UreJ:. uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivau Renk-j — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Kopei, Santorjeva uiica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Istrski K. B. št. 65-KB1-Z-181 Rokopisov ne vračamo
LETO IV. ŠTEV. 42
Koper, peteK. okt fera 19S5
POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10
S seje okrajnega odbora Socialistične zveze
UVELJAVITI MORAMO
družben®
Odgovori Svetozrara Vukmanoviča-Tempa na
Na zadnji seji okrajnega odbora SZDL je predsednik Albert lakopič-Kajtimir nanizal prod člane položaj in glavne naloge, ki se pred našo najmočnejšo politično organizacijo postavljajo v sedanjem času. Posebei se je zadržal na družbenem upravljanju, na naši gospodarski problematiki, na organizacijskih vprašanjih in drugih vprašanjih, s katerimi se mora odločno spoprijeti in jih reševati tudi SZDL skupaj z drugimi pristojnimi organi.
Razvoj družbenega upravljanja pri nas je dospel v svojo tretjo fazo: v prvi smo razvili široko diskusijo po vsej državi in ves zamišljeni projekt temeljito razpravili, v drugi smo izvedli- organizacijo novih občin in okraiev. zdaj pa moramo novo družbeno upravljanje uveljaviti. Glavne naloge se zdaj šele začehjpjo. Ze dosedanja analiza dala kaže, d(i so ■možnosti mnogo večje in širše, kot so bile doslej, ker nova razdelitev bolj -ustreza našim pogojem. Dosedanji okraji so bili o tem pogledu preveliki, občine pa prešibke za uspešno delo.
Osnovna naloga vseh komunistov in članov SZDL v tem času je, da uveljavijo družbeno upravljanje. Truditi se morajo za to, da bodo tako zbori volilcev, ki -doslej niso imeli odločujoče vloge, kot novi krajevni odbori, ki jih bomo to dni izvolili, ter sveti in komisije pri občinskih ljudskih odborih — da bodo prav usi začeli z aktivnim delom v smeri uveljavljanja družbenega upravljanja. Naši ljudje se še vse premalo iutijo soustvarjalci življenja in oblikovalci naše -usode, marveč še vedno od spodaj navzgor gledajo na delo in napake, ne da bi priložili svoj glas za njihovo reševanje. Zato je treba vse ■ naše . ljudi zaktivizirati ter jih angažirati v našem dogajanju. V devetih občinah koprskega okraja je 267 članov občinskih ljudskih \odborov, skupaj s člani 86. svetov pa nad 1000. Če bo ta kader dovolj aktiven in bo na- svojem področju znal reševati vse postavljene probleme, potem bodo odpadli vsi prevozi v Koper.
Velika pomoč občinskim organom bodo novi krajevni odbori. Velika skrb SZDL mora biti prav te dni, ko so volitve, da vanje pridejo najboljši ljudje, — taki, ki se borijo za socialistične odnose, za družbeno upravljanje. Treba je mobilizirati vse tiste rezerve, ki so še po naših uaseh, pa doslej še niso iz tega ali onega vzroka bile aktivnejše angažirane.
Družbeno upravljanje po novih občinah, pa tudi celo delavsko samoupravljanje po podjetjih in tovarnah še vedno ni prav utrjeno, oziroma je mnogokje problematično in pomanjkljivo. Zato morajo člani ZK in SZDL temu vprašanju posvetiti največjo pozornost in vse dogajanje okrog družbenega upravljanja aktivno zasledovati, zlasti pa tudi sumi v njeni sodelovati. Zato je bil I ud i sprejet sklep, da bo OO SZDL to vprašanje razpravljal kol posebno točko dnevnega reda na enem svojih prihodnjih zasedanj v novembru ali decembru mesecu.
Medtem pa mora SZDL več razpravljati na terenu o gospodarski graditvi države, republike in konkretno tudi našega okraja. Kritično je treba obdelati naše razmere, zlasti pa vse nepravilnosti, kršitev družbenega plana in druge gospodarske težave. Treba je takoj začeti s širši mi gospodarskimi posvetovanji z gospodarstveniki na terenu, zlomiti je irebc, kapi.talistično-iKirtikularisUčne in lokalistiene tendence nekaterih gorfiodarstvenikoD po podjetjih in
drugod. Zlasti je treba paziti na izvajanje investicijskega programa, ki nikakor ne sme biti prekoračen, ker to negativno vpliva na naše celotno gospodarstvo.
Na terenu se pojavljajo različne oblike gospodarskega kriminala, ki ga morajo člani Z K in SZDL stalno in budno zasledovati. Ponekje so člani celo močno protestirali, ker so povzročitelji premilo kaznovani za svoje škodljivo delovanje. Med tak bolj ali manj prikrit kriminal spada tudi pretirano navijanje cen in do-bičkarski grabež posameznih podjetij. Tako -je na primer izračunano, da so gostinska podjetja v Izoli pri prodaji rib v svojih lokalih računale ribe 4S0 din dražje, kot pa so stale pri prodajalcu oz. dobavitelju. To je skoraj petkratna cena in je tako dobičkarstvo neopravičljivo. Tak je tudi postopek v nekaterih' trgovinah s sadjem in podobno. Vse take primere je treba odločno preganjati.
SZDL mora vložiti vse svoje sile zc napredek družbenega upravljanja. Aktivno mora sodelovati zlasti pri reševanju ' gospocliirske problematike svojega področja. Ljudi na terenu je treba napotiti, da sami na svojem področju delajo s svojimi lastnimi sredstvi in d okviru svojih možnosti. Si? veliko je neizkoriščenih rezerv, ki jih je treba poiskati.
Številke nam povedo, da je taka možnost na primer v velikem zashiž-ku kmečkega prebivalstva ■—• t) velikem zaslužku, ki pa vseeno ni -prinesel olajšanja našemu gospodarstvu. Kljub razmeroma izredno nizkemu obdavčenju in kljub že prejetim dohodkom pa so kmetje poravnali doslej komaj okrog 10 odstotkov predpisanega davka v koprskem okraju.
(Nadaljevanje n , 6. s i m
Vprašanje: Po kateri poti in s katerimi -instrumenti bi lahko učinkovito preprečili preseganje investicij, da bi jih omejili na prava mero, ki ustreza naši gospodarski, politiki.
Odgovor: Ne bi govoril o ¡težavah in neskladnostih, ki jih prinaša v naše že 'tako napete bilance preseganje obsega investicij po podjetjih, komunah, republikah itd. To so namreč znane stvari. Da pa bi se 'lahko uspešno borili proti preseganju, da bi našli ustrezne (inštrumente, da bi ■to v prihodnjo preprečili, se moramo ozreti na vzroke, ki povzročajo presege in se vprašati, kako pridemo do sredstev. Vzroki so različni. Mislim pa, da so najvažnejši ti-de:
Predvsem se je pri nas udomačila praksa, da vsaka republika, okraj, podjetje, pa .tudi federacija sklepa ■pogodbe in opravlja posle, čeprav ni zbrala sredstev, marveč .so sredstva šele v planu in bodo zbrana do konca leta. Ta sredstva začno takoj trošiti, tako da se nenadoma, in sf> cer v začetku leta, pojavljajo na trgu. Nastane velikansko povpraševanje, umetno povpraševanje. Normalno bi bilo, da bi se ta sredstva pojavila na irgu med letom, v skladu s tem, kakor se nabirajo sredstva in kakršne so potrebe. Tako Imenovano umetno potrošnjo pa izkoriščajo posamezna podjetja, posamezne komune, da navijajo un dvigajo cene evojih izdelkov in pridelkov. Ni naključje, da se prav v prvem četrtletju dvigajo cene gradbenih potreb-
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič-Tempo je uredniku gospodarske rubrike »Borbe« odgovoril na nekaj perečih vprašanj, ki zanimajo našo javnost, predvsem gospodarske organizacije in samoupravne organe.
ščin, opreme itd. Tedaj nastane pravi naval na trg. Z dviganjem cen zbirajo podjetjja nova sredstva, ki niso bila predvidena v planu. Za tem se pojavijo na trgu okraji, ki so prišli tako do nepredvidenega dobička, cene spet poskočijo in .tako imamo spiralno gibanje cen navzgor. Jasno je, da po tej poti ne moremo naprej.
Za prihodnje deto je treba po mojem mnenju predvideti z družbenim planom, da <je moč trositi sklade šele, ko se ugotovi, kolikšni so. To pa je možno na podlagi zaključnega računa podjetja. Treba je torej spremeniti sistem kreditiranja, to se pravi, da nihče nima pravice dobiti kredit na podlag bodočh skladov, ki jih je treba šele zbrati.
Amortizacijska sredstva, ki se na-bero v treh mesecih, se lahko trosijo šele na koncu tretjega meseca. Isto velja za sklade za ?>;lošilo razpolaganje z rokom šestih mesecev. Te odloke smo izdali šele v -drugem polletju in šele zdaj začenjajo vplivati na trg.
Drugo vprašanje: Kako pridemo do sredstev?
■ V prejšnjih letih (letos .je bilo tega manj) smo pogosto prišli do sredstev na račun ključnih objektov, in sicer z dviganjem cen opreme in gradbenih del za 'ključne objekte. Ker je bila namreč federacija zainteresirana na tem, da bi dogradili ključne objekte čimprej, kajti od tega je bila odvisna plačilna bilan-
iRlUg;
Sode pripravijo jo
ca dn gospodarska neodvisnost dežele— smo vedeli, da bodo našli sredstva, da bodo plačali tudi višje cene. Tako so na Tačun ključnih objektov dobivali sredstva, s katerimi so cotem razširjali obseg investicij, medtem ko se je na drugi strani daljšal čas izgradnje ključnih objektov.
V začetku leta smo zahtevali konec takšne politike, spremembo kreditnega sistema. Na podlagi' pogodbe, sklenjene med banko in podjetjem, je točno znano, koliko bodo znašaj i gradbeni stroški za ta ali oni objekt. Banka izplača samo dogovorjeno vsoto iz investicijskih skladov! Če pa se pokaže, da ne zadostuje, doplačajo poroki, ki so jamčili, to pa sta republika in okraj.
Federacija bo v prihodnje regulirala trošenje skladov.
Tretji ukrep proti preseganju investicij :je v tem, da bo moč v prihodnje trositi sklade samo z dovoljenjem federacije.
Rekel sem že, da se pojavijo na trgu nenadoma, preden so bili zbrani, in tako pride do umetnega povpraševanja in spiralnega gibanja cen navzgor. Vprašanje pa je, kako uporabiti sredstva po zaključnem računu, ko so že zbrana. (Povsem normalno je, da federacija predvidi pogoje lin vrstni red trošenja skladov s ciljem, da še olirani stabilnost trga. Namesto dosedanje prakso naknadnega blokiranja in odvzemanja je treba vsem imetnikom skladov zagotoviti gotovost, vzpostaviti njihove pravice in določiti vrstni red trošenja v skladu z gibanjem položaja na 'trgu. S tem federacija pravzaprav ščiti sklade in njihove imetnike pred navijanjem cen, ki vidijo v nebrzdanem itrošenju možnost lahkega zaslužka. To praktično pomeni, da dobivamo možnost, da obvladamo 'trg, da vzdržujemo ravnotežje, ne pa da .je .trg naš gospodar. To .je pot k stabilizaciji.
Vprašanje: Kako bi lahko odstranili sedanji pritisk komun na krajevne tovarne in njihove sklade, kar zavira razvoj industrije?
Odgovor: Pritisk komun, pa tudi repubjik na podjetje in odvzemanje znatnega dela dobička, v nekaterih primerih pa celo malone vsega dobička, spravlja .podjetje v težaven položaj, ker ne more uveljaviti poli-'tike rekonstrukcije, razširitve, modernizacije in podobno. S tem hkrati zožujemo gmotno podlago za razvijanje pobude za razvijanje delavskega s am upravi j anj a. V prihodnje bomo določali proračunska sredstva na nov način. Po mojem mnenju je treba postaviti glavno težišče na ločitev proračunskih potreb od dobička podjetij. To se pravi, da proračunskih potreb okrajev, mest itd. ne zdaj.
Zvezni plan že predvideva, da se kiiijejo proračuni z davkom .na osebni dohodek kmetovalcev, obrtnikov, svobodnih poklicev itd. Okrajni organi pa ne skrbe dovolj za pobiranje tega davka. Izterjevanje davkov je nekoliko nepopularno. Dejstvo je, da so davkoplačevalci v letošnjem rodovitnem lclu plačali manj davkov. kakor a- lanskem sušnem. To pomeni, <la se okraji raje usmerjajo na lažje zbiranje sredstev za kritje svojih proračunski]» potreb, na dobiček podjetij. Tako naravnost izpodkopa-vajo perspektivo razvoja okraja, ker se podjetje ne more rekonstruirati, da bi napredovalo, da bi dajalo večje dohodke in s tem krepilo tudi gmotno- podlago okraja oziroma komun.-.
(Nanadtjevanje na 2. strani)
Odgovori tovariša Tempa
ATo zasedanju Glavne skupščine Združenih naroden v New Yorku ' nadaljujejo delo p odborih. Najpomembnejša je vsekakor razprava v ekonomskem odboru o gospodarskem položaju na svetu. V tem odboru jc govoril tudi jugoslovanski predstavnik dr. Jože Drilej, ki je poudaril, da je uravnovešenje svetovnega gospodarstva odvisno od vzporednega urejanja gospodarskih ¡In poHličn ih vprašanj. Predvsem bo potrebno gledati, da z industrializacijo nerazvitih držav vzpostavimo svetovno gospodarsko ravnotežje.
Najvažnejše vprašanje, s katerim se ukvarja odbor, je ustanovitev posebnega sklada Združenih narodov za gospodarski razvoj nerazvitih dežel. Potrebno je. namreč naglasiti, da z gospodarskim razvojem narodi nerazvitih dežel pravzaprav grade gospodarske temelje svoji politični neodvisnosti. In prav to je eden glavnih ciljev Združenih narodov. S tem vprašanjem se. OZN bavi. že več let. Posebna komisija strokovnjakov je predlagala, da bi sklad lahko normalno deloval, če bi zbrali najmanj 250 viili j ono v dolarjev. Do ustanovitve pa ii i prišlo, ker so nekatere velesile, predvsem ZDA in Velika Britanija, vezale svoj prispevek k fondu na pogoj o razorožitvi. Iz dosedanje razprave je razvidno, da je letos položaj ugodnejši. Čeprav še ne ■ pričakujejo takojšnje ustanovitve sklada, kažejo vsi znaki, na to, da bodo vsaj postavili temelje za dokončne priprave.
V političnem odboru pa se je začela debata o uporabi atomske energije v miroljubne namene. Tudi tu ■moramo omeniti dober začetek, saj so posamenzi gooorniki izrazili upanje, da bodo načrt statuta mednarodne atomske agencije, ki so ga .sestavile velesile, v kratkem sprejeli. Razen tega so se začele razprave tudi v skrbniškem in socialnem odboru. V zvezi z delom teh dveh odborov je vsekakor najpomembnejša razprava v socialnem odboru o tistem členu konvencije o človečan-shlv pravicah, ki se nanaša na pravico .narodov clo samoodločbe. Ker pa so glede tega mecl posameznimi delegacijami nesoglasia, bodo verjetno vso stvar prepustili v razpravo posebnemu pododboru.
Po treh tednih so se ZDA končno le odločile za cdgovo* na pismo predsednika sovjetske vlade Bulga-fiina Eisenhoweru Verjetne je bil vzrok za tako pozen odgovor Eiser.-howerjeva bolezen. Bulganin je v svojem pismu ameriškemu predsedniku sporočil, da bi imel HUenhowerjev načrt o izmenjavi vojaških informacij med obema državama vrednost šele takrat, kj bi '¿a spremljalo zmanjšanje oborož'uve in ukrepi za prepoved atomskegi orožja. Kljub vsemu pa je Bu.yi'i'n zatrdil, da bi bih mogoče dmii sporazum, ker sta se stališči obeh držav glede mnogih bistvenih točk zbližali. Ameriški odgovor, ki ga je podpisal Eisenhower — to je hkrati tudi edini državniški akt med njegovo boleznijo, vsebuje poldrugo tipkano stran. Besedila še niso obavili, na tiskovni konferenci pa je Dulles dejal, da Bulganin zastavlja precej zapletena vprašanja in da bodo podrobnejši odgovor pripravili pozneje.
Francija, je doživela v zadnjih dneh zaradi svoje neodločne politike v Severni Afriki vrsto pretresljajev. ■Nemiri v Maroku in Alžiru se nadaljujejo, v Ttintsu pa so se zopet ostreje oglasili nacionalisti, ki pravijo, da z nedavno podpisanim sporazumom niso zadovoljni in da hočejo popolno neodvisnost. V francoski skupščini je prišlo do ostrih razprav med poslanci posameznih strank in Faurova vlada je bila več dni. na tehtnici. Poslanci zlasti napadajo Faurov načrt o integraciji Alžira. Alžirski nacionalisti so ta načrt že odklonili in zahtevajo razpis splošnih in svobodnih volelev v alžirsko skupščino po vsej deželi. Bistvo spora je v tem, ker v Parizu vztrajno trdijo, da je Alžir sestaven del francoske države in da je treba na to vprašanje drugače gledali kot na primer na Maroko ali na Tunis. Ta trditev pa je nesmiselna, saj si ■je Francija samovoljno priključila to ozemlje pred 125 leti. Predvsem pa je važno, da prebivalstvo misli po-
polnoma drugače. Francoska vlada bi ves spor zelo lahko rešila s tem. da bi dala deželi najprej samoupravo, nato pa še popolno neodvisnost. S ter» bi kot napredna dežela potrdila. da je kolonializem v dvajsetem stoleaju preživela, stvar, hkrati, bi pa odpadle vsa težave, t> katere je zašla Francija tudi t? zunanji, politiki zaradi svojih stališč. (Nesodelovanje Francije v delu Glavne skupščine Združenih narodov je nedvomno zelo škodljivo za splošen razvoj odnosov v svetu).
Spor okrog Cipra se še vedno ni premaknil z mrtve točke. Svet grške pravoslavne cerkve na Cipru je soglasno zavrnil ponudbo britanskega guvernerja, naj dobe prebivalci Cipra ustavo, ki predvideva notranjo avtonomijo. Ciperski Grki, namreč še vedno vztrajajo na svoji zahtevi, da je treba otok na osnovi samoodločbe narodov priključili Grčiji.
Mecl pomembne dogodke tega tedna moramo prišteti tudi francosko, nemške razgovore o Posarju in o evropskem. položaju. Glede Posarja sla se Faure in Adenauer sporazumela, da se bosta obe državi, trudili zagotoviti prebivalstvu popolno spoštovanje materialnih in moralnih interesov. Strinjala sta se tudi, da bodo po odobritvi, statuta, politične svoboščine popolnoma ohranjene. Glede splošnega položaja v Evropi pa sta obe vladi potrdili svojo voljo, da nadaljujeta po poli francosko-nern-škega sodelovanja in iskrenega sporazumevanja.
Ob zaključku naj omenimo še en dogodek, ki nikakor ne more prispevati novemu duhu sporazumevanja med našo državo in Italijo. Gre za nameravan proces proti petdesetim partizanom Beneške čete, ki so ga napovedali za sredino novembra v Vidmu. O neutemeljenosti takih procesov je bilo že mnogo govora, poudarili pa je še enkrat treba", da se morajo ob takih dogodkih strniti vse napredne sile « svetu in preprečiti preganjanje tistih, ki so se borili za skupno, zavezniško stvar. Odbor za obrambo partizanov bivše Beneške čete je te dni poslal tudi vsem-naprednim strankam 'in organizacijam v Italiji ter predsedniku republike Gronchiju in predsedniku vlade Segniju pismo, naj preprečijo ta proces. Upajmo, da bo do tega tudi prišlo, saj Italija v svojem boju za sprejem u OZN v prvi vrsti, navaja kot »posebno uslugo« boj italijanskega odporniškega gibanja proti
nacifašizmu.
(Nadaljevanje s' 1. strani)
Na drugi strani neizterjavanje davkov, pravzaprav pritiska na standard delavcev in uslužbencev, ker tako ne spodbujamo kmetov, da bi vozili na trg svoje pridelke «in povečali proizvodnjo. Takšna praksa povzroči konec koncev neenak odnos do družbe. Med tem ko delavci in uslužbenci izpolnjujejo svojo obveznost do skupnosti (z davkom, ki ga plačujejo podjetja), položaj na vasi prav zaradi takšnega stališča, glede plačevanja davkov ni enak in ibrenie kritja potreb ¡naše družbene skupnosti pade predvsem na delavce in uslužbence.
Da bi napravili konec takšnemu položaju, so potrebne v sistemu razdelitve dohodkov obsežne spremembe, 'lo se pravd, da proračunskih potreb .ne bomo več krili iz dobička podjetij, marveč 'iz davka na osebni dohodek. To pomeni, iz osebnega dohodka kmetov, meščanov, delavcev, uslužbencev itd., 'tako da bo vsak prispeval svoj delež za potrebe skupnosti. Če bi zdaj k zaslužku delavcev in uslužbencev še prišteli ta davek na osebni dohodek, tedaj bi to prizadelo njihov standard. S item skoraj ne bi dosegli pravega cilja, marveč nasprotno. Zato -je predvideno, da bo ta davek na plačo predhodno izločen iz redne akumulacije, vendar se bo računal kot davek na plačo.
Ta davek, kot rečeno, ne bo pomenil obremenitve sedanjih plač delavcev in uslužbencev, marveč se bo izločal za kritrje proračunskih izdatkov iz dobička v sorazmerju s plač-nim skladom. Pri kmetih pa se bo pobiral davek v sorazmerju z njihovimi doseženimi dohodki na podlagi katastrskega dohodka.
Pri sestavljanju zveznega družbenega plana, pri sestavi pToporcev jc
Grčija žaluje za maršalom Papagosom
Smrt predsednika grške vlade maršala Palpagosa ¡¡te povzročila v Grčiji splošno žalost. V vsej deželi so razglašali splošno žalovanje. Javne ustanove1 in šole so bile zaprte, zastave pa spuščene na pol droga. Splošno mnenje je, da je Grčija z maršalom Papagosom izgubila moža, ki je na vojaškem iim političnem področju storil za deželo pomembne stvari. Priznanje za dosežene uspehe so 'grškemu ministrskemu predsedniku izrekli vsi politični prvaki. Tudi voditelji opozicijskih strank so poudarili njegove zasluge in delo.
treba ;lo predvideti. Tudi pri podrobnem snovanju sistema je predvideno, da bo iz zvezne akumulacije izločen del za proračun, lo se pravi, za davek na osebni dohodek. Tako bi 'bili proračunski dohodki v vsakem okraju določeni po številu delavcev, uslužbencev in kmetov, če 'je okraj ali mesto bolj razvito, da ima več delavcev in uslužbencev, ite-daj bo imelo 'tudi večje dobičke. Tako bomo dobili kriterij za pravilno presojo proračunskih izdatkov.
Doslej 'je bila namreč uveljavljena iežnja po jrazšiflitvi proračunske potrošnje na račun dobička podjetij. Posledica tega je ¡bilo veliko naraščanje proračunske potrošnje, kar ne ustreza naši gospodarski zmogljivosti. In ne samo 'to, marveč imamo tudi delno uravnilovko, med nerazvitimi in bolj razvitimi okraji in mesti enake proračune ne glede na to, ali so enake njihove potrebe, le-tc pa so zelo različne. Z nameravanimi spremembami bodo proračunska sredstva ločena od dobička podjetij in povezana z davkom na osebni dohodek, Tako se bodo proračunski izdatki formirali po možnostih davkoplačevalcev v istem (mestu ali'okraju, na dragi slTani pa bo prenehal sedanji pritisk na podjetja.
Z zveznim družbenim planom bomo odvajali sredstva, in sicer po odstotku, ki ga bo določil zvezni plan. v sklad za prosto razpolaganje podjetij ¡ter sklad za finansiranje gospodarskih investicij okrajev. Ta sredstva bodo na razpolago podjetjem v obliki kredita. Po tej poti- bomo ločili sredstva z rekonstrukcijo od sredstev namenjenih za gospodarske investicije.
