococCOOC<>C<>5<=OCOCOC<>OCOO5C0V£ ijpc)/ pi-ivrženci » l sl&venske. f JL ( (kr///////////S/////////////////7y////////////'S/////S/S7/////////////S/////?///////////////S///S//////////////// zavarovalnica triglav Nič ni tako varno. Da ne bi potrebovalo zavarovanja y/yy/y//////////////y/////^//////////////////yy//////////y/////y/y////////////////y/////y///yy///y//////////yy///y////// Slovensko Ljudsko Gledališče [P^ Celje 40 LET SLOVENSKEGA RET 91, režiser Vinko M6-LJUDSKEGA GLEDALIŠ- derndorfer ČA CELJE n i* i i •, Ponedeljek, 1. aprila — ob Sreda, 27. marca — ob 19. 17. uri: Ivan Cankar: HLA- uri: Oder Herberta Gruna: PCI, režiser Mile Korun, abon- Svetlana Makarovič: KABA- 1113 UT ŠOLSKI in IZVEN Torek, 2. april - ob 10. uri: Ivan Cankar: HLAPCI, režiser Mile Korun. Zaključena za Gimnazijo center Celje Napovedujemo gostovanje PDG Nova Gorica v soboto, 6. aprila, ob 19.30 s predstavo SMRTNA PAST