Vprašanje: Zvezni načrt za pospeševanje kmetijstva je že pripravljen. Letos smo ga začeli uresničevati (kakovostno seme, večje količine umetnih gnojil in podobno) Kateri so nadaljnji neposredni ukrepi za napredek kmetijstva?
Odgovor: Rekel bi, da dosedanji uspehi kažejo, da je politika, ki smo jo uvel javi h dve, tri leta, .to se pravi, da smo dovolili prost promet s kmetijskimi pridelki in delovanje ¡tržnih zakonov v .kmetijski proizvodnji, da je rodila ta politika velike sadove. Prvikrat po vojni število živine narašča. To je bilo možno samo tako, da ije prenehal odkup mesa in da so kmetje zainteresirani na 'živinoreji. Zdi se mi, da tu niso potrebne spremembe. Nasprotno, treba je pogumneje stopati po poti, ki smo ijo ubrali v kmetijstvu.
O investicijah v kmeijsvo so mnenja deljena. Nekateri mislijo, da je glavno vprašanje izsuševanje, drugi
Pismo tovariša Tita beograjskim komunistom
Predsednik republike tovariš Tito •je poslal konferenci komunistov beograjskega okraja, ki je bila v Beogradu v petek, naslednje pismo:
'»Dragi tovariši! Prejel sem vaše pismo, v katerem mi sporočate, da bo 7. in 8. oktobra konferenca Zveze komunistov Jugoslavije za okraj Beograd. Tudi 'tokrat se res ne morem osebno udeležiti konference in zato bi vam rad po tej poti posredoval nekaj besed.
Mislim, da je zelo dobro, da ibo-ste dali konferenci predvsem delovni značaj. Saj je res mnogo problemov, ki se jih mora beograjska organizacija Zveze komunistov temeljito 'lotiti' in sprejeti ustrezne sklepe. Predvsem mislim, da bi bilo 'treba temeljito proučiti razne negativne pojave v sami organizaciji Zveze komunistov. Razni negativnii pojavi v vaši organizaciji seveda niso izjeme, marveč .jih vidimo tudi v mnogih dragih organizacijah ZK Jugoslavije. V čem se kažejo pomanjkljivosti v Zvezi komunistov Jugoslavije in kakšni so njihovi vzroki?
Prvič, cesto lahko opazimo pomanjkanje discipline in odgovornosti komunistov in sicer ne le rednih članov, marveč tudi odgovornih voditeljev. Drugič, zaradi raznih naših objektivnih in subjektivnih po- i manjkljivosti in težav v gospodarskem iin družbenem razvoju na splošno se pojavlja krilikarstvo z zelo negativno 'težnjo, pri čemei ljudje največkrat pridejo pod vpliv zlonamerne propagande raznih sovražnih elementov. Tretjič, dogaja se, da komunisti niso zainteresirani na doga-
janju okrog sebe, zlasti v podjetjih in raznih ustanovah. Dogaja se, da nekateri ljudje včasih razsipajo narodno imovino iin zagreše kriminal v škodo samega kolektiva tin vse skupnosti vpričo nebudnih komunistov itd. Četrtič, zadnje čase imam vtis, da mnogi komunisti podcenjujejo svojo vlogo v razvoju naše socialistične družbe, da mislijo, da je zdaj minil čas, ko so bili nosilci boja za uresničenje socializma. Komunisti se boje, da jim razni tipi, ki bi radi :izkors'tfuli demokracijo in naš demokratični razvoj za svoje razdiralno delo, ne bi očitali in jih dol-žili, da zavirajo demokratizacijo itd.
Zdaj, ko smo v polnem Tazmahu demokratizacije in krepitve našega sistema decentralizacije, sistema komun, je bolj kakor kdajkoli potrebno, da so komunisti neutrudljivi borci za koristi in celoto naše družbene skupnosti, da so odločni borci proti vsem lokalisličnim in šovinističnim težnjam. Ljudem, ki bi podlegli Ibkailiističnim in šovinističnim nazorom, ni mesta v Zvezi komunistov.
Petič, pri nas uveljavljamo mnoge zakone, uredbe in druge ukrepe, ki so zelo važni za naš družbeni razvoj. Moram pa reči, da se komunisti včasih premalo zavzemajo za izpolnjevanje teh ukrepov .in zakonov. Razni negativni elementi in špekulanti običajno .iščejo vrzeli v raznih ukrepih in zakonih, potem .pa to izkoriščajo v škodo naše skupnosti. Komunisti pa niso dovolj budni, da bi j'im to 'preprečili ali da bi pomagali onemogočiti takšne ele-
mente. Dogaja se, da tudi komunisti, in sicer vodiilnl, izgube čut za odgovornost in namesto, da bi bili čuvarji! zakonitosti in humanosti, jo sami kršijo. Zgodi se n. pr., da se nekateri državljani pritožijo na kabinet predsednika republike, ker se ,jim je zgodila krivica, ali pa da kaj prosijo. In ko iz kabineta zahtevajo, naj krivico popravijo ali pomagajo prosilcu, itedaj ga kak mogotec krajevne oblasti pokliče na odgovor in ozmerja, da se je obrnil na višjo instanco. Tako mogotec običajno zaključi zadevo z besedami: »Jaz sem tvoj maršal in če 'ti jaz ne bom pomagal, ti tudi 'tisti tam zgoraj ne more .pomagati.« Če gre tudi za komunista, menim, da takšen komunist ni vreden ne le da je voditelj, marveč tudi ne član Zveze, kajti tako aizpodkopava ugled Zveze komunistov ;in vzbuja ogorčenje med državljani. Državljani, pa naj bodo komunisti ah ne, imajo pravico, da se pritožijo in obrazlože svoje težave in krivice do najvišje instance, kjer se odloča, ali ima 'tisti človek prav ali ne, seveda potem, ko so zadevo preverili na terenu.
Je še marsikaj, o čeme.r bi lahko 'tu pisali, mislim pa, da boste verjeli in obravnavah vse tisto, kar je potrebno, da bomo komuniste mobilizirali, kakor nekoč v delu za uresničenje tistih idej, za katere smo se borili — za socializem.
Želim vam mnogo uspehov v delu konference in v sprejemanju koristnih — aktualnih sklepov.
S tovariškim pozdravom
Josip Broz-Tito
trdijo, da je glavno mehanizacija, tretji pa so mnenja, da .je glavno vprašanje semen, gnojil in podobno. Mani se zrli, da bi bilo najbolj normalno, če bi v kmetijstvu forsirali investicije tam, kjer lahko z najmanjšimi sredstvi dosežemo največje uspehe. To pomeni, če bi uporabljali samo dobro seme in gnojilo ,če bi po kemični poti začeli boj proti rastlinskim škodljivcem, če 'bi organizirali veterinarsko službo itd,, bi to ob najmanjših investicijah rocliio velike sadove.
iJri nas so kraji, kjer lahko z izsuševati jem uredimo mnoga vprašanja. Takšno je področje Save, kjer so polja pet do šest mesecev pod vodo. Če bi izsušili to področje, bi lahko zasejali velika zemljišča in zato niso .potrebna velika sredstva. Ali pa, če ¡bi na primer začeli umetno namakati Makedonijo, bi dobili najdražje kmetijske .pridelke — bombaž, tobak, riž in podobno. Ali ]>a če bi posvetili večjo pozornost jjospeševa-nju živinoreje, in sicer z rajo dobre živine, ne pa da bi gledali samo na število glav. To pomeni, da bi morali organizirati službo ¡Križanja pasem, dobiti dobro pasmo, na drugi strani pa bi kazalo organizirati pridelovanje živinske krme na sodobnejši podlagi .(majhne delavnice, majhne tovarne za proizvodnjo ali konserviranje živinske krme itd.;. Razume se, da bi zahtevalo povečanje števila glav goveje živine zgraditev novih ¡mlekarn, klavnic, Jbia-dilnic. To je pot k ipovzdigi kmetijstva na višjo raven, jfrepnean sem, da bi se . tako ,donos na hektar v kratkem podvojil. Seveda pa si ne-moremo misliti .razvijanja kmetijske .proizvodnje brez razvitega prometa. To bi bilo slepilo. iKamionski prevoz je ¡treba razviti ¡tako, da bo segal ¡tudi do najbolj oddaljenih krajev, da bo povezan s trgom, da ¡bomo izločili posredovalce in nakupo-valce. To .je važno zlasti za preskrbo mest Po mojem mnenju imamo v tem ogromne, toda neizkoriščene možnosti. Ceste bi laliko popravili hitro in ceneno s stroji, ki jih izdelujemo sami, ne pa z ročno delovno silo, kar ije zelo drago in zamudno. Na ¡tem področju je dobrodošla pobuda okrajev, vendar te pobude ni dovolj. Krediti za hladilnice so odprli že dve leti, devizni in dinarski, načrtov za njihovo zgraditev pa še ni. .Hladilnice bi nam mnogo pomagale. Na drugi strani ¡pa več okrajev pripravlja zgraditev tobačnih tovarn, nekateri nameravajo zgraditi ■ tovarno cementa, čeprav niti sedanjih zmogljivosti ¡tobačnih ¡tovarn ne izkoriščamo docela (le 50 do 60 odstotkov).
Po mojem mnenju ¡je treba vso službo za pospeševdnje kmetijstva organizirati v okraju in sicer v novem okraju. Tu morejo ibiti razne /ustanove, postaje, veterinarska služba, služba za zaščito rastlin, plemenske postaje,'drevesnice, zbornice, zadružne zveze ¡iitd. To bo povezalo kmeta s to službo. Tako bodo zadruge in druge organizacije, ki pospešujejo kmetijstvo, v praksi postale privlačne za individualne kmete, ker ¡bodo čutih, da so ¡to gospodarske organizacije, ki podpirajo njihov razvoj. AM se bo kmet vključil v zadruge, ali- bo ostal na svojem -kosu zemlje, to bo odločila predvsem njegova lastna korist. Njegova lastna korist pa mu bo vsekakor velevala, naj pride do teh ustanov 'in naj se zaiteče po pomoč, da bi dajala njegova njiva dvajset metrskih stolov na hektar, ne pa 12, da bi podvojil .pridelek koruze in podobno. Če hoče dobiti takšno pomoč, tedaj naj plača, kakor .je ¡treba normalno plačati za vse storitve. Tako se postavlja vprašanje vključevanja v zadruge.
Na tem torišču b: morirla kmetijska posestva po mojem mnenju odigrati velikansko vlogo. Biti bi mo;ala ne le vzorna posestva, marveč bi morala 'tudi pridelovati najboljše seme, rediti najboljšo živino, jo prodajati in tako vplivati na neposredno okolico. iNa nekaljsrih kmetijskih posestvih pa ¡je stanje precej slabo. Na Hrvatskem pa imamo tudi posestva, ki uspevajo zelo dobro in ki so povečala delovno storilnost. Pravzaprav .gre za začetek solidne reorganizacije .kmetijskih posestev, ki jih .je treba postaviti na sodobno podlago. Ta p.roces pa je na ostalih posestvih pre-cej počasen.
Konferenca LP in DPD »Svobod« pred kongresom na Jesenicah
Na okrajni konferenci Ljudske prosvete OLO Koper, katere glavni namen je bila priprava na kongres Ljudske prosvete in Svobod na Jesenicah in izvolitev delegatov, je imel referat o ljudsko-prosvet-nem delu v koprJkem okraju predsednik iniciativnega odbora tov. Srečko Vilhar. Govoril je o težavah pri delu. o investicijah, ki so potrebne v zaostalih krajih, o ob-•činskih proračunih. Občni zbor Ljudske prosvete bo novembra in takrat bodo izvolili stalni odbor, ki bo moral krepko prijeti za delo. V svojem referatu je govoril še o pomenu kongresa, ki bo ;a mesec na Jesenicah. O tem smo pisali že v prejšnji številki.
Laboratorij je za »FRUCTAL« velikega pomena, saj ugotavljajo v njem stopnjo sladkorja, ki ga vsebuje sadje, proučujejo kakovost izdelkov in ¡možnosti za 'nadalijno
V	letu 1939, ki ga navajamo, kadar primerjamo stanje našega bro-darstva s predvojnim (tega leta namreč že beležimo prve izgube naših ladij, ki jih je povzročila druga svetovna vojna), je štela naša trgovska mornarica, upoštevajoč tu ladje z nad 50 brutto registrskimi tonami, 220 plovnih enot s 403.372 BRT, Od te tonaže je bilo 63% osredotočenih v 6 podjetjih, katerih lastniki so bili domači in tuji kapitalisti.
Od te tonaže smo po kategorijah plovbe imeli za dolgo in veliko obalno plovbo 98 ladij s 368.S22 BRT, za malo obalno plovbo pa 122 ladij s 34.550 BRT.
S tako zmogljivostjo je bivša Jugoslavija stopila v vojno. Prve izgube je naša trgovska mornarica imela še pred napadom na Jugoslavijo, tako da je v razdobju od leta 1939 do 1954 bilo izgubljenih 146 ladij z 229.708 BRT ali 57°/o od celotne tonaže iz leta 1939.
V	tej dobi vojnega pustošenja so našenru pomorskemu gospodarstvu napravljene še nadaljnje ogromne poškodbe na objektih, ki so tesno povezani z varnostjo plovbe na morju, in 'to:
a)	potopljenih in uničenih je bilo 28 tehničnih plovnih objektov, to so bili bagerji, klapete, remorkerji in sliično;
b)	potopljenih in uničenih je bilo 7 enot, ki so služile za varnost plovbe;
c)	porušenih, poškodovanih in po-tooljenih je bilo 360 svetilnikov, luških svetil in ostalih znakov za varnost plovbe.
V	istem času je v borbi proti fašizmu padlo 171 pomorščakov, ki so vsi zgubili življenje pri opravljanju svoje težke in odgovorne službe.
Skupna škoda, ki je v minuli vojni povzročena na teh objektih, dalje našemu pomorskemu gospodarstvu in trgovski mornarici, je ocenjena na podlag1! cen iz leta 1941 in znaša 3.278,653.682 dinarjev.
Kot smo že prej omenili, je naša trgovska mornarica izgubila v vojni okrog 57% svoje tonaže, tako da je 9. maja 1945 od prejšnje .tonaže bilo sposobno za plovbo 50 ladij z nad
O pomenu kongresa na Jesenicah je govoril tudi tov. Lev Modic, član glavnega odbora Zveze Svobod Slovenije. Poudaril je ponovno, da je glavni namen kongresa obračun dosedanjega dela in združitev vodstva Ljudske prosvete in Svobod, kar bo vsekakor rodilo dobre sadove. -Kongres bo tudi nakazal glavne smernice bodočega dela, kar mora bi,t L v prvi vrsti kulturna in politična izobrazba našega delovnega človeka. Tako kongres ne bo. samo rezultat, ampak tudi program.
Diskusija, ki se j-e razvila med delegati na kongreVu. je govorila v glavnem o težavah, ki jih imajo in o pomanjkanju finančnih sredstev. Bistvene in boleče točke v našem kururno-prosvetnem delu se je dotaknil ,;dinole tov. Jože Jerpla. Govoril o vsebini našega kuMurno-prosvetnega dela in prireditev, ki so večkrat ne samo pomanjkljive, ampak celo zgrešene. Kulturno-pro-sVetno delo tudi navadno izolirajo od osfalega političnega dela. med kulturnimi in političnimi delavci ni kontakta. Probleme ljudske pro.svete je treba postavljati pred odbore množičnih organizacij SZDL. tako da bo kulturno delo dobilo socialistično obeležje. kar ga navadno nima in pravo vsebino. Drugi najbolj pereč problem, ki ga je iznesla diskusija, je vprašanje strokovnega in politično razgledanega adra.
Razpravljanja se je udeležil tudi tajnik okrajnsiga odbora SZDL tov. Martin Greif in je ponovno poudaril, da bistvo kulturno-pro-svetnega dela ni v •tem, da se sprašujemo. kje bomo dobili finančna sredstva. Na terenu so sreds"va, znali jih moramo najti in izkoristiti. Vsi kulturni delavci so tudi člani Socialistične zveze, zato je jalov izgovor, da ne najdejo razume-
50 BRT s 132.171 BRT, 1 motoma jadrnica velike obalne plovbe s 308 BRT, 1 motoma ladja z 82 BRT in 15 jadrnic z motorjem male obalne plovbe nad 50 BRT s 1.515 BRT, kar da skupno 134.078 BRT.
Razen teh enot je bilo na dan osvoboditve v naših vodah še 48 motornih ladij in jadrnic s 3.751 BRT.
Skoro vse ladje dolge plovbe, ki niso bile potopljene, so bile še vedno pod upravo britanskega ministrstva za vojni transport in smo jih od Britancev dobili nazaj postopoma v letih 1945 in 1946.
Plovbena sposobnost vseh teh enot je bila dvomljiva. Večletno pospešeno delo brez najnujnejših popravil na ladjah je te dovedlo v tako stanje, da so bile bolj podobne kupu starega železa kot pa ladjam, ki naj bi bile sposobne za pomorsko plovbo.
Taiko stanje tedanje naše trgovske mornarice je nujno narekovalo njeno takojšnjo obnovo, njena nezadostna zmogljivost je pa zahtevala takojšen dvig in popravilo potopljenih ladij ter izdelavo novih.
Naši pomorščaki, ki jiim je pomagala vsa naša skupnost, so vložili v to delo veliko naporov. Za obnovitev in vzdrževanje ladij so dali milijone prostovoljnih ur in dosegli velike priliranke pogonskega goriva in drugega potrošnega materiala. Sadovi tega dela so se kmalu pokazali. Kmalu so pričele privažati v naše luke naše domače ladje hrano in ostali material, ki smo ga potrebovali za obnovitev naše hudo opustošene domovine,
Da bi nam bil povojni razvoj naše trgovske mornarice jasnejši, je potrebno ,da se ozremo na njen napredek od leta 1945 do danes.
Z nacionalizacijo ladijskih podjetij se je zaradi boljšega razvoja našega pomorskega prometa pokazala potreba, da se osnujejo nova ladijska podjetja. Tako so v januarju 1947 osnovali 4 večja ladijska podjetja in 2 lokalni za obalno plovbo. Kasneje so ustanovili še druga podjetja za obalno plovbo.
Naša trgovska mornarica se je razvijala takole:
vanja pri množičnih organizacijah. Naša ljudska oblas! je že dala in še vedno daje veliko pomoč ljud-sko-prosvetnemu delu, posebno na vasi. kjer so zrasli številni kulturni domovi. Govoril je tudi o vseb'. ni kulturno-prosvetnega dela in c vprašanju kadra.
Dele.gati na konferenci so potem ;še izvolili delegate za kongres nv Jesenicah, Naš okraj bodo zastopali: Jože Jerala, Anion Hlede, Ema Hojkar in Anton Zele iz Postojne. Miro Kranjc, Ivan Kjuder, Anton Troha in Franc Rodica iz Sežane. Fedor Acot,e iz Pivke, Emil Mak?.-rovič iz Ilirske Bistrice, Ivan Fro! iz Jelšan, Martin Menih iz Heroelj, Oskar Venturini in Srečko Vilhar iz Kopra, Anton Mesec iz Mare;i, Marta Trobec iz Smarij, Ciril Hrvat in iz Plavij, Franc Gornik iz Izole, Jože Peirnost in Anton Mav-tinčič iz Sečovelj. Avgust Mihevo iz Divače in Ivan Cok iz Kožane.
Gradnja tovarne „Mehanotehna" pri Izoli
Konec aprila so pri Izoli sredi vinogradov kakih ¡tristo metrov od ceste začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo nove tovarne »Mcliano-tehna«. Najprej so morali zgraditi 340 metrov nove ceste skozi vinograde, da so na mesto gradnje lahko začeli dovažati gradbeni material. Veliko dela so imeli z izkopom temeljev, ker je teren mehak. Prvi obrisi tovarne so sedaj že dobro vidni. Cel gozd železobetonskih stebrov priča, da bo to moderno poslopje. Obe podolžnii steni bosta imeli betonska okna s šipami, tako da bo v notranjosti tovarne polno svetlobe,
Tovarna bo 115 metrov dolga in 35.8 metrov široka. Imela bo ravno, lahno visečo streho iz cc-mentnih plošč, juitalepenke in zaščitnega peska. Stavbo gradi podjetje »Gradbenik« >iz Izole. Investitor je »Me-hanotelma« iz Izole.
Zraven tovarne bodo zgradili še večje 44 metrov dolgo in 15.9 metrov Široko poslopje, ki bo v pritličju imelo garderobo in sanitarne naprave za delavce, v nadstropju pa prostore za upravo tovarne.
(Nadaljevanje s' 1. strani) Prejeli pa so samo do konca septembra eno milijardo 725 milijonov 393 tisoč dinarjev, kar jc evidentirano po Narodni banki. K temu moramo prišteti najmanj 300 milijonov dinarjev, ki so jih kmetje prejeli, za svoje pridelke brez posredovanja banke, najmanj okrog 700 milijonov pa bodo do konca leta še prejeli za svoje pridelke in zlasti vino. Če seštejemo vse to, dobimo veliko vsoto. V ta kem in podobnih okvirih je treba poiskati rešitev gospodarskih problemov. Prav tak problem je 3 mnogimi gospodarskimi organizacijami, ki. še
zdaleč niso poravnale svojih obveznosti do družbe, niso vplačale anuitet in drugih dajatev, po drugi, strani pa se dogaja, da prekoračujejo investicijske možnosti in s tem iz-podkopujejo ravnotežja našemu go-podarstvti.
Zato jo velika naloga SZDL in vsi so moramo boriti za dosledno izvajanje in izpolnitev vseh gospodarskih planot?, za vse rezerve, ki so še kjerkoli skrite, za čimvečjo produktivnost in za realne norme, za disciplino in red —- ker bodo v nasprotnem primeru vse besede o bpljšem življenjskem standardu brez pomena.
3 linijske ladje tipa K 21 po 1.800
BRT. skupno 5.400 BRT 1 tanker s 400 BRT 3 potniške ladje tipa »Jugoslavija« po 2.700 BRT, skupno S.100 BRT 3 potniške ladje tipa P-04 po 320
BRT, skupno 960 BRT 1 tanker s 1S0 BRT.
Z izgradnjo teh ladij, za katere so že zagotovljena sredstva iin to delno iz amortizacije za zamenjavo, a delno iz že sklenjenih pogodb o investicijskih kreditih z Narodno banko, se bo tonaža prekomorskih ladij in ladij za obalni promet povečala za 102.S40 BRT (27 ladij).
Za izgradnjo teh ladij bomo potrošili v tem in v naslednjih dveh letih 25.S17,971.360 dinarvev, kar znaša skupaj z že potrošenimi denarnimi sredstvi od osvoboditve do danes 57.904,041.S83 dinarjev.
Čeprav so vložena velika denarna sredstva v našo trgovsko mornarico, vendar z njenim stanjem kot celoto ne moremo biti popolnoma zadovoljni.
Medtem ko je v svetovnem merilu 72% ladij, ki so stare manj kot 15 let, 'imamo mi v dolgi plovbi 54%, a v voKiki obalni plovbi 27% ladij, ki so nad 25 let stare, čeprav je v sve- _ tu povprečna doba trajanja ladij 20 let. V potniškem obalnem prometu, kjer je povprečna starost ladij 38,5 let, je položaj isti.
Kar se tiče pogona, je znaten del naših ladij opremljen z zastarelim in neekonomičnim pogonom na pre-mog.
Navzlic temu je naša trgovska mornarica dosegla precejšnje uspehe v ekonomskem in tehničnem pogledu.
K temu uspehu so veliko pripomogli naši pomorščaki. Ti so neu-'trudljivo delali in si medsebojno pomagali, oni iz palubne službe onim iz strojne in obratno.
Od osvoboditve do današnjih dni se je naša trgovska mornarica izredno okrepila. Njeno rast so nam pokazale gornje številke. Mi vsi, ki nam je pri srcu razvitek naše trgovske mornarice, želimo, da bi se ona še naprej močno Tazvijala in v svetovnem pomorstvu zabela tako mesto, ki iji po njeni sposobnosti tudi pri-tiiče.
Stojan Plesničar
Kraški kamnolomi so bogat vir dohodkov za Ficer pasivno se:ansko področje. Trda kraška zemlja skriva v svojih nedrih neizčrpne zaloge najboljšega marmorja, celo porfirja in stalaktitnega marmorja. Z boljšo mehanizacijo in obdelavo doma bo mogo;e doseči tudi ugodnejše pogoje za prodajo zlasti v inozemstvu, kamor že zdaj gredo precej
Leta 1945 smo imeli' 115 plovnih enot s 137.829 BRT, leta 1948 143 s 171.559 BRT, leta 1951 244 z 250.562 BRT in 31. decembra 1954 290 z 275.884 BRT.
Porast naše trgovske mornarice do konca leta 1954 je bil dosežen v glavnem z gradnjo novih ladij. Obnovili smo 36 potopljenih ladij (22.015 _ BRT), kupili smo 19 ladij (45,299 BRT), na račun reparacij smo prejeli iz Nemčije 7 ladij (20.57S BRT), Italija nam je vrnila 3 ladje (1.913 BRT), zgradili smo 105 ladij (S5.206 BRT) in v novo smo vpisali G ladij (849) BRT.
Istočasno se je naša trgovska mornarica zmanjšala iz naslednjih razlogov: 4 ladje (3.879 BRT) so doživele brodolom, požar je uničil 3 ladje (10.917 BRT), zaradi zastarelosti smo kot staro železo prodali 19 ladij (26,179 BRT), 1 ladjo (1,180 BRT) smo prodali in za tehnične svrhe smo preuredili 4 ladje (804 BRT).
Ti podatki se nanašajo na dobo od osvoboditve do konca 1954.
S tako kapaciteto so naše ladje opravile naslednji prevoz blaga:
Od leta 1947 do konca 1954 so naše ladje prepeljale po morju 21,712.064 ton raznega blaga. Največ blaga so prepeljale v letu 1952, ■in sicer 3,384.395 ton.
Posebno veliki uspehi so doseženi
pri prevozu potnikov. Od leta 1947 do konca 1954 so naše ladje prepeljale po morju 33,064.745 potnikov.
Od osvoboditve do danes je naša skupnost vložila v obnovitev in izgradnjo naše mornarice velika denarna sredstva. Za nove ladje, rabljene ladje, za obnovitev potopljenih ladij, popravila in obnovitev ladij, ki smo jih prejeli na račun reparacij, za investicijska popravila in rekonstrukcije smo izdali 32.0S6,070.523 dinarjev.
Hitrost našega razvoja,' zlasti raz-vitka naše industrije, je omogočila, da se je naše ladjedelstvo vsestransko razvilo, s čimer se je pospešila rast našega pomorstva. Medtem smo prej ladje gradili in popravljali v inozemstvu, danes-gradimo ladje vseh vrst doma za naše potrebe, pa celo za inozemstvo. Danes je naše ladjevje, prekooceansko in obalno, zgrajeno v naših ladjedelnicah. Zadnji čas smo začeli izdelovati turbine on motorje, tako da bomo vse nove objekte, ki jih gradimo doma, opremil':- z 'lastnimi izdelki. Naše ladjedelništvo je doseglo zlasti velik uspeh v organizaciji dela. Doba, ki je potrebna-da se zgradi neka ladja, se je pri vseh ladijskih tipih precej skrajšala, kar vpliva na zmanjšanje stroškov ladijskih podjetij iin večjo obrat ladij.
Sedaj so v gradnji naslednje ladje:
13 tramperjev po 6.500 BRT, skupno S4.500 BRT
PPl
Prekooceanska motorna ladja »Sarajevo« med nakladanjem tovora o
tržaškem pristanišču
Ob prvi živinorejski razstavi
„. Resnica o gradnjah v Semedeli
V nedeljo je bila v Divači prva okrajna živinorejska razstava; razstavljali so član. kmetijskih zadrug in kmetijskih posestev koprskega okraja. Svojo živino, rodovniške kra-ve-inlekarice, juniice 'in b.ke, so razstavljali člani KZ iz Lokev, Senožeč, Siivja, Knežaka, Ilirski Bistrice, Postojne, Plani-ne, Dekanov, Sežane, Povirja, Š torij, Kazeij, Štanjela, Du-tovclj, Pliskovice, Skopega, Tomaja, Materije in Vreni. Razen teh so svojo živino razstavljali: Kmetijsko posestvo iiz Hrašč pni Postojni, posestvo KZ Postojna, Državno posestvo v Mali Bukovici pri 11, BisLrici, Kmetijsko posestvo Prestranek, posestvo KZ Planina, Kmetijsko posestvo Skocj;m pri Kopru in Zadiužno posestvo Sežana. Vsega je bilo razstavljenih 108 glav. Na razstavi so bile samo tiste krave-mlekarice, ki so že najmanj šest mesecev vpisane v rodovnik .in 3e pri njih vodi mlečna kontrola.
Pred začetkom razstave so nekaj glav prignali .trudi posamezniki, ki svoje plemenske živine nimajo vpisane v rodovniku in niso uiti člani kmetijskih -zadrug. Ljudje, ki so se v precejšnjem številu zqbrali pred in na razstavnem prostoru, so prolocirali, da bi razstavljali tudi nečlani. Prireditelji razstave in ocenjevalna komisija so bili mnenja, da bodo svojo živino lahko pripeljali na razstavo, ki bo prihodnje leto, če bo ista odgovarjala razstavnim pogojem in če postanejo člani zadrug. Prireditelji razstave so imeli namen prikazati dobro plemensko in rodovniško živino, ki jo posedujejo člani kmetijskih zadrug in kmetijska, posestva. Razstava je imela prvenstveno zadružni značaj in ne bi -bilo pravilno, da bi razstavljali nečlani zadrug.
Na razstavnem .prostoru smo slišali pogovor dveh živinorejcev iz Ležeč. Pred leti so v tej vasi vodili mlečno kontrolo. Ker kontrolor ni dobival za svoje delo nobene plače, je kontrola zaspala. Živinorejca sta bila mnenja, da imajo v vasi precej lepe živine, ki pa ni vpisana v rodovnik. Naravno, da je niso mogli prignati na razstavo. Oba sta ugotavljala, da je škoda, ker so kontrolo opusteli. Isti primer je v Ilirski Bistrici, kjei že od leta 1948 vodijo rodovnik, pa je še več živinorejcev, 'ki svojih lepih in dobrih krav nimajo vpisanih v rodovniku in tudi niso člani kmetijske zadruge. Živinorejski odboi pri Okrajni zadružni zvez: bo v bodoče skušal rešiti vprašanje .plačevanja mlečnih kontrolorjev skupno z glavno Zadružno zvezo v Ljubljani.
Ocenjevalna komisija je imela veliko dela pri pregledovanju razstavljene živine. Živinorejci, ki so pozorno sledili delu ocenjevalne komisije, so tu .in tam dajali svoje pripombe. Komisija je v prvi razred dala štiri glave ali 3,9 odstotkov skupnega števila razstavljene živine, v drugi razred je prišlo 63 glav ali 5S.8 odstotkov, v 'tretji razred pa 41 glav ali 37,3 odstotka vse razstavljene živine.
Živinorejec Franc Prelog iz Žareč ja pni Ilirski Bistrici je imel na razstavi tri lepe krave in sicer: kra-vo-mater, ki je bila ocenjena v II.a razred, hčer, ki je bila oceniena v II.b razred, in vnuko, ki je bila ocenjena v I. b razred. Slišali smo, da .je Prelog eden najboljših živinorejcev v II. Bistrici.
Na razstavi je bila nadalje skupina šestih krav in junic, ki jih je za-plodil uvoženi bik Mano. Vsa skupina spada med dobre mlekarice m so tudi po zunanjosti lepe ob.ike, čeprav kažejo it udi nekatere pomanjkljivosti.
Vidi se, da se živinorejci, člani kmetijskih zadrug Knežak .in Ilirska Bistrica, vztrajno borijo za dobre mlekarice. Poglejmo nekaj primerov:
Krava »Vidra«, last posestva KZ Knežak, je v enem molznem letu dala 3440 litrov mleka s 4.1% tol-šče, krava »Sava«, last Antona Princa iz Vrbice št. 29, je v enem molznem letu dala 3075 litrov mleka s 4,6% tolšče, krava »Juhi", last Josipa Princa iiz Vrbice št. 25, je v enem molznem letu dala 2S72 litrov mleka s 42% tolšče, krava -Soča«, last Štefanije Geržina iz Vrbice šl. 21. je v enem molznem letu dala 3075 1 mleka s -1,6% tolšče, krava »Sivka«, last Ivana Jaksetiča iz Vr-b ce St. 13. je v enem molznem letu dala 3003 1 mleka s 4,4% tolšče.
Krav s tako visoko količino mleka in odstotki tolšče imajo v tem kraju še več.
Za tema dvema zadrugama nič ne zaostajajo nekatere zadruge na Krasu. Tako ima Henrik Kobe iz Merč št. 2, KZ Povit, kravo, ki je v enem molznem letu dala 2803 1 mleka s 4.5% tolšče, Bernard Stok iz Povirja šte 1, ima kravo, ki je v enem letu dala 2547 1 mleka s 4% tolšče, Stanko' Gulič iz Skopega št. 32. KZ Skopo, ima kravo, ki je v enem letu dala 2947 1 mleka s 4,2% tolšče.
Ti primeni kažejo, da se živinorejci v Knežaku, Ilirski Bistrici in na Krasu trudijo, da bi še povišali mlečnost svojih krav. Lahko zapišemo, da so na dobri poti in da bodo pri teh svojih prizadevanjih naleteli: na polno podporo. Srednja mlečnost je od dva do tri tisoč litrov mleka v enem molznem letu, kar pa bodo živinorejci lahko precej dvignili, ko bodo imeli: na razpolago dovolj močnih .krmil (otrobi, tropine), ki jih vsa leta občutno pogrešajo. Se vedno diži in bo držal stani pregovor, da krava pri gobcu molze.
Za Kras in kraške živinorejce je sedanja sivorjava pasma kapital, iz katerega bodo lahko črpali svoje dohodke. Kar poglejmo: po priklju-i čitvi so kraiški žf/norejci prodali 1500 iplemenskih krav, in junic na Štajersko, Dolenjsko, v Bosno, Makedonijo iln celo v Srbijo. Zadnje čase pa se odpira trg celo v 'inozemstvo. Slišali smo razgovor živi-
norejcev, ki so dejali, da se danes ekonomije in zadružna posestva v okolici Celja ponašajo z lepo živino, ki so jo dobili na Krasu. To js lahko samo v vzpodbudo, da bodo v bodoče lahko povečali in razširili rejo plemenske živine, Kras bi lahko postal nekaka plemenska baza za vzrejanje plemenske živine sivorja-ve pasme za vse potrebe naših republik.
Ocenjevalna komisija je popoldne razglasila končne ocene in r.izdeli-la nagrade. Za bike je prvo nagrado (12.000 din) dobil »Sergo«, last Cirila Šuca iz Pliskovice na Krasu, od krav je prvo nagrado (14.000 din) dobila »Zora«, last zadružnega posestva KZ Sežana, za teliee je prvo nagrado (12.000 din) odnesla . Td-ka«, last Franca Preloga iz Zarečja št. 20 pri Ilirski Bistrici. Nagrajena je bila vsa razstavljena živina 'in so razstavljale! dobili povprečno cd 4000 do 6000 din nagride na glavo. Skupno je bilo razdeljenih nagrad v znesku 494.000 din.
Ta prva okrajna živinorejska razstava je pokazala da so- dani vsi pogoji, da lahko dvignemo našo živinorejo na še višjo stopnjo produktivnosti, mlečnosti in skladnosti. Kmetijske organizacije so pripravljene nuditi vso pomoč, da bodo naši kmetije-živinorejci z njihovo pomočjo lahko dosegli svoj cilj: dati delovnim ljudem v tovarnah in obratih čimveč dobrega mesa, mleka in maščobe.	Andrej PagtM
V pivški kothni, sredi kraškega hribovja s pašniki in gozdovi, je skoraj 7000 ha ravničaste poljedelske površine, od katere je blizu SOOha poplavljene in zamočvirjene. Od Ko-ritniice do Prestranka je kotlina ožja, prekrita do Knežaka z gruščem in dalje z rodovitno ilovico, od Prestranka dalje pa se dolina skupno s porečjem Nanoščice razširi v rahlo valovito flišno Postojnsko kotlino, po dolinah naplavljeno z lilovicami. Pivka, Nanoščica in mnoge pritočne dolinke trpijo na poplavah in zamoč-virjenosti, ki jih povzročijo slabi padci in jezovi dotokov, razen tega pa povprečno 4 mesece v letu v gor-njepivžki ravnini pritiskajo vode iz kraške osnove in iz bokov na propustno naplavino, v Postojnski kotlini pa še na prepeiino Hiša.
Oslabljena in pozneje delno regulirana gornja Pivka se že po naravi povezuje v naplavini in v kraških goKcah s kraško osnovo, zato niso upravičene domneve o usihanju sušnejših voda >'n poslabšanju irav-niišbva .po regulaciji. Posledice so le ugodne zaradi naglejšega odtoka poplavnih voda. Nujno pa bo kisle travnike preorati in posejati sladke trave. "Rešitev gorajepivške ravnine je v tem, da bomo odstranili stalne jezove in jih zamenjali z odpirljivi-mi, poglobili moramo sedanje reguliranje, preširoke, zaraščajoče in dvigajoče se struge in jih spremeniti v dvojni presek z rušo in s tlakovano skledaslo kineto. Vendar je v plitvem Krasu reguliranje podtalnice možno le pii. višjih vodostajih.
Podobno gre v postojnski kotlini za odpravo jezov na Nanoščici. Važna je regulacija Pivke in Nanoščice ter nekatc-rih zamočvirjenih pritokov, posebno pa so važne odprte ter cevne in krtične drenaže težkih zemljišč, V svarilo naj bo leta 1947 delno reguliran Korentan, ki je zaradi preširoke in neprimerne oblike struge že ves zaraščen in naplavljen, voda pa teče po starem!
Nemogoča je odprava poplav Pivke pred Postojnsko jamo, kjer je nekako dvajsetletni dotok 160, maksimiran odlok pa 40 m3 na sekundo, ki ga ne moremo povečata, zato je najboljša rešitev oblikovanje umetnega jezera s površino do 60 ha in do 8 m globine. S pravilnim obratovanjem bi služilo hkrati za vcliko-vodni prostor, koristi pa bi bile še mnogo večje (olepšanje krajine, turizem, kopališče in zboljšava vremena. ker bi jezero služilo kot akumulacija letne toplote itd.). Potrebne bi bile le zatvomice pred Postojnsko jamo, vodotesno ilovno oblogo na vznožju Soviča na plitvinah pa bi dosegli /. nekoliko pebuldožiranja poplavljene zemlje v strmejši breg.
Pritisk velikih voda z Javomikov se da za kakšnih 15 m3 na sekundo pri-dušiti in podzemno reteniranje povečati z betoni ran jem bruhalnikov od Zagorja do Postojne.
Celotna melioracijska ureditev pivške kotline je zaradi potrebe dolgih regulacij draga, saj stane preko 900 milijonov din, vendar so pri tem nekatere stvari nujne in poceni rešljive! V glavnem so to melioracija rak:tniškega področja v Postojni, izboljšanje regulacije gornje Pivke (pri Šempetru), ureditev jezerca pred Postojnsko jamo in dušenje velikih voda Pivke z betoniranjem bruhalnikov.
Zdravstveno in poljedelsko najnuj-neje je odpraviti: poplave, osušiti in regulirati podtalnice področja Ra-kitniškega potoka (blizu 30 ha), kamor se stekajo tudi odplake Postojne. Odplake bo treba preusmeriti probi Pivki v Postojni, kjer pa ¡tudi s čistilnico še ne bo dosežena predpisana čistost Pivke, ki uma v suši 5 litrov na sekundo, skupno z Na-noščico po zajetju Korentana pa 10 litrov na sekundo, zato bo primerneje spuščati pred Postojnsko jamo odplake v Javorniški podzemni tok, Zaradi izredne vodoravnosti zemljišča bo najtežavnejša gospodarna odprava poplav. Vzvodne vode bomo ■prestregli ter z zasekom in z rovom odvedli proti Pivki v Postojni. Male vode pa bo najceneje izdreni-rat.i v bruhalnik »Stara vas«.
Vse nadaljnje raziskave ter projektiranje bo treba zaradi prihranitve pri delu in strokovne vsldaditve navezati na izdelano vodnogospodarsko osnovo porečja Ljubljanice.
Ing. Kincl Vladimir.
Koncem tega leta bodo zaključena dela na prvi skupini 15 hiš stanovanjskega naselja v Semedeli. V celoti bo štelo naselje 29 hiš, dogo-tovljene pa bodo vse predvidoma do konca prihodnjega poletja. Naselje iz rineva v dan vidno raste in do konca letošnjega leta bodo pod streho vse Stavbe.
Po prvotni zamisli naj bi naselje štelo 30 hiš. vendar se je gradbeno vodstvo naknadno odločilo, da tridesete stavbe ne postavi, ker bi jo bilo treba zgraditi na terenu, ki bi bil potreben predhodne osušitve.
Tako delo pa zahteva svoj čas. katerega si ni mogoče utrgati ta-ikrat, ko je gradnja stavb s'amih v polnem razmahu in ko je dragocen . vsak dan pred nastopajočo zimo.
Pobočje hriba, na katerem 'naselje stoji, je zlasti ob dežju bogalo vode, ki priteka z višje ležečih predelov, Ker je zemlja ilovnata, voda po površini hitro odteka, ponedod pa si je izbrala stalna korita, po 'katerih 'eče ob močnejšem deževju v obliki potokov. Na mestu, kjer naj bi stala trideseta stavba, pa tak potok nima pros'e poti naprej. Izliva se v široko, malo nagnjeno teraso in tam zastaja. Zemlja je tam po vsakem deževju močno razmeli-čana, blatna in kot taka ni primerna za gradnjo. Seveda je možno tak teren osušiti in zavarovati. Potok se zajame, spelje po kanalu skozi ogroženo območje in svet postane uporaben za gradnjo. Vendar tako delo, kot smo že omenili, zahteva svoj čas. katerega pa ne kaže tra'iti sedaj, ko je treba toliko drugih stavb spraviti .pod streho.
Podrobne razmere, seveda v veliko manjšem merilu, nastajajo tam, ikjer so v teku prva gradbena dela, :kot izkop gradbene jame in temeljev. Take gradbene jame ni mogoče zavarova' i proti dežju, možne jo je kvečjemu zaščititi pred vdorom površinske vode, ki teče s pobočja. Včasih si ta poišče svojo pot tudi pod površino tam. kjer najde manj ovir med raznimi plastmi ilovice in skal. Takrat se pojavi v gradbeni jami in je ni moreče zaustaviti, povzroča pa dosti neprijetnosti s tem, ko odnaša s feboi blato in z njim zatrpava že izvršene izkope. Edina pomoč v takem primeru je v tem. da se poskrbi za čim boljši odtok vode iz
Plenum OK LMS Koper
V torek so na tretji seji plenuma Okrajnega komiteja ljudske mladine koprskega okraja razpravljali o nalogah mladine v družbenem upravljanju komun. Seji .je prisostvoval tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Koper Albert Jakopič-Kajti-mix. V obširni razpravi po poročilu predsednice okrajnega komiteja LMS Marije Vogričeve so člani plenuma govoril', predvsem o nalogah članov ljudske mladine ob uvajanju novih gospodarskih ukrepov. Ugotovili so, da je mladina še vse premalo vključena v organe družbenega upravljanja, tako v razne upravno-poli tične svete, kakor tudi v ostalih družbenih organizacijah. Tovarišica Vo-gričeva je tudi omenila, da se mora mladina nenehno izobraževati v šolah, tečajih in na predavanjih.



z*.* ¿trna
Gradnje v Semedeli
"'.i** i;
gradbene jame in s tem obdrži teren zadosti suh.
Kritična je doba. dokler niso temelji zabetonirani do višine kletnih tal. ko je mogoče odprti izkop okrog že izvršenih temeljev zapolniti s prej izkopano ilovico. S tem je vodi pot do temeljev zaprta in ni več nevarnosti, da bi se svet pod temelji z njo prepojil in s tem o-mehčal. Razume se. da so zunanji obodni temelji mnogo bolj izpostavljeni možnosti, da prodre do njih voda in razmehča svet pod njimi kot pa notranji, katere ščitijo prav ti obodni temelji.
V resnici so vedno vsi obodni temelji iz pravkar opisanih razlogov postavljeni na relativno bolj raz-mehčan teren, kot pa notranji, in se vsled tega globlje posedajo. Seveda je razlika v oosedkih obodnih in notranjih temeljev zelo majhna in znaša navadno kvečjemu nekaj milimetrov, vendar pa je redno vzrok nadaljnjim pojavom, kakršne ]fc možno opazova'i pri vseh stavbah. ki so grajene pod takimi pogoji.
Posebno značilno je to za stavbe s prečnim nosilnim sistemom, to se pravi, da nosijo stropove oba zunanja stranska in notranji zidovi, ki stoje pravokono na obodne vzdolžne zidove. Na ta način so grajene vse stavbe novega naselja v Semedeli. Več kot polovica jih je že pod streho. Zgrajene so bile skoraj ifločasno. vse na isti način; torej pod istimi pogoji in na vseh so se pojavile na is'ih mestih razpoke. Počili so parapetni zidovi v kleti. To so 1 m visoki zidovi pod okenskimi odprtinami. Vsi obodni kletni zidovi so zidani do višine okenskih odprtin v debelini velikosti ene opeke, torei 25 cm. 7. zunanje strani pa jim ie bila dobetonira-na 15 cm debela plast» betona, tako da znaša cela debelina zidu 40 cm. Običaina izvedba je sicer poln betonski zid v kleti, vendar je možno na ta način precej prihraniti na račun dražjega betona in dvoinega opaža, ne glede na prihranek na času.
Počil je torej, lahko rečemo, samo 15 cm debeli betonski zid pod okenskimi odprtinami v kleti, kjer nosi samo samega sebe, kajti opečni zid je veliko podajnejši in je v njem razpoke težko zaslediti. . Na istih mestih pa je možno ugotoviti razpoke tudi na temelju, in sicer v podaljšku razpoke na parapetnem zidu.
Najširše so razpoke (do 2 mm) na vrhu tam, kjer se iztekajo v okensko odprtino, navzdol proti temelju pa se tanjšajo in končno popolnoma izginejo. Podoba je, kakor da bi bil počil nosilec, samo da je ta v našem primeru obrnjen narobe. Ne pritiska zid s preveliko težo na temelj, obratno ta temelj ne pritiska na zemljo z isto silo kot njegov polno obremenjen sosed, ker je v zidu nad njim okenska odprtina in se vsled tega ne poseda v zemljo enako kot temelj nosilnega zidu. Naravno bi bilo seveda, ko bi vsak kvadratni centimeter temeljev pritiskal z enako težo. vendar tega ni mosoče doseči, ker bi moral biti temelj pod okensko odprtino vsled premajhne obremenitve ožji od samega zidu!
Temelj neobremenjenega zidu torej ni mogel slediti naravnemu posedanju temelja nosilnega zidu, zato se je napel. Posledica tega pa so razpoke v nad njim ležečem parapetnem zidu, dočim je temelj sam ostal nedotaknjen do tiste višine, pri 'kateri so pojavljajoče se natezne sile prekoračile mejo odpornosti near-m i rane ga betona.
Jasno je torej, da so se razpoke pojavile tam, kjer temelji niso zadosti obremenjeni, to se pravi, kjer niso nosilni in videli smo tudi zakaj. Take razpoke seveda ne morc-'o ogrožati obstoja stavbe in so. •kot smo to že preje omenili, običajen pojav. Pojavljajo se med rrsdnio, ko pa je stavba pozidana do vrha, se umirijo.
Neupravičen je torej strah, da bi -p 'radbrna dela na stanovanjskem m.selju v Semedeli zaradi tega zavlekla. Dela na objektih tečejo nemoteno naprej in prv'a skupina 1:1 hiš bo koncem leta že pripravljena za vselitev.
Vidmar B.
Pred premiera Gledališča Slovenskega Primerja
Dne 18. t. m. bo odprlo Gledališče Slovenskega Primorja — po številnih predsezonskih gostovanjih z Goldonijevim »Lažnikom« — ofi-cielno sezono 1955-56. Prva premiera bo Zolajeva drama »Thérèse Raquin«.
V	zgodovini evropskega gledališča je Thérèse Raquin prva naturalistična, takorekoč prva moderna drama. Zola jo Je prelil iz romana v dramsko obliko za Antoinovo »Osvobojeno gledališče«, ki je prav s tem uspehom utrlo pot na oder Pecquesu, Ibsenu, Strindbergu, Sprostil je šablonski dramatur ki obrazec romanlike in privede! na oder novo osebje, novo družbo, nov dialog, nov način igre. S »Thérèso Raquin« zaživi konec 19. stoletja na evropskih odrih vrsta dram z zanimivimi usodami modernih ženskih likov: Ibsenova »Nora« in »Strahovi«, Strindbergova »Gospodična Julija« in »Smrtni ples«, Becquesova »Parižanka«, — da naštejemo le vrhunska dela novejše dramatike. S Thérèso Raquin, ki nudi igralcem vloge, kjer končno lahko zaži-vc nezlagano, pristno življenje — v nasprotju z dotedanjimi romantično nategnjenimi, patetičnimi tira-dami — se utrdi slava nove generacije velikih igralcev. (»Thérèse Raquin« je bila prva vloga Eleono-re Duše in z njo je doživela prodoren uspeh).
Vse to so dejstva, ki imajo za zgodovino evropskega gledališča e-pohalen pomen, pa se jih danes komaj še spominjamo. Samo zaradi tega bi danes »Thérèsa Raquinn prav gotovo he forsirali v mnogih repertoarjih Evrope in Amerike, če . . .
Ce nam ne bi bila prav danes »Thérèse Raquin« novo odkritje. S
Posvetovanje prosvetnih delavcev v Piranu
TJ	- -,
Preteklo soboto, to 'je 8. oktobra, so se zbrali v Piranu, prvič v tem šolskem letu, učitelji in profesorji k sektorskemu posvetovanju prosvetnih delavcev, ki jim je zaupana vzgoja šoloobveznih otrok v območju nove piranske občine.
Po vsebinsko bogatem uvodnem predavanju okrajnega šolskega nadzornika tov. prof, Valentinčiča Jožeta »O družbeni vlogi učiteljstva«, ki gre vzporedno s hotenji časa in naše socialistične družbene ureditve, se je sprostilo živahno razpravljanje o vseh važnejših nalogah sodobnega učitelja pri vzgoji naše šolske mladine. Posebej so se še zadržali pri vprašanju učiteljevega odnosa do družbe iin deleža pri splošnem izobraževanju prebivalstva, torej pri odnosu do izvenšolskega ljudskopro-svetnega dela.
V	razpravi in razgovorih nanizana vprašanja v celoti opravičujejo in cejo terjajo podobne sestanke, ki bi pa morali biti časovno manj utesnjeni. Varčno odmerjeni čas večkrat ni na mestu. To je dokazal tudi potek imenovanega posvetovanja, zaradi česar je občutno trpel delovni del. Skrčitev sporeda drugega dela posvetovanja je šla tokrat na račun vsebinske vrednosti obravnavanih vprašanj.
Drugi del posvetovanja, ki je obsegal razpravo iin razgovore o učnih načrtih, o metodiki poučevanja, predvsem o nujnosti nazornega pouka, dalje, nakazal je občutne vrzeli pri uvajanju teoretičnih napotkov za praktično rabo, pokazal razliko med nekdanjim »tcoretizcranim« poučevanjem in sodobnim, ki terja nazornost (o tem je na posvetovanju še posebej razglabljal tev. Zadiuk Milan), — je uspijšno vod.I šolski nadzornik tov. Vidmar.
Vse posvetovanje, pri katerem je 1.1 navzoč tudi predsednik nove piranske občine tov. Davorin Feriigoj, predsednik šolskega Sveta za občino Piran tov. Zadnek Milan, član okrajnega odbora SZDL in drugi, je potekalo v vzdušju medsebojnega tovarištva in povezave. K temu more doprinesti lep delež ravno učile) j-stvo, ki mu je zauo ma vzgoja mia-dega rodu.
LOM
Thérèso Raquin« se nam namreč godi kakor z vsemi velikimi mojstrovinami, ki so prodrle v svojem času predvsem kot novost: novosti, ki jih je razodela občinstvu konec 19. stoletja Zolajeva drama, so nam že davno nezanimiva vsakdanjost. Toda umetnina je večja kakor novosti, ki jih je prinesla svoji dobi. Umetnina živi svoje življenje, življenje večno veljavnih, občečloveikih lepot in resnic, ki jih odkrije šele poznejša doba ne meneč se za senzacije nekdanjih, več ali manj formalnih revolucij.
Iz teg? vidika se nam kaže danes Zolajeva »Thérèse Raquin« kot kristalno čista, klasična mojstrovina. Ekspozicija, ki se prične kot uvod v poljuben ljubezenski trikotnik šablonske meščanske drproe, se z naglim, silovitim obratom hudournih strasti, ki drve dosledno k skrajnemu dejanj« — zločinu — nenadoma razraste v prometejski boj, ki ga bije človek v sebi od pamti-veka: bol med elementarnimi strastmi in višjo človeško naravo. Tam,
Na zadnji seji okrajnega Sveta za prosveto in kulturo je poročal predsednik iniciativnega odbora Ljudske prosvet.e Srečko Vilhar o ljudsko-prosvetni dejavnosti na našem področju. Po njegovih navedbah se število društev in posebno članstva vedno menja, zato bi bilo težko povedali dokončno številko. Na področju OLO Koper imamo 57 ljudsko-prosvetnih društev s približno 6600 člani. Od tega j.e 9 »Svobod«, ki se pa ne razlikujejo veliko od ostalih društev, z izjemo Sečovelj. V naših kulturno-prosvet-nih društvih je največ kmetov, obrtnikov in delovne inteligence, najmanj pa delavcev. Najkvalitetnejše delo na področju kulturno-prosvel-ne dejavnosti je bilo na Postojnskem, največ pomoči pa bi potrebovali Brkini in del Slov. Is\'Te, ki je bila del bivšega sežanskega okraja. Poročilo je datlje omenjalo, da je bila v lanskem letu najbolj živahna dramska dejavnost (Koper 67 predstav, Postojna 90, Sežana 47). medtem ko s'o pevski zbori nazadovali, Število zborov, kakor tudi nastopov, se je zelo skrčilo. Naj-' več ljudskih knjižnic smo imeli v sežanskem okraju. Po kniižni akciii. ki je bila le'os, se je stanje knjižnic zelo izboljšalo. Vendar se dogaja v nekaterih krajih, da so knjige lepo zložene na policah, na njih pa se nabira prah. Nihče si jih ne izposoja (Gračišče). V koprskem o-kraju imamo razen ljudskih tudi štiri študijske knjižnice (Koper. Piran. Postojna in Sežana). Tudi Ljudska univerza je najbolje delovala na Postojnskim, kjer so imeli 88 predavanj, in vrsto tečajev, na Koprskem veliko manj, na Sežanskem pa Ljudske univerze sploh nimajo, ampak le izobraževalne odseke.
V diskusiji po referatu tov. Vil-harjai so člani Sveta za prosveto in kulturo poudarili najbolj pereča vprašanja našega kulturno-prosvet-nega dela. To je predvsem vsebina kulturnih prireditev in udeležba prebivalstva. Statistika je pokazala da se n. pr. v Kopru samem u-deležtijc 1? 30°'o slovenskega prebivalstva kulturnih prireditev in da pride pri nas komaj na 1200 ljudi eno prosvetno društvo. Ljudsko-prosvetna društva posvečajo premalo pozornos'i našim dijakom, ki bi jih morali vsekakor pritegnili ob počitnicah. Onemogočiti je treba tudi nekatere vplive kleirikaliz-ma, ki so sicer izolirani, pa vendar tam. kjer se pojavljajo, o'ežkoeajo naše kuttumo-prosvel.no delo. Največ tega vpliva je še na Sežanskem, najmanj na Postojnskem, pojavlja pa se tudi v nekaterih vaseh na Ko-
kjer se povprečna meščanska drama navadno zaključi — se Zolajeva drama šele prične. Etični imperativ »Thérèse Raquin«, simbolno oživljen v stari, otrpli maski onemele gospe Raquin, poie~-ne v vrtinec trpljenja tudi doslej topega morilca Laurenta, da ga dvigne do končne, človeško najvi je zmage: do fizične propasti v moralnem očiščenju.
Konflikt takega globokega razmaha, tako občečloveških potez, tako kristalne obdelave težko najdemo v najmodernejših dramah,
In nič čudnega, če je našla »Thérèsa Raquin« filmsko obdelavo v moderni preobleki. Nič čudnega, če uživa danes po odrih Evrope in A-merike širši sloves kakor Ibsen in Strindberg.
Tu so najlepše potrjene besede Anatola Francea: »Zola je vest človeštva«.
Zato smo ga tudi vzstavili kot prvega v repertoar, ki mu morajo biti vprašanja vesti vedno prva.
Djurdjica Flerë
prskem (Dekani, ki predstavljajo poseben problem). Govorili so tudi o načinu kullurno-prosvetnih prireditev, katerim sledi vedno ples ko* nekaka vaba.
Predsednik Sveta dr. Svetozar Polič je po referatu tov. Vilharja co-voril o najvažnejši nalogi Ljudske prosvete, to je o izobraževanju i:n vzgoji ljudskih množic v socialističnem duhu. KuRurno-prosvetrio delo tudi ne sme sloniti na enem samem človeku, ampak na kolektivu, Zato je treba vzgajati "ksrtre pi-ziti pri. sestavi odborov ljudsko-prosvetnih društev, kajti pro?.ve*ro društvo bo tako, kot bo n;en odbor.
Prevelika dotacija ne vpliva pozitivno na društvo, ker mu jemlje samoiniciativo in iznajdljivost, materialna pomoč pa je vsekakor .pogrebna, zato so vsi trije bivši okraji tudi dobili lansko leto devet milijonov dinarjev.
Člani so sklenili, da .bodo s problematiko ljudsko-prosvetnega dela seznanili občinske svete in predlagali še razpisovanje nagrad za najboljša društva 'in za ljudske igre s sodobno, socialistično tematiko. Za potrebe dramskih družin po vaseh bi bilo dobro ustanoviti v Kopru center, ki bi zbiral vs'a dobra dramska dela in gledališke rekvizite.
V drugi točki dnevnega reda je Svet sprejel proračune Muzeja, Arhiva, Ljudske prosvete, Gledališča Slovenskega Primorja in revije Bori. Proračune bo pregledal v odobritev OLO. Sprejet je bil tudi pravilnik GSP, ki dobi dodatno točko, da sta v okviru GSP tudi baletni in lutkovni odsek, in tarifni pravilnik Radia Koper, ki bo veljal za letošnje leto. Imenovali so še u-pravni odbor GSP, v katerega bo izvolila Gorica štiri člane, Koper pa šest. Člani iz Kopra so: dr. Svetozar Polič, Jože Jerala, Marcel Rožanc in Vladimir Lovec iz Kopra, Jože Areh iz Postojne in Miro Kranjc iz Sežane. Gorica še ni imenovala svojih zastopnikov.
Svet za prosveto in kulturo OLO Koper bo sklical posvetovanje z vsemi občinskimi predsedniki svetov. Občinski sveti povsod še niso imeli sej, v kolikor pa so jih imeli, so v glavnem obravnavali šolska vprašanja. Povsod tudi nimajo ločenih svetov za šolstvo ter za prosveto in kulturo (le Koper, Piran. Postojna in Ilirska Bistrica), sveti ne poznajo svojih kompetenc itd.
Ob koncu so še določili dnevni red prihodnje seje, kjer bodo obravnavali kot glavno točko probleme-Studijske knjižnice. Okrajnega muzeja in Zgodovinskega arhiva.
Zapisek ob slovenskem	prevodu
knjige: ILIAS VENEZIS	- EOL-
SKA ZEMLJA, prevedel	Lino Lc-
g'ša, izdala Cankarjeva	založba
V	zadnjih tridesetih letih se je posebno razvila novogrška proz;». Kajti šele leta 1917., 30 let po Psi-charisotvih tposikusiih, da bi uvedli grški ljudski jezik —- dimotiki —, je bila uzakonjena v osnovnih šolah prava ljudska govorica. V to razdobje spadajo torej 'imena novogr-ške prozo Mirivilis, Kondoglu, Ka-stanakis, Polibis, Terzakis, Petsalis, Thcotokas, Vutiras, 'Kokkmis in drugi, med katerimi zavzema nedvomno odlično mesto tudi Ilias Ve-nezis.
Ilias Venezis je maloazijski Grk. Rodil se je v Aivaliju (nekoč Cido-nia) leta 1904., a ije že kot dvajsetleten fant moral bežati v Atene, kjer je bil dolga leta bančni uradnik.
Da bi bolje razumeli njegovo literarno delo, ki 'ima v večji meri avtobiografski značaj, moramo stalno imeti pred očmi njegovo življenje ali usodo, ki je ena izmed lisočev, kakršne so doživeli maloazijski Grki.
Tisočletja nazaj so Grki prebivali na obalah Male Aaije; morje in zemlja ob njem — to je bila njihova domovina. Toda v letih, ki so sledila prvi svetovni vojni, so ti maloazijski Grki morali zapustiti 'tisoč let stara bivališča in emigrirati na otoke ali v Grčijo samo. To je bil ežak .udarec, ki ga grško ljudstvo ni moglo kar tako preboleti. In če se je žo v novi domovini kolikor toliko znašlo, vendaT ni nikdar moglo pozabiti na zemljo, na tisto, ki ne more nikdaT izginiti iz srca, kateremu je dala življe.vo Tej zemlji so se sicer uradno odrekli, zdi se pa — in roman nam to daje slutiti, — os se še vedno ču'i:o njene duhovne lastnika.
In prav tu je jedro vsega Vene-zisovc-ga umetniškega ustvarjanja: 'tragedija maloazijskih Grkov.
V	temnem avtobiografskem delu »Številka 21.328« (1931) nam v .grobem realizmu slika svoje izkušnje in svoie trpljenje, ki ga je pretrpel v 'turškem ujetništvu, ko je bil z drugim' sonarodnjaki le številka v delovni četi. Knjljga nam odkriva nezaslišano trpljenje in krutost, ki jo riše na ozadje prve svetovne vojne in poraza.
To je bila njegova prva etapa; odslej naprej bo ostal zve9t svojemu ljudstvu in njagovi mučeraiški poti v izgnanstvo.
2e v romanu »Jasnine« (1939)
Plesalka Leslie Caron, ki pleše in igra tudi v ameriškem filmu »AMERIKANEC V PARIZU«, ki ga bodo ponovno vrteli t) naših kino-dvoranah. Razen tega bomo videli '.prihodnji teden še italijanski film »LOČITEV NA POSTAJI: in ameriški film ONSTRAN MISSOU-RIJA«.
prikazuje skupino teh ljudi, ki si v letu 1923. poskušajo postavili nove domove v novi domovini na obrežju Ai./ke. Iz te skupUne se dvtftfnejo nekatere postave in značaji, vendar je roman brez glavnega junaka. Zato je pa roman prava epopeja izko-leninjcncev. Osebe se s svojimi dejanji enakomerno vtrsliij® «n dogajanje se zgoščuje v .več ali manj postranskih dogodkih.
O tej izgubljeni zemlji — Mali Aziji — je Venezis napisal zbirko nove »Egej« (1941) ter roman, ki smo ga tudi Slovenci dobili te dni v prevodu Lina Legiše, z hiaslovom »EOLSKA ZEMLJA«.
Eolida! to je njegova • in bolečina, skrb in potešenje. Vrača (Nadaljevanje na 11. strani)
Zaključek drugega posvetovanja jugoslovanskih konservatorjev
Izjava ravnatelja Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov L RS Eda 'Turnherja
V	torek so zaključili v Kopru jugoslovanski konservatorji drugo posvetovanje, ki. se je začelo 3. oktobra u Ljubljani. Okrog sto zastopnikov jugoslovanskih konservatorskih in muzejskih institucij si je v desetdnevnem potovanju po Sloveniji ogledalo prazgodovinske, rimske, fevdalne, etnografske in tehniške spomenike, spomenike narodnoosvobodilne borbe in prirodne znamenitosti Slovenije.
Posvetovanja so se med drugimi udeležili tudi prezident Zveznega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Avstrijo dr. Demus, direktor instituta za umetnostno zgodovino pri tem zavodu dr. Frodl, koroški deželni konservator dr. Harttvagner in arhitetk konservator dr. Forlatti iz Benetk.
Zaključnemu posvetovanju v Kopru so prisostvovali predsednik sveta za kulturo in prosveto okrajnega ljudskega odbora v Kopru dr. Svetozar Polič, tajnik okrajnega ljudskega odbora Črtomir Kolenc ter drugi predstavniki političnega in kidturne-ga življenja koprskega okraja.
Ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo ljudske republike Slovenije Edo Turnher pa je ob tej priložnosti dal našemu sodelavcu naslednjo izjavo:
»Na prvem posvetovanju jugoslovanskih konservatorjev, ki je bilo pred dvema letoma o Splitu, so obravnavali predvsem načelna vprašanja spomeniškega varstva, to so vprašanja varstva okolja, dokumentarnih sestavnih delov, umetniških svojstve-nosti spomenikov in podobno. Drugo posvetovanje pa, ki se je zaključilo v Kopru, je imelo nalogo, c!a praktično pokaže izvajanje teh načel na spomenikih samih. Zaradi tega so si udeleženci posvetovanja ogledali vse najpomembnejše kulturne spomenike v Ljubljani, na Co-rejnskem, Štajerskem, Dolenjskem in na Primorskem.
Posebno pozornost so posvetili ogledu fresk iz 15. stoletja v Ilra-Stovljah, urbanističnemu oblikovanju Kopra, Pirana in Idrije ter bolnici Franji. t; Pasici nad Cerknem.
V	urbanističnem pogledu je Piranu in Kop rti priznana posebna kakovost, ki terja, da ju razvijamo v skladu z njunima pokrajinskima lepotama in z zgodovinsko dokumentarnostjo njunih tlorisov. Piran in Koper sta namreč svojstvena predstavnika slovenske urbanistične kulture v našem Primorju.
V	Idriji so člani posvetovanja ugotovil'. da hrani dragocene tehniške spomenike rudarstva, svojstvene rudarske stavbe in je zato pomemben lepotni ter tehniški spomenik slovenske rudarske kulture, ki pa je bila do danes premalo upoštevana.
Na splošno je drugo posvetovanje jugoslovanskih konservatorjev potrdilo pravilnost in pomembnost spomeniško varstvenih del v Sloveniji. Posebej pa je ugotovilo širino slovenskega spomeniškega varstva, ki obravnava vse vrste spomenikov od arheoloških do umetnostnih. Tako so med drugim letos prvič v zgodovini jugoslovanskega varstva posvetili tudi posebno pozornost spomenikom tehniške kulture s središčem v rudarskih zgodovinskih objektih Idrije.«
S.
SEJA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO OLO KOPER
L_r.'- ..-.■
Jesenska burja mrzlo pvha od severa in pošumeva z listjem, ki dobiva vedno bolj pisane barve. Slovenska Istra spreminja svojo zeleno zunanjost in si nadeva mozaični plašč. Glavni pridelki bodo kmalu pospravljeni, ostale bodo le še oljke in zimska zelenjava.
¿Kmetijske zadruge imajo te dni veliko cL-la z odkupom grozdja. Da bi >to ca blizu videl, sem obiskal nekatere. Tako je KZ Vangancl do sobote odkupila nad sedem vagonov grozdja. Vanganelski vinogradniki .pravijo, da so letos trte obrodile skaio polovico več grozdja kot lani. Največ imajo belega burgund-ca, ki ima tu svoio posebno zgodovino, vredno, da jo ubranimo .pozabljen ja.
Pred nekako šestdesetimi leti je v Potoku pri Vanganelu živel upokojeni avsLrijskt polkovnik Deškovnč.

Pri. vinski kleti v Škocjanu
Ta je iz Francije dobil cepiče belega burgundca irp ukazal oskrbniku, naj precepi nekaj trt. Upravnik je bil neki Lukač iiz Montinjana. Ko so ¡kasneje ljudje videli, da nova sorta dobro rodi, so od upravnika izprosili cepiče. Zanimivo je, da so potem to sorto umenovali »lokačka«. — 130 imenu oskrbnika. Iz Vangane-la se je beli burgundec razširil v Šmarje, kjer so ga imenovali vanga-nelsko grozdje. Naj bo že kakorkoli, beli burgundec, .»lokačka« ali van-ganelsiko grozdje, jc najbolj razširjena soita grozdja .v tem kraju, Mora-mo še zapisati, da so pridni vanganelski vinogradniki dobro obdelali vinograde, zato so jim trte povrnile skrb z obilnim pridelkom.
V Pobegih-Čežarjih je zadruga odkupila nad tri vagone grozdja. Vse odkupljeno grozdje so preko podjetja »Frucbus« v Kopru odposlali v Celje, kjer ga bodo predelali v sadne sokove. Pred zadružnim domom pri Antonu je bila ob našem prihodu dolga vrsta voz. Razen igrozdja so člani zadruge pripeljali še paradižnik in fige. V prvem tednu .odkupa ja zadruga odkupila nad en vagon 'grozdja, ki je šlo v Celje za tavamo sadnih sokov. Največ imajo tu belega burgundca in mal-vazije. Z letino so zadovoljni, ker je grozdja za dobro četrtino več kot-Jani. 'Na območju KZ Bertoki računajo, da bodo pridelali okrog 28 vagonov grozdja — to je za dolg vlak. Na Skosljah imajo le malo grozdja za prodajo, zato je zadruga odkupila le okrog dva vagona.
Na Škofijah sem obrniil dvoko-lesncga »konjička« in se z desetimi burjmimi silami spustil proti morju. Moram priznati, da je burja dragocena pogonska sila, kadar piha v hrbet. Pozabil sem na njeno nagajanje poprej, ko mi je na poti iz Kopra j>rotl Škofijam pošteno ovirala vožnjo. Zdaj pa sem se z njeno pomočjo kar hitro znašel v klc-ti .¡kmetijske zadruge v Izoli.
TRIJE SODI VELIKANI^_____
Vsa okolica tega prijaznega delavskega mesta je en sam vinograd. Iz ravnine okoli mesta silijo vinogradi v sončno reber pod vas Bare-di. Dobre vinograde imajo t udi v Kortah, Cetorah, Saletu, na Maliji ■in (bližnjih zaselkih. V Kortah je grozdje doseglo celo 20 stopinj slad-
korja. v okolio' Izole pa je povprečje za belo grozdje 16 stopinj sladkorja, za črno pa 17 stopinj.
.Kmetijska zadruga v Izoli je odkupila že okrog pet vagonov grozdja in ga sproti predelala v vino. Leta Í953 jo zadruga večje skladišče določila za vinsko klet. Zadetek je bil zelo skromen: imela je samo dva soda po 600 litrov. S •tako malo posode pač ni kazalo začeli s predelavo grozdja, zato si je od podjetja Slovenija-vino' 'izposodila nekaj večjih sodov, ki jih je kasneje odkupila. Lani jc od sodar-ske zadruge v Zagrebu kupila Iri hrastove sode, ki držijo vsak nad 100 lil. Ti sod.! so .pravi velikani v primerjavi z drugimi, ki jih ima zadruga v kleti. Za vsak sod je plačala 300.000 din. Sedanja zmogljivost kleti je 1000 hi.
Podčrtati, moramo, da je zadruga, odkar je začela sama predelovati grozdje v vino, največ polagala malim proizvajalcem, S tem je namreč eliminirala vse preprodajalce in .predelovalce. Tega vprašanja drugod niso tako rešili, zato so bili posebno tnali proizvajalci vedno prizadeti. KZ Izola odkupuje grozdje na odjsrl.i račun in likvidira račune takrat, ko jDroda vse vino, Če kak član želi, mu zadruga likvjidira račune tudi jjrej, toda jio ceni, ki jo ima vino takrat Zadruga bo 'Oid.i v prihodnje delala tako, da bo zadovoljila svoje člane in skrbela za napredek kmetijstva. Naj še jsovem, da je zadruga lani odkupila za 29,934.000 din kmetijskih pridelkov, -od 'ceh samo vina 450.000 litrov.
NOVOPRISELJENI VINOGRADNIK
Na vrhu izolskega klanca je stal voz s sodom. Majhen možiček je pravkar .prinesel zvrhan brentač grozdja in ga vsul v sod. Kar videlo se mu je, da ni domačin, zato sem .ga pobaral, ¡iz katerega kraja prišel, Mož se je spomladi priselil ■iz Topolovca. Doma je bila 'trda za žiivljenje. čeprav se ne boji dela. Sosed mu je ponujal z akacijo in. 'trnjem zaraščeno parcelo, da bi jo iztrebil in obdelal, ko je videl njegovo pridnost. Kaj naj bi v tisti pu-stoti pridelal. Pri Izoli je vzel v obdelovanje zapuščeno posetvo. Prejšnji gospodaT je prišel pred odhodom v Trst .pogledat in ga je celo pohvalil. Letos bo pridelal le nekaj hektolitrov vina, toda zadovoljen je, da je rešil vinogradiče na terasah. Pokazal je roki. ki sta bili čez in čez en sam žulj, in dejal: »Vidiš, lake roke imam,« Ko sem nadaljeval pot jnroti Stramjanu, so mi bile še vedno .pred očmi žulj ave roke Ma-
m^^mWmmí^^m ¿y 1
'Vr	■■••■
Slaclke so grozdne jagode
'tij'e Palčiča iz Topolovca. Če bi. vsi tako ljubili zemljo ,. .
V Stnmjanu je grozdja več kot ga je bilo lani. KZ je odkujrila dva vagona grozdja, ki ima od 18 do 20 stopinj sladkorja. Pri Sv. Luciji so odkupili 'tri in pol vagona grozdja.
SEČOVLJE, IZRAZITO VINOGRADNIŠKI .KRAJ
Rodovitna sečoveljska dolina ima skoro same vinograde. Le. tu in tam je vmes kaki njiiva koruze ali de-
telje. Kmetijska zadruga je odkupita že 38 vagonov grozdja, Na meji med Slovenijo in Hrvatsko se od-cejsi tri km dolga cesta, ki zavije levo med vinograde. Ob cesti čakajo vozovi, iz vinogradov pa se sliši zadovoljno govorjenje trgačev. Vse kaže. da bo tu še en vlak grozdja. Na Križišču zavije cesta proti severovzhodu po dolini Valdernige, ki se vedno bolj oži. Tu zamenjujejo vinograde koruzne njive. Pri Bandelju ima jodkupno bazo in vinsko klet KZ Šmarje. Do sedaj je odkupila in predelala en vagon grozdja. Grozdje je v tem kraju doseglo od 17 do 21 stopinj sladkorja. V 'Pučah, Košta-boni i'n okolici pa so zaznamovali najvišje sladkorne stopnje 23 in tudi 24 stopinj.
»ŠAGRE« I.N NAVADE OB TRGATVI
Kot je v visokogorskih krajih navada, da ¡jo končani košnji priredijo »pokošnico« s plesom in gostijo, tako so tudi v nekaterih vaseh Slovenske Istre do končane .prve svetovne vojne veselo praznovali! zaključek trgatve. Pri Čežarjih so vse do leta 1924 praznovali takoimeno-vano »oktobmico.« Kadar je grozdje normalno dozorelo, da je bila 'trgatev končana jjrve dni oktobra, je bilo praznovanje »oklobmice<< prvo ali drugo nedeljo v oktobru, Že ves teden prej je pripravljalni odbor izbiral dekletom plesalce. Fantje so z brento hodili od hiše do hiše. Povsod so jim v brento nalili novega vina. Vino so piili kar iz brenlte, kar
Kadar zemlja vrača obdelovalcu za njegove) delo take pridelke; je ta prav tako zadavoljen kakor ta »hendimarka«
je ostalo, .pa so zlili v skupni sod. Pri odhodu so peli:
Kako je .lep brentač, 'kdo bi vina ne pil, > ko je tako sladko.
»Oktobmico« so .praznovali v ponedeljek in še torek. Plesati so začeli cb šti rih popoldne. Do osme ure zvečer so godci zaigrali pet komadov, dva '»lenderja« dva valcerja in eno polko, nato so šli večerjat,
P,ri Babičih so hodili! pokušat novo vtaio od hiše do hiše, Prebivalci ■te vasi so bi'li včasih zelo družabni. Pri pokušanju vina so radi zapeli in
se je »pokušanje« s petjem zavleklo tudi do jutra.
V dolinski občin'; je županstvo dalo natiskati posebne lepake, ki so oznanjali začetek trgatve. Stari Jam-šefc vPlavjah ve povedati, da se je ob trgatvi razlegalo 'iz vinogradov veselo petje:
Še trte se solzijo, predno vince rodijo. Naj tudi se poti, kdor vince pit' želi.
A. P. — Ogarev
(Nadaljevanje)
Voda nato ponikne pri Danah, vasi pri Ložu poleg Star. trga. Voda teče pod zemljo m se spet pojavi na robu cerkniškega (polja. INa .jugovzhodu polja je cela vrsla izvirkov. Največji je Obrh. Vode, k! priteka-jo iz teh izvirkov, se združijo v glavno sbugo Stržen, ki se vijuga po dolžini celega polja, končuje pa se pri Karlovici na nasprotni strani. Precejšnjo količino vode dajejo jezeru številni pritoki, od katerih je cvrkniški največji. Sledijo: studenec i /. Magdalene, Obrh nad MarLinj-skem, Grahovščica in drugi. Tudi Javornik, ves luknjast v svoji notranjosti, ob močnem deževju 'kar bruha vodo iz sebe. Tresenec, Vranja jama, Velika in Mala Bobnarica so njegovi najvažnejši dotoki. Pri tem ne smemo pozabiti tudi Suhadojnice in studenca Ušivi laki in Narti. Vsekakor pa je količina vode, ki priteka iz dolomitne Slivnice in Bloške planote, precej velika.
Jeseni, v času ko nastopi močno in stalno deževje, začne voda vreti iz vseh teh izvirkov. Kotlina nima na površini nobenega izhodnega kanala, Najbrž bi ogromna vodna masa v najkrajšem času. pokrita pod seboj vsa okoliška naselja, če bi Cerkniško polje ne imelo še neke druge lastnosti, o kateri še nismo govorili. Cerkniško polje namreč vode ne samo bruha, temveč jo tudi sproti požira. Požiralnikov je dolga vrsta in raztreseni so po vsej ravnini. Glavni ponori so v jugozahodnem kotu jezera, kajti v to smer gre gravitacija glavnega vodnega toka. Požiral-
\\ iILIAS VENEZIS:
Tudi mi smo nekaj tednov v duhu roma i v Ženevo in v njeno »Palačo narodov«,, kjer so državniki in za njimi učenjaki »krojili« bolj svetlo bodočnost. Njihove misli, nasveti iin sklepi menda nekaj odtehtajo. Če so bih spravljivi in prežeti z dobro voljo, smemo verjeli, da je Ženeva postala simbol medsebojnega zbližanja ;in vzajemnega sodelovanja držav in njihovih narodov, simbol miru. Zato narn je odleglo. Saj je že skrajni čas, da se uresniči želja množic in se svet po tolikih žrtvah končno umiri. Če komu, je to potrebno nam, ki smo v. zadnjih dveh vojnah toliko pretrpeli. Namesto tako .potrebnega miru pa nam je zgodovina po .zadnji vojni .postregla z novim bičem — s hladno vojno. Po silno vroči še hladno Ali nismo že dovolj .prekaljeni?
To zadevo si razlagamo takole: če so se onim, !ki lahko vplivajo na usodo človeštva, zmešali možgani .in .ne vidijo nevarnosti, ki preti Zemljanom samo zaradi zlate lakote — samo v tem je gonilo nesrečnih imperialističnih teženj razmeroma neznatnega števila mogotcev — mora poseči vmes priroda, ki se je že zasitila naših »Spasov«. Ali ni že prevelik »špas«, boljše —- prevelika drznost, če nas je človeški duh privedel na mejo, kjer je treba 'izbirati1 med onim velikim strašnim in usodnim ali-ali: ah smrt ali življenje? Tako je zapisano na strahotnem izsledku znanosti — na atomskem orožju. A zakaj orožju in ne orodju? Zakaj ne namesto .iznajdbe, ki ji niso določene meje lurričevanjti. iznajdbo za blagoslov in srečo Zemljanov?! Prav zaradi tega jDrotislovja v iznajdbi atomske silo se je svet znašel v položaju dveh v steklenico izaprtih škorpijonov, pripravljenih na dvoboj. Oba imata enako učinkovito strupeno želo, ki si ga lahko vsak čas zapioita drug drugemu v telo. In potem? Rajši ne! Če je življenje drago škorpijonu, je tudi, nam. Škorpijonom je jedrna sila neznana, mi pa že slu-iimo, kako bi nam mogla s pridom služiti v borbi za obsoj in napredek.
Morda mi bo kdo očital, da to pi-sanjle presega lokvSir nabrežanskega pisma. Ne zanikam. Ampak nas zanimajo dogodki, ki napovedujejo lepši čas in bolj svele, lahke, prijetne in zato krajše dni, a daljše živhenje. Sedaj pa je kljub brzini časa neko dolgočasje. Pokojni učenjak Einstein je dokazal, da se tudi čas meri ,po razmerah in je, kol rečeno, relativen. Zato je navedel
tale enostaven primer: če kramljaš z mlado gospodično, sta dve uri zelo kratki, če pa sediš na vroči peči,, sta cela večnost.
Za nas; .pride v poštev vroča peč. Samo z nj|o moremo .primerjati našo .nestrpnost, podobno oni. Id te muči. ko zaman .pričakuješ nekaj, kar je zate ižjivljlenjlskega pomena. Tudi mi čakamo, da se izpolnijo-obljube, ki jih poslušamo že leto dni. Naša nestrpnost, rekli bi bojazen, pa ima še drugo ozadje, ki se prav nič ne zlaga z. novim političnimi ozračiem. Wasliington, London. Pariz in Moskva nazdravljajo medsebojnemu zbližanju, od -Rima sem jja: veje veter, ki nam ni po godu. Vse kaže, da ko gre za naše interese, odpove staro rimsko načelo »Rama locuta causa En.ita« (Rim je spregovoril in — konec) in se preveč prepušča glas- nevarnim strunam tiste demokracije, ki ji kadijo najbolj reakcionarni duhovi in največji sovražniki .pomirjenja in zbližanja z vami kot sosednima narodoma.
Ne moremo se iznebiti občutka, da je naša usoda enaka oni južnih Tirolcev. Če ie tamkaj danes dvajsetkrat več Italijanov, kot jih je bilo pred nekaj 'leti —■ ali naj se tirolski Nemci zato pritožu-jejo? Ne, za Rim to ne pomeni krhanje življenjskega prostora narodu, ki je šilom razmer italijanska manjšina. Zločin pa bi ibil, in še kakšen zločin, če bi se to zgodilo neki .italijanski manjšini. Medtem pa se smatra za nrekakSen sovražen akt, če mi le opozorimo pristojne činitelje na ito in ono, kar je v nasprotju s človečanskimi načeli, s Posebnim statutom, z demokracijo itd,, .in jim n. pr. predočimo, da bo novo eztil-sko naselje v Sesljanu vse prej, kot pa pot k pomiritvi.
Nedavno je gosjiod vladni komisar obiskal tudi našo Občino. To je bilo na mestu. Tudi so nam ugajale nekatere obljube. V .občino bo torej prišlo okrog 45 milijonov, gospodarska načrta l(I6. in 17),), ki predvidevata več desefanilijonskih izdatkov za javna dela — 'bosta v glavnem odobrena, poskrbeli bodo tudi za gostinske zadeve (hotela) v sesljanskem kopališču .(kakor hitro se bo za to pojavila zasebna pobu-da), v vojni .požgana, še neobnovlje-na poslopja tbodo popravili, če se bo ugotovilo, da so bili dotičn-i objekti res' pokvarjeni po vojni. Gospod komisar je 'tudi povedal, da bo Usta-
nova za dalmatinske in 'istrske begunce in izseljence gradila naselje v Sesljanu kljub protestu občine, in to zato, kei se italijanski državljani lahko naselijo kjerkoli v državi.
Ne, gospod komisar! Ta dokaz o svobodni naselitvi državljanov naia ne more prepričati, ampak le izziva dvome in bojazni. Vprašamo le to: ali je to naseljevanje iz lashie pobude posameznikov? Ne, ampak je temeljito preračunana in organizirana politična akcija v .raznarodovairie namene. To je vidno .in neizpodbitno dejstvo, znano celo otrokom. Ali to ne pomeni nasprotje z določbami mednarodnega akta — Posebnjegla statuta? Ali moremo potemtakem zaupati upravi 'in Rimu, čeprav nam ta .ponovno svečano zagotavlja, da je izjjolnjevanje Londonskega sporazuma njegova .politična in moralna dolžnost? Dejanja govorijo prav obratno: da se je .Rim trdno odločil za ta način raznarodovanja 'in -se tako po najkrajši in najbolj- učinkoviti poti izogiba določbam Posebnega statuta.
Kar se tiče obnove .p ožganih vasi, se nam opazka gospoda komisarja ne zdi umestna. Mar ni oblast v teku 10. let še ugotovila, katera poslopja so bila požgana. Kaj so .v tem .razdobju delali pristojni uradi? Birokratsko kljuse nam -je naprtilo že dovolj škode in sedaj naj bi ponovno piiioelo s svojo s.tfaro .pesmijo.
Sesljan je pomembnj -turistična točka in priljubljeno kopališče že izza druge polovice prejšnjega stoletja. Je torej primeren -kraj za zdravstvo tržaškega ljudstva. Polovico njegove obale, to je tiste, kjer so se do lanskega oktobra šopirile dolarske družine, je bilo letos kopalcem prepovedane. Je pač njen lastnik princ Tum-Taksis. Ali 'bi 'tudi bilo tako, če bi bila ta obala privatna lastnina kakšnega slovenskega kmeta? Pa bi kdo -trdil, da ni pri nas demokracije na pTelek!
Mi bi radi, da bi bilo naše delo čimbolj produktivno ne le v delavnici, tvormei in drugod, ampak tudi na zemlji. Predvsem na zemlji, kjer smo šilom razmer močno zaostali, kar vedno bolj občutimo. ¡Naši ljudje pravijo o tem takole: Italija je tehnično razvita država. Toda znanost in tehnika sta last le neznatne manjšine -in služita zvečine le velikim .industrijskim n ooljedel-skirn obratom. Je že skrajn čas. da postaneta oba čim večja lastnina
delovnih ljudi. V našem delu Tržaškega Krasa je razmeroma precej kmetijstva, 'ki pa -naglo .propada. Potrebni bi bili kmetijski večerni tečaji 'in .predavanja za temelj to preučitev vzrokov sedanjega stanja kmetijstva, za pouk in nasvete. A kaj jsomaga ponavljati to potrebo, ko pa ni pristojnega mesta, ki b' to v. delo, razumelo in tudi kaj ukrenilo. Nc razumemo, kako da za našo o.;--- :iO to vprašanje ne obstoja.
Ali naj vam pišemo o naraščajoči brezposelnosti in skrbi za bodočnost, ki vedno bolj vsiljujeta misel na izselitev? Nekaj družin iin samcev je že sprejela Ivstralija, nekaj jih tja še namerava. Borba za obstoj ima svoje zakone. Semkaj pa ne moremo prištevati onih, ki so zapadli razvadam in se nočejo sprijazniti z bolj treznim in gospodarskim računom, ki velja za vse dele sveta in tudi za Avstralijo.
če bi bilo možno, bi se izselili tudi naši kamnoseki. Ti niso nikdar kovaii podjetnikom takih dobičkov, kot prav danes. A kaj i:majo od tega? Zadovoljili bi se s 15% povi-škoin mezd — 'kar je v primeri z bajnimi dobički podjetnikov sila skromna zahteva, a ti jim menda ponujajo le 5% poviše-k. Temu pravijo glasniki kapitalizma »svobodni svet«. Sicer imajo prav, ker svobodno lahko izkoriščamo drug drugega, svobodno lahko pridobivamo {seveda le mogotci), svobodno trpimo pomanjkanje, od gladu umremo itd.
nika Velika in Mala Karloviea odvajata ogromno vodno maso proti Ljubljanskemu barju in Škoeijanu, kjer se pokaže ponovno na površini. Tam blizu je tudi Svinjska jama in Kamenje. Vodonos, Rcšclo, Velika in Mala Ponikva so rastreseni po jezeru. Poleg teh ponorov je še vrsta drugih. Voda se razlije po polju, preden jo dosežejo ponori, ker ležijo nekoliko više od vodne struge.
Navadno se začne polniti Cerkniško jjolje v oktobru, včasih prej, ' včasih pa tudi pozneje. Vode pritekajo od vseh strani z neverjetno naglico in v ogromnih količinah. V nekaterih vodotokih tako bobni, da te. zagrabi kar strah iin dobiš občutek, da se podira zemlja. Voda napolni polje že v štiriindvajsetih urah do brega, vodomeri pokažejo višino štiri, tudi pet metrov vode. Voda leži potem več mesecev, nato pa. spet odteče. Vendar pa ni vedno tako. Včasih tudi po več let jezero sploh ne usahne. Zgodilo se je, da je ležala voda tudi sedem let. Jezero pa usahne 'tudi po večkrat na leto.
Stanje vode v Cerkniškem jezeru je, kar je razumljivo, odvisno od pa--davin. Od množine padavin je odvisno tudi .razmerje med »delovnim efektom« vodnih dotokov in odtokov: čim več padavin, tem večje je jezero! Čim več je vode v jezeru, tem manjša je zmogljivost ponorov, da bi vodno maso sproti požirali 'in odvajali. Čim manj je padavin, tem
"' ■*-L-	^^ — ■■ ■ -......i «■'■ »■	Lrsrz^r^
Gospoda vladnega komisarja želimo seznaniti tudi. s postopanjem kvesture, in- to z .namenom, da se končno neha s predsodki in metodami, ki spominjajo na fašizem -in izzivajo nezadovoljstvo, ostro kritiko in tudi težke iposledice. Sodimo, da za kvesturo ne veljata italijanska ustava .in Memorandum, zlasti ne, ko .gre za osebe, ki .so zapisane v, seznamu »filotiitin-i«. Zanje ' ni dovoljenja za prekoračenje državne meje. Navedemo le en takšen primer: neki jugoslovanski državljan s stalnim bivanjem na tem področju .(kjer je njegov rojstni kraj in dom, in kamor se je leta 1945 vrnil kot emigrant pred fašizmom) ima težko očesno bolezen in mora stalno na preglede na očesno kliniko v Lju-b-■-janc', 'kjer je bii pred leti operiran, Kljulb dokazu o svoji bolezni in o ugodnostih, ki j.'h uživa v jugoslovanski bolnioi kot socialni zavarovanec {medtem ko bi moral tržaško bolnico plačati), mu - kvestura ns. izda vizuma. Pritožil se je na predsednika italijanske republike in njegovo tajništvo mu je v roku 9 dni odgovorilo, da -je pritožbo odstopilo v proučitev generalnemu komisaria-■tu v Trstu. 2e dva in pol meseca zaman čaka od tega odgovor, čeprav ga je dotičnik na to pismeno opozoril, ker je v skrbeh za svoje oči.
Vreme nam je letos precej naklonjeno 'in zemlja di, kar le more. Pričakujemo -v splošnem zadovoljivo vinsko letino. Trgatev pa se bo zaradi kasne zoritve zavlekla tja do srede oktobra. Tudi naša zemlja bi dala mnogo več, a jc žal tako, kot smo prej povedali.	— n
manj je vode v jezeru, ponori namreč delujejo. Nikoli pa še ni voda iz Cerkniškega jezera ogrožala okoliških vasi. Edino ob Dolnjem jezeru so pred mnogimi leti morali teči pred nenadno poplavo v zgornja nadstropja. Sicer vlada med izvirki in ponori nekako soglasje, ki je najbrž edinstveno, Najbrž so edinstvene tudi geološke in morfološke po-sebnosti tega največjega kraškega polja v porečju Ljubljanice.
Presihanje traja navadno precej časa. Dobo presihanja računajo povprečno 'tri do štiri tedne, če ni vmes dežja. Glavna vodna masa je že izginila v žrela Karlovic, sedaj posrkajo ostanke številni .ponori, ki pa ne opravijo svojega dela vsi hkrati, temveč postopoma v .zapovrstnem redu: najprej se osuši Kamenje, potem Vodonos in nato Kotel. Časovni presledek je navadno teden dni, včasih pa še več, ali pa tudi samo nekaj ur. Na 'ta način se osušujejo tudi številni drugi, požiralniki. Sedaj lahko greš na lizprehod kamorkoli, dn se iti ni treba bali. Tudi ogromna množina rib, ki je še nedavno tega
•teden dni globoko v notranjosti »Hudičeve luiknje« pri Planini. Znan je tudi projekt ing. Vincentinija iz Trsta. Izdelal ga jc ob koncu preteklega stoletja. .Stara Jugoslavija se je s tem nekaj časa resno ukvarjala, še resneje pa je vzela to vprašanje v roke naša država po koncu druge svetovne vojne.
Pred tremi leti so vrtali na več krajih Cerkniškega jezera. Pri Zev-šah so naletel- na trdo skalo. Sporno je bilo, kako urediti melioracijo Cerkniškega jezera. Naši časopisi so objavili več načrtov. Alii. bi bilo bolje osušili celo jezero, ali samo del? Zadnji načrti so obstali pri tem, da naj se le del jezera osuši z zajezitvijo. Velik del vodne mase pa naj bi )30 projektih speljali v Planino, kjer bi bila električna centrala. Pri vsem tem pa je nastalo drugo, zelo resno vprašanje: uresničitev načrta bi ogrožalo Ljubljansko barje, ki bi trpelo zaradi otvisnosti od cerkniških voda. Razmerje množine odtokov bi se spremenilo namreč njemu v ■ škodo. Ostali del jezera pa naj bi se ustalil 'tako, da bi ponikve temeljito
Pogled na Cerknico
Devinski grad
plavala v vodi, je izginila. Veliko so jih pogoltnih požiralniki, ostale so, romale v vreče ribičev-»sakarjev«.
Po polju se pasejo zdaj velike črede krav, kosai brusijo kose, od daleč pa slišiš tajanje lovskega psa, ki preganja divjačino po prostrani ravnini. Cerkniško polje je razdeljeno, v številne .parcele, od-katerih morajo kmetje plačevati davke. Travo pokosijo, čim se tla dobro osuše, kajti 'trava je raslla kar .pod vodo. Prevladuje trščica, precej gosla pa je tudi »trcbela« -in »»bikovje«. Vendar pa ta krma ni najboljša, posebno takrat ne, ko se jezero pozno osuši in je košnja pozna, kakor .je bilo n. pr. letos. V takem primeru porabijo travo za steljo. Včasih so kmetje na Cerkniškem polju sejali proso, s čimer pa še danes ne ukvarjajo več. Veliko bi lahko povedali 'tudi o.pomembnosti Cerkniškega polja za poljedelstvo in gospodarstvo v pretekli dobi, vendar se bomo omejili na kratko ugotovitev, da se je tu v teku nekaj stoletij veliko spremenilo. Nekoč je bilo Cerkniško polje polno divjačine, divjih jelenov, medvedov liric, zajcev, divjih prašičev, prepe-ilic in rac. Tudi ribolov, ki jc igral zelo pomembno vlogo, je stopil v ozadje, ne opravljajo ga več tako množično iin smotrno kot nekdaj.
Kmetijstvo v Loški: dolini ni donosno, kajti svet je kraški, sicer lep in gladek, toda neploden. Posebno pereče ¡o Cerkniško polje. 2e desetletja in desetletja se že 'inženirji in strokovnjaki ukvarjajo s tem, kako hi*, jezero osušili dn zemljo usposobili za gojenje kmetijskih kultur. Že neka brošura iz leta 1863 mimogrede govori o takih in podobnih načrtih. Za časa Avstrije se je ukvarjal 7. načrti za melioracijo Cerkniškega polja tudi sloviti Inženir dr. Pu-tih (1888), V ta namen je prečepel
nzčistili, jih zvrtali .in vlil vanje cementno . maso. Nekako tako, kakor plombiranje gnilega zoba pni zobozdravniku ... To -vprašanje pa mi lahka zadeva. Kaj pa n, pr. če bi blo osuševanje le Sisifovo delo?! Kakšna je v resnici notranjost" Cerkniškega polja v globini? Tega nihče zanesljivo ne ve; ta skrivnostni svet še zdaleč ni raziskan dokončno. V marsičem smo se še prisiljeni nasloniti na domneve in ugibanja. -Morda je globoko pod jezerskim dnom, al! pa v notranjosti Javomika, Bloške planote neizmerno velika, skrivnostna jama, morda so v tem nedostopnem • svetu neverjetno lepi kapniki ali podobni j^ojavi, skrivnostni, pravljični svet, ki v svoji čarobnosti nima primere na vsej zemeljski obli?!
Gotovo je le, da je svet pod jezerom poln velikih močnih odvodnih kanalov in lukenj. 'Inženirji so prepričani, da je vas Dolenje jezero na trhlih tleh in da je najbrž pod njo ogromna votlina. .Nekateri Jezerci trdijo, da se sliši zamolklo bobnenje -vode, čc pritisneš .uho na tla v hiši.., Če pa jama v resnici .obstaja, je treba vedeli še to, da se jame pod vplivom delovanja vode na apnenec vedno bolj širijo lin večajo.
*
Slavni Valvasor je v svojem nesmrtnem delu: .»Slava Vojvodine Kranjske« Cerkniško jezero opisal temeljito in Obširno. Navdušen je bil za izredne piirodne pojave in za eksotiko in v Cerkniškem jezeru je videl poosebljeno čudo narave. Sploh se je rad sukal okoli jam, ki imajo svojevrstne posebnosti, Suhadoljni-ca, Vranja jama, Bobnarice so ga posebno privlačevale in v svojem delu jim je jiosvetil častno mesto. Zanimivo je, kako je tolmačil te pojave,
(Nadaljevanje prihodnjič)
& bvwn&piimi 'zv&'zdami

/ (Odlomek iz romana EOLKSA ZEMLJA)
Lovec leži s kroglo v srcu na robu bukovega lesa, na stezi, ki se spušča v veliko grapo. Konj, ki ga jahata Doris in Artemis, stopa spredaj. Tako prv.i trči na truplo, zlek-njeno čez slezo,
»Ali!«
Artemis glasno zakriči 'in se stisne k Doris, ko da bi se -hotela braniti pred smrtjo.
Doris skoči s konja m poklekne k lovcu, Prime ga za roke, jih krepko potrese. Hlastno mu odpre srajco na prsih, Iz luknjice, ki ijo je napravila krogla, se je kri kakor iz vrelca iztekla, zalita prsi. Doris prisloni uho. da bi poslušala utripanje srca. Sklonjeni nad' njo, molče čakajo s 'tesnobo v srcu trije možje in Artemis. Doris vstane. Njen obraz je rumen in njene ustnice blede.
»Izteklo se je....,« izgovori. »Mrtev je.«
Zdaj je bila Autemis na -vrsti, da se vrže na lovčevo truplo. Sprva boječe, .nato vsa obupana zagrebe prste v läge, iboža in 'toži z glasnim krikom:
»Zakaj si to storil? Zakaj si to storil? Zakaj si umrl?«
Ruta z rumenimi zvezdami ne obdaja več njegovih las. Razcefrana je. Zdrknila mu je okoli vratu.
»Ubili so ga!« reče eden od dninarjev. »Ali vidite kje njegovo puško?«
.»Ne,« odgovori: drugi, ko je preiskal' vse okrog. .»Nikjer ...«
»Ubili so ga!'« ponovi .tretji. »Kdo neki ga je mogel .ubiti? In zakaj?«
Artemis čuje to strašno besedo, M ji bije na ušesa; čuti se ovn.ta v skrivnost, ki vre iz nje. »Ubili so ga«. Smrt je' zdaj v njenih očeh obtežena z nekim še strašnejšim pomenom. Okrog negibnega trupla se začenja v valovih zgrinjati mrak Prestragena ifpričo somraka lizpustä Artemis lovčeve lase; umakne se s .prsti; ne mara se več dotakniti mrliča.
•Počasi vstane:.	•
»Ubili- so ga?' Ubili so ga, si dejal? Zakaj so ga ubili?«
.Njene oči se odmaknejo od 'treh mož. Zdaj se upro vanjo, ki, to čuti,, skriva odgovor, od katere ga mora terjati.
»Kdo ga je ubil?« vpraša, zroč v Doris. »Kdo ga je ubil?«
In itakoj prikliče to vprašanje neko drugo:
«Kako si vedela, da ga .bomo našli na stezi, ki pelje k medvedkinemu .brlogu?'Kako si- vedela, da je šel k medvedkinemu brlogu?«	'	" '■•.'
'Med noro dirko, ki jih' je pripeljala sem, ji ni prišlo na misel, da bi vprašala za to.
»Kako si vedela za to?« ponovi ostreje, medtem ko Doris bleda molči.
■»Ali je treba kaj vpraševati?« se vmeša eden od dninarjev. »Ko se je vrnil .njegov konj z malim medvedkom v bisagi? Bilo je jasno ko beli dan, da je šel k medvedkinemu brlogu-!«
»Kaj?« de deklica, fc jo je podrlo razodetje, da je osuplo obstrmela. »Konj se je vrnil sam z malim medvedkom? Da je ugrabil malega medvedka?«
in .pri priči začne znova tuliti in tožiti.'
. »Ti si ga ubila! .Ti'si ga ubila!« meče ihteč Doris v obraz. »Zate je -šel po medvedka. Ti si ga poslala!«
Doris ni zmožna, da ibi se branila; ni navajena na obračunavanje. Zbere vse svoje sile, da bi ohranila svojo, odločnost in hladnokrvnost. Grize si- ustnice.
»Molči,!« za-pove ostro Artemidi. »Molči!« ponovi še itrse.
Potlej se obrne k svojim ljudem:
»Piivežite ga na konja!« -ukaže. »Prenesli ga bomo v dolino.«
. Privezali;, so ga vznak na konja, Obraz so mu pokrili z Tuto z rumenimi zvezdami. Kaj je mogel zdaj videti od bukev in od Kimidenij, od zlatih Dorisinih las ali od Arte-midinih oči?
Krenili so na pot nazaj, zelo počasi, da ne bi premetavali trupla, da bi lasje ne frfotali v vetru. Spredaj sta jahala dva jezdeca. Potlej je šel peš tretji kmet, vodeč za vajeti konja, ki je nosil lovca. Zadaj je stopal Dorisin -konj, na katerem sta sedeli obe ženski, ttesno stisnjeni druga k drugi.
Večerilo se ije. 'Bukve so sprejele sporočilo in ga mrmrale v šumenju svojih' listov, ga raznesle po wem svojem okrožju.
»Ali ste čule novico? Lovec je bil ubit! Lovec ne bo več hodil v naši senci!«
Dalje spodaj so zelene črnike čule novice in jo mrmrale d'ivim golobom in divjim petelinom, ki so preletavali tam čez.
»Ste slišali? Lovec je .bil ubit!«
»Kateri lovec?«
»Tisti, ki je hodil na lov na divje peteUne Jn divje golobe. Tisti, ki je hodil na lov na divje prašiče v grapi!«
»Kaj je morda streljal na ostarelo žival, ki se je zatekla umirat v jamo divjih prašičev?«
»O ne! On ni nikdar ustrelil živali, .ki je šla umirat! Nikdar mi pomeril na ptiča, ko j© ta ravno pil. Bil je pravi lovec!«-
»Od česa je tedaj umrl?« so začudeno spraševali divji petelini in divji golobje.
»Od ljubezni,« so odgovorile čmike.
Ptiči so ponesli to čudno besedo tja do Šakalje reke. Vode reke so jo vzele s seboj prav do kraja, kjer se združijo z morskimi valovi, .nato so jo izročile egejskim valovom, da b: postala nov val med drugimi.
H: * *
Drugo .jutro prispe neki človek s kmetije ob moriu, držeč previdno v naročju malega medvedka. Vpraša po Artemidi,
»Moja mlada gospa je' rekla, da vzemi to žival in jo vzredi.«
Naša babica iin naša mama glasno zakriči ta:
(Nadaljevanje na 11. strani)
Univerzalni superpečnjak
Marija je 'gospodinja in mali dveh otrok, razen tega pa 'Se uradnica. Oba otroka ima v vzornem internatu in zdi se, da je zadovoljna. Na vprašanje, če jo tako razdvojeno življenje ne moti, je odgovorila: — Rada 'hodim v službo mi moji dohodki so nam več kot potrebni. Tudi otroka imata v .internatu dobro vzgojo, ki jima je jaz zraven službe nikakor ne bi mogla nuditi.,,
Ima žena prav?
Naravno je, da pozdravlja vsaka zaposlena mali s hvaležnostjo vzdrževanje takih ustanov, kjer so lahko njeni otroci v popolni oskrbi a'li pa jih ima .tam samo v času svoje odsotnosti. Toda prepričan sem, da vsaka dobra mati pogreša stalno prisotnost otroka in da jo boli občutek delitve vzgoje z nekom drugim. S kakšnim veseljem odpelje svojega otroka po končanem delu, na primer iz otroškega vrtca, da preživi skupaj z njim večerne ure! Te ure se ji zdijo skoraj kot nagrada za ločitev čez dan.
Ce iščemo odgovor na vprašanje, ali je razlika med oitroki, ki jim nudi vzgojo domača hiša, in onimi, ki odrastejo v domovih, bomo brez daljšega razpravljanja lahko ugotovili prednost domače, t. j. družinske vzgoje.
Že dejstvo, da spi več otrok v skupnih spalnicah, da se hranijo otroci skupno v velikih jedilnicah in da .gresta dva in dva v dolgi vrsti na izprehode ter se zopet vrnejo k igri iin delu v skupno prostore — kaže, da je duševni razvoj takih otrok za razvojem 'tistih, iki rastejo v normalnem družinskem okolju. In tukaj ne smemo iskati pomanjkljivosti samo v tem, da manjka ..takim otrokom več dnevnih vtisov, 'kajti
Jesenska oblačila za naše otroke
otrok pogreša predvsem več osebnih stikov z odraslimi. In v tem je stvar, ker šo tako dober in vzoren dom tega ne more nuditi, v zadostni meri, saj individualni vzgoji ali vzgoji posameznikov csled 'razmer ni mogoče posvečati večje pozornosti.
Tudi mlade živali, se izven svojega gnezda težko vzgojijo — in višje je organizirana žival, .tem dalj časa je potrebna materine nege do popolnega in pravilnega razvoja.
Torej niiikakor ni idealna pot, že v zgodnji mladosti odtegniti obroka družinskemu okolju, seveda če tega ne narekujejo razmere ali posebni primeri. Vsekakor pa dajemo prednost dobri domski vzgoji, če jo družinsko okolje, kjer otrok živi — negativno tin škodljivo za njegov razvoj.
Drugačen je slučaj z napol odraslim otrokom, 'ki gre na , študij v mesto iin je varno spravljen pri kakšni družini ah v internatu. Takim je dalo družinsko okolje že skoraj dokončno obliko in se bodo v spoznavanju življenja in v samostojnosti1, razen redkih izjem, dobro počutili. 'Seveda jih tu in tam mikavnost, toplota in prijaznost lastnega doma vleče nazaj.
V irternatu pa se bo počutil otrok dobro le tedaj, če ga bodo pred vstopom vanj starši primerno poučili.
*
Mnogo bolj pereče je vprašanje osirotelih otrok. Pri fem mislim predvsem na otroke 'hrez staršev, ki jih je mnogo tudi v naßem okraju. Večina 'teh o-trok je sicer v domovih, ki ijih ljudska oblast vzorno vzdržuje, tako da otrooi ne čutijo materialnega pomanjkanja. Toda zopet se nam nehote vsiljuje misel o duševni plati razvoja teh otrok. Ali bodo na pn'mer mladinski domovi, kjer so našli zatočišče osiroteli otroci med 6. in 14. letom — mogli vzgojiti otroka tako, da bo 'kvaliteta dušev-r.i'.h vrlin otroka enaka onim, 'ki jih je vzgojila družina? .Jasno .je, da bo večina domskih otook v tem primeru prizadeta, posebno še zato, ker bo gojenec z odpustom 'izgubil še tisto moralno oporo, ki so mu jo nudili vzgojitelji. Recimo, da gre otrok naprej v uk in postane vajenec v nekem podjetju. Ali se bo kdo dovolj resno zanimal in skrbel zanj do izu-čitve obrti, t. j: do osamosvojitve? In vse .to se dogaja v najobčutljivejšem Obdobju, ko otrok preboleva .pu-b '.'-.to in druge duševne komplikacije v zvezi s tem ter je bolj kot kdaj koli potreben pomoči in nadzorstva. Zato ni 'čudno, da nekateri vajenci neopravičeno zamujajo uk in
šolo ter pohajajo po gostilnah. Skratka — nimajo tistega osnovnega reda, ki jamči normalno razvitemu otroku uspeh pri delu in v šoli. Brez dvoma 'bo tudi strokovna izobrazba prizadetih nezadostna in škodo bo •imela zaradi 'tega pozneje vsa druž-ba.
Seveda te obtožbe ne gredo .na rovaš otrok, ki so končno žrtve usode, saj mnogi svojih strašev niso niti poznali, nikoli niso 'čutili topline domačega ognjišča, niti dobivali življenjskih napotkov od očeta, matere...
Ali bi ne ibilo mogoče tudi v koprskem okraju, pristopiti k reševanju tega .perečega problema, ki so ga ponekod v .Sloveniji že rešili? Pri tem mislim na" edini mogoči izhod, na rejništvo.
Btcz dvoma 'je tudi pri nas dovolj dobrih iin normalno neoporečnih družin, ki bi proti gotovim jam-s.tfvom ppsvojllle sirote. Seveda ibi bila nujna tudi 'ugotovitev zdravstvenega stanja in še kup drugih podrobnosti, V dobri . rejniški družini .bi se otroci .kmalu prilagodili novemu okolju, dobili pravilen odnos do družine in do družbe. ¡Razen tega pa 'bi bili stroški za vzgojo in vzrejo nepreimemo manjši kot sedaj, saj vemo, da je vzdrževanje domov vezano z ogromnima finančnimi sredstvi. •In kar je glavno — otrok ibi živel in se razvijal v normalnih okoliščinah, dobil dostojne namestnike -umrlih staiSev iin čutil potrebno toplino družinskega življenja.
Tako je Tešila ta .problem n. pr. celjska cibčina, kjer so domala vsi osiroteli otrooi dobili že 'nove starše. Pravilnost tega postopanja se uveljavlja ¡tudi po drugih krajih Sirom naše republike in pravdno bi bilo, da bi 'tudi sirotam v našem okraju nudili možnost družinske vzgoje, kajti njenih prednosti ni mogoče zanikati.
B. Borovič
V omarah za perilo, ki jih imate večidel zaprte, bi morale imeti košček prijetno dišečega mila.
Madeže od sadja na rokah lahko očistite z vodo, v katero ste dodali malo boraksa.
•
Na maniše opekline kajte nastrganega surovega krompirja.
*
Električne žarnice ne smemo prati z vodo. Obrišemo jih s krpo, ki smo jo namočile v špirit.
2e nekaj časa je v prodaji električni univerzalni superpečnjak, Ta pečnjaik je ves iz a-luminija. Sestoji iz spodnje okrogle plošče, Iki tvori dno in iz pokrova v obliki zvona, iki .se povezne na x?lo-ščo. Pokrov .ima dve steni: zunanjo iin n.o-itranjo, med katerima je napeljana ogrevalna električna naprava. Na vrhu pokrova je ročaj, ki bi bil primernejši, lko bi bil iz izo-	" ilacijskega materiala, Pečnijaku sta dodani še dve alum.inij.as'' posodi; ena v obliki sklede, druga pa je model za pečenje potic in podobnega. Razen tega dobimo v pečnja-iku še posebno mrežo, ki nam služi za pečenje mesa na ražnju, n. pr. za čevapčiče.
Zaradi dobre ogrevalne električne naprave v pokrovu se ta pečnjak hitro ogreje, in če je močan Itok, se v njem jed v kratkem času speče ozirom skuha. Njegova praktična sfiran je 'tudi v tem, da posodo iz njega po kuhanju oziro-
Predpasnik iz popelina se zapenja zadaj. V hladnejših dneh ga bomo lahko nataknile kar čez obleko, ki jo bomo tako varovale, ko pa pride spet poletje, ga bomo nosile pri delu brez obleke in ne bo nam prevroče
ma pečenju jemljemo z lahkoto, IkajH ko pokrov dvignemo, je notranja poisoda takoj na odprtem in od vseh strani dostopna. Ogrevanje je vsestransko in tako močno, da se tudi dno posode dokaj dobro segreje. Pečnjak pa bi pridobil veliko, .ko bi imel še napravo za reguliranje toplote, kar bi prišlo prav ob koncu pečenja ali 'kuhanja, ker je takrat potrebna manjša toplota. Ravno tako potrebna bi bila tudi odprtina za izpuhfevanj;e pare, ki bi jo po želji mogli odpirati oziroma zapirati.
Glede uporabe velja pri -univer-salnem superpečnjaku isto kot pri ostalih pečnjakih, treba ga je segreti pred peko. Segir.evamo ga 8 do 10 miniu'. Cas pečenja je različen in je odvisen od vršite, kvalite-ite in količine testa, mesa ali druge jedi. Kruh iz 0,50 kg moke je n. pr. pečen v -eni uri, piškotna torta iz 5 jajc v 45 minutah. Posebno dobro -se v tem pečnjaku peče masleno lisnato testo. V 15—20 minutah je pečeno testo iz 15 kg moke. Pečnjak lahko uporabimo tudi za praženje kave. Kavo damo že v segret pečnjak in jo pražimo 15 minut, v tem času jo enkrat ali dva--|krat premešamo. Po 15 minutah tok izklopimo in pražimo kavo še 10 minut. Kava je prepražena niz-, redno enakomerno.	, , :i-( 1 '
Razen za pečenje uporabljamo univerzalni superpečnjak tudi. za kuhanje in dušenje, za kar "je šfr posebno primeren, ker .s'e dobro za-' pira. Tako lahko v njem diušimo" meso in zelenjavo.
Pripomniti je treba, da moramo zvon pazljivo odlagati, in sicier v.edino v isti legi. Tudi pri Enačenju moramo paziti na to. Pomivanje šikoduje. Najbolje je, da zvon obrišemo, in sicer najprej z vlažno in nato še s suho krpo. Po uporabi pa je t.reba vsekakor vse dele peč-njaka dobro prezračiti (2 do 3 ure).
'Ko so bile letos spomladi v Kopru tovarišice iz Modriča v Bosni, so povabile naše žene, naj jim vmejo obisk. 'Seveda so se naše žene rado odzvale prijaznemu vabilu. Bosna je za nas pač 'še neznana dežela, zaradi svoje pestre -zgodovine in starih običajev pa je še prav posebno privlačna,
Z mešanimi občutki smo se odpravile na pot. Iz Divače z brzovlakom preko 'Ljubljane in Zagreba, mimo slavne Kozare-planine. Pred našimi očmi so vstajali še nepoznani predeli lepe Bosne. Zeleni griči in doline, med njimi .bele 'hiše z velikimi okni, kar me je spominjalo na našo Dolenjsko, le da tu ni Tasla vinska trta, ampak koruza. Videle smo slavni Doboj, ki mu je med. narodnoo;/o-bodilno vojno pripadla -tako častna vloga. Zdaj dokončujejo tam najmodernejšo železniško postajo. Povsod po Bosni, koder smo se vozile aLi hodile, smo videle nove objekte in tovarne, nove stanovanjske hiše, kar je pričalo o velikem obsegu obnove in izgradnje te nekoč tako zaostale pokrajine.
Opoldne smo prispele na postajo v Modric, kjer so nas že čakale naše znanke. Pozdravljanju ni bilo ne konca ne kraja, z obrazov smo videle, da so nas vsi resnično veseli. Pozneje so nam povedali, da je bil to prvi obisk iz bratske republike.
Modrič je majhno mesto, ima približno šest -tisoč prebivalcev in šele mladinska proga Šamac—Sarajevo ga je .povezala s svetom. Mesto je ,pn:b!ižno 1 km oddaljeno od postaje. Takoj po prihodu v mesto so nas razmestili k raznim družinam .in videla sem tovarišicj, ki je jokala, ker ni dobila gosta.
Po obilnem kosilu bosanskih spe-
cialitet smo si ogledale zadružni dom, 'ki je ponos vasi Modrič. Ne pretiravamo, če rečemo, da bi ibil tak dom v ponos samemu Beogradu, Tam smo se srečale tudi s slovenskim rojakom tov. Poličem, ki je komandant ganiiziije. Z ¡iskrenimi besedami sta nas pozdravila tov. Haj-ra, predsednica ženskega draštva :in napredna m-uslimanka «ter tov. Pero, predsednik občine. Rekla sta, da se moramo še bolj .povezati iin se. spoznati, kajti le tako ibomo lahko videle, kako velik je bil napredek Bosne v desetih letih po osvoboditvi. Med spremembam)': je najbolj vidna preobrazba žene, ki je .po osvoboditvi iresnično raztrgala verige suženjstva in za vedno pretrgala s temno .preteklostjo. Zahvalile smo se za prisrčen sprejem in jim pripov. -dovale o naših. krajih .in o naših borbah za priključitev k domovini.
Bila sem gost tovarišice I-Iajre, ki je sicer odvrgla nazadnjaške navada, vendar se še držijo pri njen'i Urši stare-šege, da si na pragu hiše se-zuješ čevlje. Spoznala sem tudi druge člane njene družine; sestro -Sub-hijo, hčerki Muruveto in Amiro ter majhna sinčka Sejf-udina in Ediipa. Sedeli smo v šilti, ograjenem prostoru v predsobi, kjer eo lepe preproge. Vzdolž vseh oken 'je nizka o.tomana, ki jo imenujejo seeija, Od tam so nekdaj žene opazovale življenje na ulic«. Črno .kavo so nam' skuhali v mangalovu, posebne vrsto okroglem stojalu, kjer žerjavica na sredi kuha kavo v fildžanih ob straneh. -Mangalov se je svetil kakor son-
ce '(po njegovi čistoči merijo pridnost domače hčerke). Ha-jn.na sestra Subhiija, žena padlega borca, nam je prinesla še sladki rahallokum. Kave moraš spiti več in jesti tudi, sicer bodo gostitelji užaljeni. V goste so /prišli tud-i sosedje, žene v dimi-jah in s šami-jo na ,glavi, moški pa s fesom. Vsi so bih napredni Bosanoi in presenetilo me je, kako dobro so bili poučeni o dogodkih okoli tržaškega vprašan« in o 8. oktobru. Takrat so se prostovoljno javljali v vojsko in organi ljudske oblasti so imeli polne roke dela, ko so jih i.ouiaj pre.pr.čali, da to še ni petivbno.
Poleni smo se skupaj o-dpeija.' na veliko gospodarsko posestvo br-zu Modriča. V prvi -vrsti se tam ukvarjajo s selekcijo plemenske živine, imajo pa tudi vzorno urejene sadovnjake in vinograde ter gojijo čebele. S tega posestva dobivajo zdravstvene in druge ustanove v .Doboju in drugod mleko, sir, sadje, maslo -itd. Ljudje so se pritoževali, da jim manjkajo strokovni kadri, sicer bi lahko naredili še veliko več. Razen agronomov, inženirjev, zdravnikov, elek-tričarjev in drugih strokovnjakov .jim manjka tudi dobrih .delavcev. Ob tem pripovedovanju sem se spomnila na številne naše ljudi s Tržaškega, ki gredo v Avstralijo in ss -tam borijo z največjimi težavami in nevarnostmi. Če bi jim rekli, naj gredo raje v .Bosno, bi se mogoče zgrozdi, pač zato, ker ne poznajo razmer in krajev in niti gostoljubnih ljudi.
Isti dan popoldne so nas peljali na breg Bosne, kjer so zadružniki vasi
TaTevci kuhali slivovko. Letcs so posebno -bogato obrodile slive, sadovnjaki so se svetlikali v modri barvil in veje so se sklanjale do tal pod težo žlahtnega sadu. Izbrane slive pridejo v sušilnico, kjer 'jih posušijo in jih pozneje odkupi podjetje »Bosna-plod«, iz ostalega sadja skuhajo čislano slivovko, ki nam na široko odpira, srca po vsem svetu. Prebivalci vasi Tarevci so večinoma muslimani in so skc.raj vsi sodelovali v narodnoosvobodilni vojni. Zato nosi vas še danes ponosni naziv »prvo ustanaško selo«. Po osvcbodi.tvi pa so bili tudi prvi v vsej državi, ki so ustanovili zadrugo, katere člani so vsi vaščani.
Gostoljubni Tarevci nam niso postregli samo s í'.ivovko, ampik ¿o na ražnju spekli še mlado jaynje. Posedli smo po .tleh, jedli in se živahno pogovarjali. Žene so bile oblečene večinoma v dimije in tudi nekateri -tovariši so bil: v turški noši, ki so ;o cblekl, da bi nam jo pokazali.
V	veselem razpoloženju smo skupaj zaplesali kolo in me smo ¡i¡ zapele iu.šo slovenske pesmi. Potem smo pa slišali še bosanske, spevne in otožne, ki so nam segle do srca. Posebno nam jo Ma .všeč njihova narodna »Kad ja pojdu na Beimbašu«, ki smo si jo tud;i zapomnile.
Največje presenečenje dneva je bil obisk same vasi Tarevci, ki je oddaljena 3 kilometre od reke Bosns. Peljali -so nas v staro muslimansko hišo nekdanjega bc"a Muratbcgoviča,
V	seraijlu so nas čakale žene oblečene v svoja stara oblačila, d;mije s
feredžo, kakor so nosile včasih. Tudi soba je bila v stari, popolni opremi, pod okni mehko postlana sečija, ob-straneh na tie-h pa blazine, dušiki. Tla so bila pokrita s preprogami. Ko-smo se pozdravile, so se nam Bosan-ke po stari' šegi gLoboko priklonile in nas povabile, da sedemo. Sedle smo na sečijo, ali pa na blazine .pre-križanih nog. Prišle so še sosede in druge žene iz vasi. V sredi je sedela hišna gospodinja, žena nekdanjega bega, 70 let stara Djehra. Ob-njej je ibila .po naše oblečena hčerka Samijja in sin Ahmed, sekretar ZK v Tarevcih. Pri vratih sta se valjala v kopalkah -dva majhna, krepka dečka. B:il je res zanimiv .pogled, ob starem in izumirajočem rodu je brste! novi in krepki Tod, rešen spon temne preteklosti. Stara Djehra je pripovedovala o svojem težkem življenju in o nekdanjem življenju turške žene na splošno. Tudi druge žene so pra^rtle o tekdanjem življenju in posebno o težavah, ki so ¡jih morale prebroditi, ko so odvrgle feredžo, Napredna Selima, ki je bila med prvimi, ki je prekinila staro -tradicijo, še predno je izšla .uredba, je rekla, da je ni sile na svetu, ki bi mogla bosanske žene prisiliti, da bi si zopet zakrile obraz. Vse njihovo pripovedovanje je bilo za nas nekaj novega in napeto smo jih poslušale, sedele okoli mangalova in -pile črno kavo. Postregle so nam .tudi s šerbt?-tom, sladko pijačo iz rožnih listov, in s sladkim.
Obogatene za nova spoznanja smo se poslovile od prijazne begiee in njenih otrok. Vrnile smo se v Modric, kjer smo drugi dan obskale še nekaj zanimivih ustanov, potem pa smo se z brzovlakom odpeljale v srce Bosne, v Sarajevo.
L ... a.
¥ Piranu so ustanovili Drušlio prijatelje? mladine Pisma uredništvu
'»... Skrb za vzgojo naših otrok, ki pomenijo srečnejšo prihodnost inaših narodov, ni stvar posameznikov, temveč vse družbe.... To je naš bodoči rod, ki bo prej ali slej prevzel težko pridoblj'eno ljudsko oblast v svoje roke... Ne more nam biti vseeno, kakšno mladino imamo ...« in itako dalje, fkrb, skrb. Skrb za naš naraščaj, za nove ljudi, .bi bodo že jutri prevzeli krmilo javnega življenja iz rok onih, ld so si s svojim neutrudnim delom za 'blaginjo vseli nas prislužili počitek, mir un uživanje sadov svojega dela.
Tako nekako bi nadaljeval, če bi se hotel na dolgo in na široko razpisati o družbeni vlogi pravilne vzgoje otrok in doraščajoče mladi-me. V Piranu je 'to dobro opravila .tov. Zadnek -Nada s svojim preda--vanjem na ustanovnem občnem zbo-■ru Društva prijateljev-mladine.
O namenu in pomenu Društva prijateljev mladine je bilo že itol'iko govorjenega in napisanega, da bi bilo posplošeno obravnavanje teh pojmov kar odveč. Menim, da se bolj splača govoriti o tem, kaj bi bilo potrebno in kaj bi bilo v do-iglednem času tudi mogoče storiti za naše otroke v Piranu. O 'tem je bilo na občnem zboru DPM precej besedovanja. Zdi se mi, da je zadel v črno tov. Troha, ko je dejal nekako takole: »Z otrokom ven z ozkih piranskih ulic in uličic, proč s cest in iz zatohlih stanovanji Dajmo otroku sonca, zraka, prostora! Dajano mu v prvi vrsti'pogoje za zdrav itelesni razvoj, duhovni potem ne bo zaostajal za njim!«
Najprej torej otroško igrišče, s ¡katerim se ponaša že domala vsak trg, vsaka večja vas. Toda — kako in kje?
V mesitu samem ni primernega -prostora. Nekdo, če sem si prav zapisal, tov. ¡Ražem, je spomnil navzoče na prostor pri samostanu ob grajskih razvalinah, kjer je lepo ra--Ečea gozdič in poslopje tik ob njem, -ta prostor, pravijo, bi bil kot nalašč primeren, za otroško igrišče. 'Toda tukaj na žalost domuje neka vojaška enota. S:trinjam se z mnenjem nekaterih članov DPM, da bi ee vojaške oblasti pač ne protivile •premestitvi te enote kam drugam,
Šmarje
V nedeljo smo imeli v Šmarjah ■¡roditeljski sestanek. Moramo reči, da smo bilii močno razočarani nad udeležbo, saj smo že dve leti imeli dobro obiskane .roditeljske sestanke, ki se jih je udeleževala večina . staršev otrok naše osemletke. Letos pa tega, žal ne moremo reči. Izgovori so bili &aj slabi. Tako je nekaterim nagajala burja, drugi so bili zadržani z nujnimi deli v vinogradih. Mnenja smo, da itega nikakor ne moremo opravičiti, posebno če pomislimo, da je lahko prišel iz Kopra peš profesor Bratina, ki je imel zelo poučno predavanje. Čeprav še tako »nujno« delo, bi se moralo v takem, primeru malo prej prekiniti, da bi lahko prišli na sektanek. Lani smo prav ob tem času imeli prvi roditeljski sestanek, pa je bila učilnica še premajhna, čeprav je tudi tedaj bilo delo.
Upajmo, da bomo na prihodnjem sestanku lahko ugotovili drugačen odnos staršev do napredka in vzgoje svojih otrok.
kjer bi mogla pod enakimi pogoji opravljati isto nalogo. Poskusimo, morda bo šlo! Upravni $dbor piranskega Društva .prijateljev mladine, ki mu načeluje prizadevna tov. Zadnek Nada, bo gotovo zbral vse sile in ob podpori vsega članstva dosegel, da bodo otroci prišli do prepo-trebnega igrišča. Če ne bo šlo pri enem koncu, bodo pač zagrabili pri drugem.
Kani pa z vsem tem živ-žavom, ki ga je v Piranu vedno več, ob deževju in burji? — Zaenkrat še v mračna lin morda celo vlažna stanovanja med dober meter širokimi ulicami, dokler ne bo mogoče uresničiti vseh načrtov, med njimi drugega najvažnejšega, ki je, liajti in urediti primerne prostore, kjer bi otroci preživljali svoj prosti čas ob igrah- ki imajo dvojni namen: kratkočasiti in hkrati vzgajati. Če bo itako, se prezaposlene mamice ne bodo več pritoževale, da se njihovi
Po sklepu občinskega odbora bodo do konca oktobra na vs'em območju koprske občine volitve v va-iške odbore. V 'koprski občini bo devet krajevnih uradov, iki bodo o-pravljali administrativne posle, in 24 krajevnih odborov, ki bodo reševali lokalne gospodarske zadeve. Krajevni, oziroma vaški odbori bodo šteli od p,ett do devet članov. V pripravah za volitve organizirajo aktivi SZDL zbore volilcev, na katerih predlagajo in volijo kandidate.
V krajevni odbor Šmarje bodo izvolili 7 odbornikov, v Koštaboni 4, v Pomjanu 4, v Kr.kavčah 5, v Gažonu 4, v Marezigah 6, v Tru-
Štanjel
Mlada igralska družina iz Kobje glave nas je v nedeljo prijetno presenetila s trodejanko »Dve nevesti«. S to igro so mladi igralci gostovali v nekaterih vaseh na Krasu in na Goriškem. Prireditev je lepo uspela. Številna udeležba je pokazala, da se ljudje zanimajo za kulturne prireditve. Prav bi bilo, če bi tudi naša mladina inaštudirala in uprizorila kako igro.	mn—
Zatolmin
V Zatolminu že nekaj časa obratuje nova kopalnica s štirimi kabinami. Zanimivo je, da v Tolminu •javne kopalnice ni in da zato zahajajo v Zatolmin tudi .iz mesta. Poleg kopalnice je tu še knjižnica, ki pa je zelo revna, ker nima nobene izmed novih knjig. Morda bi bilo dobro, da bi bila mladina v tej vasi bolj agilna, pa bi se dalo marsikaj urediti, saj ima na razpolago lep prostor v Zadružnem domu. Na splošno pa so v zadnjem času vse organizacije nekam zamrle, ne delajo več s itiistkn elanom kot nekdaj. Kaj se ne bi dalo naštudirata kake igrice ali česa podobnega? Čemu pa je v Zadružnem domu tako obsežna dvorana z odrom? Morda manjka v tej vasi nekoga, ki bi mladino vzpodbudil k delu? Morda. Ali pa tudi ne. Saj je v vasi dovolj mladih ljudi, ki bi našbudirali vsaj nekaj bolj pestrega kot je nedeljski ples. Mladina — začnimo!
ANDA
otroci vse preveč potepajo po cestah in ulicah brez pre.potrebnega nadzorstva.
Na ustnovnem občnem zboru Društva prijateljev mladine v Piranu je bilo govora še o tem in onem. Omenim naj še razgovor o dejavnosti v »Tednu otroka« lin pripomnim: najlepše in največ bi bilo storjenega v tem tednu, posvečenem skrbi za naš naraščaj (mimo že organiziranih predavanj, čajanke za otroke, obdarovanja .in otroške filmske predstave), če bi na temeljih, ki si jih je postavilo piransko Društvo prijateljev mladine ravno v tem času, zrasla resnična skrb za mladi rod in pritegnila v svoje vrste nove in nove člane resničnih prijateljev mladine. Ne bodo osamljeni. O tem že sedaj priča razumevanje ljudske oblasti in podjetij piiranske mestne občine, ki se zavedajo, da brez nič ni nič lin so Društvu že priskočili na pomoč.	LOM.
škah 6, v Borštu 5. v Dekanih 4, V Antonu 6, na Škofijah 7, Plavjah 4, v Hrvatinih 6. Črnem kalu 5, v Brezovici in Loki 6, v Rižani 5, v Gračiišču 7, Sočergi 5, Gradinu 6, v Pregari 4. Topolovcu 5, Valdoltri 3, Skocijanu 5 in Vanganelu 6.
Prav tako bodo volitve v krajevne in vaške odbore v kratkem tudi v drugih občinah koprskega o-kraja.
Barka
Naša vas je precej oddaljena od glavnih prometnih zvez. Res je, da nas z glavno cesto veže pot, po kateri lahko pride v vas tudi avtomobil, vendar smo vedno v skrbeh, kadar je v primeru kake nenadne bolezni ali nesreče treba poklicati zdravnika. Ta skrb bo sedaj odpadla, ker bomo v kratkem dobili telefon. Telefonski aparat bomo namestili v zadrugi, da bo pri rokah za vsak nujen primer.	—tr
ZAKAJ NI KRUHA V OSPU
Po službeni dolžnosti sem moral nekaj dni prebiti v Ospu. To je obmejna vas v majlini dolini, pod Krasom onstran Črnega kala in ima nad tristo prebivalcev. Ljudje se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom. V vasi imajo tudi svojo zadrugo, gostilno in šolo. Življenje v tej vasi je tako kot v mnogih drugih vaseh. Zal pa so Osapci nekoliko vstran od prometnih žil in po ozki cesti komaj pripelje v vas avtomobil.
Hraniti sem se nameraval v vaški gostilni. Ko sem naslednji dan hotel tam dobiti za malico obložen kruh, so mi povedali, da prav kruha nimajo. Potem sem poskusil v zadružni trgovini, kjer so mi sicer tudi hoteli postreci s sirom, salamo, sardinami in z vsem, samo s kruhom ne. Torej v Ospu nimajo kruha. »Kako pa živite brez kruhaP« sem vprašal vaščana. »Doma ga sami pečemo. Le večkrat nam zmanjka kvasa, ker ga naša zadruga ne dobavi dovolj in zaradi tega se večkrat zgodi, da ostanemo sem in tja brez kru]ia«. To je bil njegov odgovor. V trgovini pa pravijo, da jim ne »gre v račun« prodaja kruha, ker nikoli ne vedo, koliko ga bodo prodali. Razen tega pa v vasi nimajo pekarne.
Toda kljub temu bi lahko v trgovini. prodajali kruh. Saj ga pekarna v Katirtari speče dovolj za delavce na cesti in bi ga lahko spekla še sto kilogramov dnevno za Osapce. Vprašanje prevoza prav tako ni tak problem, saj odpelje vsako jutro voznik iz vasi mleko do Katinare i/Vi- bi nazaj grede lahka pripelj/al kruh. Samo poslovodja zadružne trgovine bi se moral za to resneje zavzeti.	BT
KOPER POTREBUJE CVETLIČARNO!
Tov. urednik! Po rešitvi tržaškega vprašan ja se je tudi naše mestece začelo hitro razvijati. V Koper, politično, gospodarsko in kulturno središče
Istre prihaja vedno več ljudi. Skoro vikik dan zasledimo nove <obfekte, trgovine, poslovalnice in druge lokale, ki jih prej tukaj ni bilo, a jih sedaj zahteva hiter in nenehen razvoji
En lokal pa vendar že dolgo pogrešamo: to je cvetličarna! Ob raznih posebnih priložnostih (rojstvu, poroki, godovih, smrti itd.), ko se je lega ali onega treba spomniti s šopkom rož, ali pa tedaj, ko bi rad svojo sobico ali stanovanje olepšal in ga napravil bolj prijetnega, tedaj prideš do — skoraj nerešljivega problema: kje dobiti šopek rož, venec, mali asparagu-s v lončku in podobno. Cvetličarne, kamor bi se lahko zatekel v takem primeru, pa v Kopru ni! Zakaj je ni? Izgleda, da na tak lokal nismo closedaj mislili in da smp se zadovoljili z rožami, ki so jih v Koper prinesle vsako jutro mlekarice, ki so le »rože« nabrale v svojem vrtičku ali pa jih celo natrgale med potjo t) Koper nekje ob cesti. Če pa se s temi rožami nismo zadovoljili, smo morali sesti v avtobus in v vrtnarijo v Portorož!
Tako ne more več dalje! V Kopru je treba nujno odpreti cvetličarno. Potreben lokal bi lahko našli, prav tako pa tudi človeka, ki bi cvetličarno vodil. Zainteresirani forumi naj o tem razmislijo (samo prosim ne predolgo) in napravijo vse, da dobi Kover čimprej tudi to prodajalno.
Tugo
ALI JE TO TRGOVSKA MORALA
Pred dnevi sem v Izoli naletel na tale dogodek. Kmet Giuseppe Pu-gliese je v tamkajšnjo zadrugo pripeljal na prodaj lepa granatna jabolka. Zadruga je jabolka sprejela in jih kmetu plačala po 15 din za kilogram. Komaj dobre pol ure za tem so se tista jabolka pojavila o izložbi bližnje trgovine, kjer so jih prodajdli po 40 din kg! Vprašal sem. prodajalko, kdo določa cene in dobil odgovor, da je to komercialist. • Na odločen nastop so ceno znižali na 28 din kg.
Mislim, da bi morali ljudje sami ožigosati take primere nepoštene trgovine in takoj obvestiti organe inšpekcije in tisk. Tako bi take in podobne lovce za dobičkom na škodo potrošnika kmalu spravili k pameti.	Opazovalec
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V KOPRU
obvešča, da sprejema stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure
zadeuZno podjetje
»FRUKTUS«
KOPER
Veletrgovina s sadjem in zelenjavo — izvoz — uvoz; telefon 74; skladišče 155; proizvaja paradižnikovo mezgo, marmelado, džeme. Oljarna in destilacija
TEGCMNA 5 PIVOMTER. RAZNIMI BREZALKOHOLNIMI PPAČAMI NA DEBELO
V NAŠIH SKLADISCIH DOBITE NAJBOLJŠE TEMNO IN BELO »UNIONk PIVO PO SOLIDNIH CENAH. DOBAVA FRANCO KUPEC
KEMIČNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
SODA" v Kopru
//
IZDELUJE VSE VRSTE KEMIČNIH ČISTIL — GOSPODINJE! MNOGO TRUDA SI BOSTE PRIHRANILE Z UPORABO NAŠIH IZDELKOV
Priprave za volitve v vaške odbore koprske oböine
TÖ¥ARMÄ
IZDELUJE RAZNE VRSTE RIBJIH KONSERV, KOT SARDINE V OLJU, SKUSE V OLJU, TUNO V OLJU, RAZNE VRSTE
F1LETOV, RIBJO PASTO, PIKANTNE PREDJEDI KONSERVIRA RAZNO POVRTNlNO IN SADJE, PARADIŽNIKOVO MEZGO, VLOŽEN PARADIŽNIK, JAJCEVEC,
KOMPOTE, DZEME IN MARMELADE
Črnem kalu tri
KDZ začele pripravljati zapuščene pašnike za nove vinograde iin sadovnjake v dolini pod Črnim kalom. Po reorganizaciji KDZ leta 1953 je nadaljnjo obnavljanje prevzela kmetijska zadruga Cmi kal. Že tisto leto je posadila s trtami.26 hektarjev vinogradov. Z obnavljanjem je nadaljevala v letu 195-1 in posadila 15 hektarjev, letošnjo spomlad pa je nasadila še 4 hektarje novih vinogradov. Z obnavljanjem bo nadaljevala tudi prihodnje leto in bo uredila še 9 hektarjev novih vinogradov.
Prav tako je zadruga leta 1954 uredila in zasadila S hektarov strnjenega sadovnjaka. Letošnjo jesen in prihodnjo pomlad bo nasadila še nadaljnjih pet hektarev strnjenega sadovnjaka.
Za nadaljnjo obnovo vinogradov na vsem področju Črnokalske doline je zadruga lani uredila en hektar matičnjaka. Dober in izbran trsni material bodo iz tega matičnjaka laliko dobili tudi vinogradniki v okoliških vaseh.
Pri saditvi novih vinogradov so izbrali taiste sorte, ki so kraju najbolj primerne in dajejo dobro vino. Od belih sort so nasadili: malvazijo, beli in sivi pinot 'ter toka je, od črnih pa kaibemel, merlot in kabemet-frank. Od namiznih sort so nasadili le manjše število trt. Sadne sorte so v glavnem: viljamovke, pastorjevke in košja, od breskev pa majski cvet, Alberta, Pistoja in Admiral De-vey.
Prejšnji teden so na posestvu imeli trgatveni praznik. 40 trgačev in trgaoič je odšlo v nove vinograde v Strani iin natrgalo okrog 2 vagona grozdja. To je prvi pridelek po večletnem delu in vlaganju investicij. Natrgano grozdje, v glavnem sorte malvazija, ki je doseglo 21 stopinj sladkorja, so oddali podjetju Vino-Koper na odprti račun. Namiznega grozdja so natrgali okrog 50 stotov. Ljudje se ob urejevanju teh vinogradov govorili, da tu ne bodo nikoli trgali grozdja. Danes pa že povprašujejo po cepičih, da bodo te sorte uvedli v svojih vinogradih.
S pridelkom, ki so ga letos natrgali, bodo krili stroške obdelovanja dn oskrbovanja vinogradov. Računajo, da bodo prihodnje leto natrgali najmanj 10 vagonov grozdja in nabrali nad dva vagona sadja. Ko bodo do sedaj nasajeni novi vinogradi v letih 1956 in 1957 začeli dajati polne pridelke, lsodo šele postali gospodarsko rentabilni.
Ta kraj z osmimi vasmi je bil eden najbolj pasivnih predelov. Prebivalci so vedno iskali zaslužka v Trstu in drugod. V zemlji pa je ležal zaklad, ki ga sami niso mogli in znali dvigniti. Zdaj pa je kmetijska zadruga s pomočjo ljudske oblasti po starem pregovoru našla za vse te prebivalce — pod vsakim brinovim grmom kos kruha in pod vsakim kamnom krajcar.
Do sedaj so za ureditev novih vi-
nogradov in sadovnjakov, nabavo treh Lraklorjev, traktorske škropilnice, treh večbiazdnih plugov, molo-kultivatorja in drugega orodja porabili okrog 55 milijonov dinarjev. V letih 1956 do 1960 bodo uredili še 35|ha vinogradov in 22 ha sadovnjakov. Zgradili bodo hlev za 36 glav živine, skladišče za 10 vagonov knne, remizo za shranjevanje strojev iin vozov, glavno skladišče, gnojišče z gnojnično jamo, skladišče za gorivo itd.
Vzorni vinogradi in sadovnjaki v Črnem kalu bodo služili tudi kot študijski objekt fakultete za agronomijo, dozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. Našim vinogradniškim in sadjarskim strokovnjakom pa bodo nasadi služili za vse raziskovalno in znanstveno delo iz vinogradništva. To bo velikega pomena in bo ¿istočasno velik doprinos k hitrejšemu napredku vinogradništva in sadjarstva v Istri 'in drugod.
A. P.
V	nedeljo codo v Ili rs d Bistrici v prostorih podjetja »Zadružnik« odprli v"'iko sadno razs'avL, kier bodo brkinski sadjarji rizstivljali nad sto stotov najlepših in 'zbranih jabolk. Kot znano, je letos sadno drevje v B/kin-1! dobro obrodilo. V takih letinah je prav, da poka-
Dve novi tovarni na Tolminskem
Tovarna za užigalne svečke »Elektrotehnika« urejuje začasne delavnice. Do s'edaj so montirali več s rojev, nove pa še vedno dovaža-jo. To bo prva tovarna te vrste v vsej Jugoslaviji in bo predvidoma '.krila vse domače potrebe. Pri polnem obratovanju bo zaposlila nad 200 delavcev.
V	Podbrdu v Baski grapi končujejo dela pri adapliranju nekdanjih italijanskih vojašnic za tovarno volnenih izdelkov »Bača«. Predvidevajo, da bo nova tovarna z novim letom začela s poskusnim obratovanjem, Za tako pasivni predel, kot je prav Baska grapa, bo to velika pridobitev, ker bo v tovarni dobilo zaposlitev večje število žensk.
žemo, kaj smo dobrega 'in lepega pridelali. Sadjarski strokovnjaki pravijo, da takega sadja, kot bo razstavljeno v Ilirski Bistrici, nimajo nikjer več v Evropi.
Razstavo bodo odprli ob 9. uri. Imela bo pet oddelkov: L sadjarsko-trgovski. kjer bodo razstavljali sadje v zabojih za izvoj; 2. poučni, Id ga bo organizirala agronomska fakulteta; 3. agrotehničn':, ki bo urejen po navodilih Agrotehnike iz Ljubljane; 4. prcdelovalno-industrij-ski, kjer bosta svoje izdelke razstavljali podjetji Fructus iz Kopra in tovarna Arrigoni iz Izoe in 5. čebelarski, ki ga bo uredila čebelarska podružnica v Ilirski Bistrici.
Razstavni odbor pripravlja za raz-stavljalce denarne in druge nagrade. Razen denarnih bodo razstavljal-ci dobili kot nagrade tudi enoletne brezplačne naročnine na revijo Naša vas, ali pa na Sadjarja 'in vrtnarja.
Za to razstavo je med prebivalci veliko zanimanje. Gotovo bo to taka gospodarska manifestacja, ki bo marsikateremu sadjarju pokazala, kaj se da napraviti in pridelati v dobro urejenih in oskrbovanih sadovnjakih.	FI.
Na pobudo kmetijske zadruge so v Strunjanu uredili Ljudski dom. V lepo opremljeni dvorani za prireditve smo imeli v Tednu otroka uspelo prireditev. Ves teden se je šola pripravljala na to zaključno prireditev. Prvi razred je nastopil s pevskimi točkami, deklamaeijami in živini prizorom Perice. 0'roci so nastopili tudi z odlomkom iz otroške igrice Snegulčica. Italijanski otroci so nastopili s petjem. Po zaključeni prireditvi smo otrokom priredili gostijo in jih obdarovali s slaščicami. zvezki, svinčniki itd.
Za Teden otroka smo se skrbno pripravljali. Zo v ponedeljek se je sestal odbor SZDL, kjer smo naredili načrt za ves teden. Sestal se je šolski odbor, ki je razpravljal o raznih prireditvah med Tednom. Teden otroku smo začeli z odprtjem otroške posvetovalnice, bil je zdravniški pregled dojenčkov, bolnih o-trok in temeljit pregled neka'.erih šolskih otrok. Drugi bodo pregledani kasneje, Ustanovili smo posvetovalnico za mater in otroka, ki bo
¥ Strunjanu
od sedaj naprej stalno delovala. Na roditeljskem sestanku srno se s starši pogovorili o vseh vprašanjih, iki zanimajo šolo in dom, to je učitelje in starše. Predvsem smo na tem sestanku poudarjali potrebo po sodelovanju staršev z učitelji pri vzgoji o'rok. Učnih in vzgojnih problemov ne moremo ločiti. k?r so tcs'no povezani med seboj. V sredo smo priredili izlet šolskih otrok k Sv. Luciji, kjer so gledali konjski nastop slavnih lipicancev. Za otroke je bilo to prav posebno doživetje, V četrt?k smo imeli športni dan in so prišli v Strunjan o'roci iz vseh okoliških šol. Kmetijska zadruga Strunjan je otrokorp podarila 100 kg sladkega grozdja, kar je bila vsekakor plemenita gesta. Pionirji iz Portoroža so obdarili otroke italijanske šole v. Strunjanu z obutvijo in obleko, ki so jo sami zbrali. Kot zaključek Tedna so otroci v ponedeljek šli še v Portorož, kier so gledali film Kekec. To je bilo zanje pravo doživetje.
—ka

XI-
Prejšnjo nedeljo so v Solkanu odprli obnovljeno osnovno šolo. Na proslavi je bilo veliko število staršev in otrok.
Z obnavljanjem zgradbe so začeli meseca avgusta. " Dela je prevzelo podjetje »Remont« iz Nove Gorice. Treba je bilo napraviti večja okna. nov pod, preno\i'ti pročelje itd, Po dveh mesecih dela je šola dobila popolnoma drugačno lice. Vse štiri učilnice so sedaj svetle in zračne, imajo nove parkete ter lepo pobeljene stene. 161 otrok, ki obiskujejo šolo, se pred vhodom v razrede preobilje v copate, da ne poškoduje parketa. Učilnice so opremljene z novinv klopmi in tablami. V šolski zgradbi ,e tudi Študijski knjižnica.
Za obnovo šole so investirali okrog tri milijone dinarjev.
D. S.
Divača
Tako so urejevali terase za nove vinograde leta 1943
Na zadnji seji kmetijske zadrugo Lokev, ki je bila v prostorih zadružnega doma v Divači, so razpravljali o predlogu, da bi stavba zadružnega doma v Divači prešla v upravljanje občine, in da bi ista prevzela tudi vse obveznosti, ki so nastale z gradnjo doma, ki znašajo danes S.0SS.000 din. Pri seji je bil navzoč tudi predsednik občine Divača, tov. Janko Valentinčič in predstavnik Okrajne zadružno zveze v Kopru. Predsednik občine je v kratkem povedal, da bi bila taka rešitev v obojestransko korist, kmetijski zadrugi bi s tem prenosom lastništva odpadle vse obveznosti. S sredstvi, ki jih bo lahko ustvarila v bodoče, bo laliko pomagala članom pri pospeševanju kmetijstva.
Do sedaj je vsa taka sredstva porabila za odplačevanje raznih obveznosti. Občina pa bo prav tako na dobrem, ker je že prej imela v zadružnem domu svoj sedež iin bo tam ostal tudi za naprej. Obveznosti, ki jih je imela Kmetijska zadruga v zvezi z gradnjo, bo sprejela občina. Zadruga bo s tem prevzemom rešena velikega bremena, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na člane, ki so se bali, da bo' nanje padlo breme odplačevanja obveznosti. Čeprav je bilo za gradnjo zadružnega doma porabljenih S milijonov SS.000 dinarjev, stavba še vedno n: dograjena. Kmečki zadrugi Divača, oziroma Lokev bosta še naprej imeli v zadružnem domu svoje prostore in sicer: trgovino, dve-skladišči, tri pdsame in štiri kleti,. ki so pod naštetimi prostori v pritličju. Ža te prostore ne bo zadruga plačevala nobene najemnine, pač pa jih bo morala sama vzdrževat«.
Člani upravnega odbora so se pogovorili še o prodaji odvišnih strojev, kosilnice, slamorcznice z motorjem iin drugih, ki jih zadruga ne bo potrebovala. Poslovodja zadruge pa je predlagal, da bi za dobljeni de-naT nabavili eno namizno tehtnico ■in stroj za rezanje salame.
Rraševec.
Zagorje na Pivki
Petinšestdesetlecnica ustanovitve, prostovoljnega gasilskega društva smo v nedeljo .proslavili z odkritjem novega gasilskega stolpa. Gasilci so ob tej priložnosti razvili društveni prapor in odkrili spominsko ploščo padlim gasilcem. Imeli smo lepo kulturno prireditev, kjer je sodelovalo kulturno umetniško društvo iz Pivke.
Ljudstvo je dihalo s polnimi pljuči zrak, ki je bil poln mirtinega vonja in žvepla. Misli vseh pa so krožile okoli ponve v koči, kjer se je že kako uro kuhala divja raca. Danes se je vsakomur zdelo, da je revščina nekaj, kar spada v zelo oddaljeno dobo, v katero se ne bodo nikdar več povrnili. Zdelo se jim je, da so začeli novo blaženo dobo, polno obilja, in ponavljali so prisrčne pridigarjeve stavke, za katere so mu morali plačati pol unče. In ali je res tako poceni poklicati cerkvene pevce in godbo iz Catarroje? Pa smodnik za možnarje? Pa cerkvena oprava?
Vsi so čestitali Kubancu, ki se je petelinil v črni obleki, in Palomu, ki se je tisti dan imel za gospodarja Palmara.
Nelleita se je šopirila med ženskami; nosila je plaštek, visoko na vratu zaprt. V rokah je imela rožnivenec iz bisero-vine in v slonovo kost oblečeno mašno knjigo.
Nihče ni bil pozoren na Canamela, čeprav se je ošabno nosil in kazal svojo urno verižico iz težkega zlata. Kot bi se ves ta ropot ne počenjal prav po zaslugi njegovega denarja! Vso čast so izkazovali le Kubancu, ker je bil lastnik Sequiote.
To zadržanje pa je poostrovalo še dejstvo, da za te ljudi tisti, ki nj pripadal ribiški skupnosti, sploh ni bil vreden ozira.
Gostilničar je v srcu čutil, kako narašča njegovo sovraštvo do Kubanca. Ves tisti dan se ni mogel ostresti slabe volje in Nelletta, ki je uganila vzrok njegove jeze, ga je med kosilom, ki so ga bili pripravili v gostilničarjevi hiši na čast pevcem in pridigarju, večkrat pobožala. Pa tudi izgovorila je ubogega Paca, opozorila na njegovo bolezen in prosila prisotne, naj ga opravičijo,
Zvečer, ko je poštna ladja odpeljala v mesto povabljence iz Valencie, je gostilničar izkoristil trenutek, ko je bil sam z ženo, da je izbruhal vso svojo jezo.
Ne, nikakor ne! Na noben način ne bo več trpel, da bi hodil Tonet v njegovo hišo. Nad dedom se nima kaj pritoževati, ker je priden delavec, ki se zaveda dolžnosti pogodbe. Toda ta mladenič je nekoristnež, ki se poleg vsega še norčuje iz njega. Izkorišča njegov denar, da lahko gosposko živi, samo zato, ker se mu je sreča nasmehnila in je dobil najboljši redolins. Potem, ko mu je porabil toliko denarja, mu zdaj > jemlje še to veselje, da bi sprejemal časti in pohvale ljudi iz vasi. Vsi izražajo svojo hvaležnost le Kubancu, kot bi njega, Canamela, sploh ne bilo med živimi, kakor bi te de-narce za izkoriščanje redolins Tonet sam potegnil iz lastne denarnice! . . . Konec bo s tem in izgnal ga bo, potepuha, pa čeprav bi šel k vragu ves dobiček!
Nelletta se je zbala teh groženj, zato je svetovala možu, naj ohrani mirno kri. Zavedati se mora, da je sam stopil do njega in da ona smatra Palomove, kot bi bili njena družina in da ni mogoče pozabiti na vse, kar so ti ljudje storili zanjo.
Toda gostilničar je, trmast kakor kak otrok, vztrajal pri svojem. Nič ni	ni rokopisa!!!
svojem. Nič ni imel proti Palomu, toda z vnukom bo prekinil vse zveze, če ne bo ta spremenil načina življenja. Vsakdo na svoje mesto. Nikakor se mu ni hotelo, da bi še nadalje delil dobiček z nesramnim izkoriščevalcem. Njega je denar stal nemalo potu, zato ga ni hotel darovati.
Prerekanje med možem in ženo je prišlo do take stopnje, da se je Nelletta spustila v jok in se ni hotela udeležiti plesa, ki je bil tisti večer na trgu.
Plesišče so razsvetljevale velike bakle, kakršne so rabiti pri pogrebih. Dimoni je igral na dudo starodavne valencij-ske plesne pesmi in palmarske deklice so plesale z veliko slovesnostjo, držeč se za roke, kot bi bile dame z lasuljami, oblečene po modi ribičev, da zaplešejo pavano ob svitu bakel.
Nato je bil na vrsti bolj razgiban ples, ki so ga spremljali s petjem refrenov, Pari so veselo skakali in dvigali
velik hrup, ko se je katera od plesalk zavrtela kot vrtavka in pokazala previsoko razgaljene noge.
Zaradi mraza so praznovanje prekinili pred polnočjo in družine so se razgubile v svoje koče. Mladeniči, za katere so dnevi praznikov pomenili neprestano pijančevanje, so se ponovno prikazali na trgu. Nosili so puške ali karabinke preko ramen in prsi, kot bi bilo potrebno imeti za veselja-čenje v Palmaru, kjer so jih vsi poznali, s seboj tudi orožje.
Napravili so spored za podoknice. Po neki stari navadi so morali prebili to noč s popevanjem podoknic vsemu ženskemu spolu, mladini in starim v vasi. Priganjal pa jih je k temu cel meh vina in nekaj steklenic žganja. Nekateri glasbeni diletanti iz Palmara, fantje, ki so imeli mnogo dobre volje, so se punudili, da bodo spremljali dudanje s svojimi inštrumenti. Tako so začeli peti, vodila pa jih je bakla, ki Je rezala temino ledene noči.
Vsi mladi Palmarčani so, s puškami na rami, korakali v strnjenih vrstah za dndašem in ostalimi muzikanti. San-gonera je kot zadnja straža zaključeval ta sprevod, noseč na hrbtu meh z vinom. Od časa do časa se je ustavil, ker Je čutil ukazujočo potrebo, »da si zmoči sulio grlo«.
Eden izmed pevcev je začel c o p 1 o s tem, da je into-niral prva dva stavka ob enakomernem ritmu bobna, drugi pevec je odgovarjal in s tem zaključil kvarteto. Po navadi sta bila zadnja dva verza najbolj izzivalna, Godba je nato ponovila refren med truščem in pokanjem karabink.
Kdo v Palmaru je mogel spati tisto noč? . . .
V toplem ležišču so žene v mislih sledile skupini. Zdrznile so se ob vsakem strelu in iz namigavanj, ki so jih verzi le slabo prikrivali, neposredno spozavale kraj, kjer so se ustavili.
Meh ni počival celo noč. Kozarci so romali iz roke v roko in glavosi sopos tavili vedno bolj hripavi, oči pa so se začele močno svetlikati. In mraz? Mraza ni čutil nihče!
Dva sta se zaradi malenkosti stepla in že sta hotela prijeti za orožje. Vino ju je gnalo v tepež. Toda ostali so ju pravočasno razorožili in poslali spat.
Ostali so nadaljevali pot, kajti taki slučaji niso nič nenavadnega, saj so se ponavljali iz leta v leto.
Šahovska sekcija DPD »Svoboda« -v Piranu je pričela delo v letošnji sezoni z uspelo prireditvijo šahovske simultanke Tako je v torek zvečer pomeril svoje moči na 24 deskah tretjekategornik dr. Mirko Lokovšck, predsednik okrajnega sodišča v Piranu,. Pred seboj je imel trd oreh. saj so se prijavili k igri najmočnejši piranski šahisti. Temu primeren je bil tudi izid. Kandidat za drugo kategorijo dr. Lokovšek je na tej simultanki dobil osem partij, tri je remiziral in 13 izgubil. Kljub temu je bil požrtvovalni šahist po ¡končani prireditvi, ki se je zaradi trdovratnosti njegovih nasprotnikov zavlekla do polnoči, zadovoljen s svojim uspehom. Iz razgovora z njim smo razbrali, da mu gre predvsem za uspešno delovanje piranske šahovske sekcije in da postavlja svoj osebni uspeh na drugo mesto.
lovec z rumenimi zvezdami
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Križ božji! Kaj pa je spet to? Zdaj bomo imeli še to .pošast pod nogami?«
Ali Artemis plane k dedu in ga jokajoč lepo prosi:
»Dedek.., Dobri moj dedek. Ne reci ne. Dovoli, da ga obdržimo.«
Dedek kar molči, pogreznjen v svoje skrbi. Vendar opazi obupni naglas v dekličini prošnji.
»Privežite ga!« reče enemu svojih ljudi. «Dajte mu mleka.«
Artemis mu poljubi roke. Potlej se približa živalci. Strahoma položi prste na črno dlako; tam počakajo, •obstanejo.
»Ko bodo prišli tod mimo medve-darji, jim iga bomo dali,«' je kasneje zaupal ded babici.
Spev rodni zemlji
(Nadaljevanje s S. strani) se k njej in nanjo, ne kot bi se nekoč tam rodil in preživel leta svoje mladosti, marveč ko da še vedno rase iz nje, rase in se je opleta kakor bršljan. Kajti zaveda se, da je njegova rodna zemlja močna bolj od vsakega drevesa in da skladi domačih gora Kunidenij stoje negibno in težko in kljubujejo slehernemu viharju. Tu, prav ob vznožju Kimidenij je tekla zibelka njemu in njegovemu rodu, in izgnanca se počuti povsod drugod.
Roman je avtobiografski. Pisatelj ga je razdelil v tri dele, ki odgovarjajo svetu prebujajočega se otroka. V prvem {Odkrivanje sveta) prevladuje svet pravljic, babičinih in dedkovih spominov. Tu ima močan delež grška folklora, katere se je pisatelj poslužil v obilni meri. —
V	drugem (Simfonija ob zori) pa že nastopa avtor kot junak zgodbe.
V	sebi je začutil kri svojih prednikov, ki ga sili, da odkriva tajne življenja 'in njegov smisel. — Tragika avtorjevega življenja in njegovih sorojakov se odvaja v tretjem delu (Ljudje)). Moč pripovedi pričara, da zaživi pred nami procesija beguncev, ki bi ji v daljni analogiji lahko postavil zraven nekatere Cankarjeve vizije.
Nekateri dogodki, ¡kakor strel v Sarajevu in bojazen pred bližajočo se vojno, prekinjajo liričnost, Id se preliva skozi strani tega dela, ki duhovno med seboj zedinja naravo in ljudi Eolide, tiste bajne dežele, kamor se ne bodo nikdar več vrnili.
Res je — kot i" rta knjižnem ovitku napisano —• da ne diha iz 'knjige glas narodnostnega obračunavanja, vendar mas močno, naravnost elementarno diomotožjje skuša prepričati o tem, kot sem napisal zgoraj, da izgnanci še vedno čutijo, .kako jim Eolida vsaj duhovno pripada.
Za pisateljevo ljubezen do domo-vinev ki jo izpoveduje skozi celo delo, nedvomno ni brez pomena, da je roman nastal leta 1943., med drugo svetovno vojno, ko je bila tudi Grčija plen nemškega okupatorja, ter da ga je posvetil svojemu prijatelju pesniku Miahaelu Akky-lasu, podpolkovniku .grškega letalstva, ki so ga ustrelili Nemcu.
Prevajalec romana ni prevajal iz novogjiškega 'originala^ ¡mtirveč po francoskem prevodu le tega, zato bi bilo tc-žko o tem kaj reči. Prevod se gladko bere, tudi jezik je sočen in .svež. Deset verzov iz Ajshilovih ■»Prosilk« je v tekstu prevedel Ju-.stin StanOvnik. Oprema je čedna.
Marijan Brecelj
Razveseljivo dejstvo za razvoj šahovske sekcije v Piranu je. da združuje številne mlade člane, ki. mnogo obetajo. Zal pa so to večinoma dijaki pomorske srednje šole, torej go-s ači. medtem ko ni bilo videti na prireditvi mlajših domačinov.
Tehnično je bila simultanka dobro pripravljena, za kar gre hvala vodstvu s.ekcije, ki žal ne razpolaga z več šahovskimi deskami. Kandidatov za prvo simultanko je bilo namreč več. Prisostvovalo je tudi več ljubiteljev šaha, ki se igre sicer niso udeležili, pač pa so jo pozorno spremljali.
LoM
Za nedeljsko kolo ljubljansko primorske nogometne lige so značilna presenečenja. Dogodila se se na vrhu kakor tudi na dnu tabele. Vodeči moštvi Grafičar in Krim sta na svojih igriščih osvojili le eno točko, in sicer Grafičar v srečanju s kranjskim Triglavom, Krim pa je moral oddati ves1 izkupiček Iliriji.
Na repu tabele je najbolj presenetil Koper, ki je zasluženo odnesel Izoli točko. V letošnji nogometni sezoni smo ¡bili navajeni, da je Koper zapuščal igrišča z visokimi porazi, zato si itudi v srečanju z Izolo nismo obetali kaj boljšega. Toda Koprčani so tokrat z izredno požrtvovalnostjo nadoknadili pomanjkljivo tehnično znanje in počasnost v akcijah.
Tekmo v Kopru je zelo motil močan veter, ki pa je bil spremenljive smeri in je oba polčasa pomagal Izoli. Gostje so bih razen zadnjih deset minut v ralili .terenski premoči, vendar so imeli zaradi slabega napada le malo zrelih priložnosti za dosego golov. Izola je dosegla vodilni gol v prvem polčasu po krivdi ožje obrambe, zlasti pa vratarja. Domačini so izenačili v zadnjih minutah z lepo akcijo vsega napada. Vendar je tudi temu golu kumoval vratar, ki je izpusitil ne preveč močno streljano žogo.
Če govorimo, da so Koprčani zadovoljili glede borbenosti, pa še vedno ne moremo trdil», da so pokazali kakršen koli napredek glede sistema igre. Verjetno so temu vzrok neprestane zamenjave med ožjo obrambo in krilsko vrsto. Ali ne bi bilo bolj pametno poskrbeti za solidna branilca. kakor pa da zaradi grobih na-pas ožje obrambe izgublja moralo vse moštvo?
Postoinčarui so v nedeljo doživeli hud poraz v Sežani. Najboljši igralec domačega moštva je bil Cok, pri gostih pa se je odlikoval levi branilec. Postojnčani so razočarali, zlasti še, ker so teden dni prej z Grafičar-jem pokazali dobro igro.
Rezultati petega kola so naslednji: Tabor-Postoj.na 5:0. Koper-Izola 1:1, Mladost-Slovan 1:0, Grafičar-Triglav 2:2 lir Krim-Ilirija 0:1.
Prvenstvena tabela pa je naslednja:
Grafičar	5	4	1	0	14:9	9
Krim	5	3	1	.1	15:5	7
Mladost	5	3	.1	1	10:5	7
Triglav •	5	2	2	I	20 :S	6
Slovan	5	3	0	2	9:5	6
Ilirija	5	3	0	2	11:9	6
Izola	5	1	2	2	11:11	4
Tabor	5	1	0	4	12:14	2
Postojna	5	1	0	4	6:15	2
Koper	5	0	1	4	5:31	1
Nova Gorica oa novi poli?
Po prvih štirih kolih oonskega nogometnega prvenstva je marsikdo napravil križ čez Novo Gorico, ki jc vse štiri, tekme izgubila z visokimi rezultati. Zato tudi njeni prijatelji ob nedeljskem srečanju z Rijeko niso bili preveč optimistično razpoloženi. Toda Novogoričani so prijetno presenetili vse ljubitelje nogometa na Primorskem in prepričljivo premagali nevarnega nasprotnika s 4:2 (2:0). Nova Gorica je vodila celo s 4:0 in je prejela dva gola le na ra-
Koprski Partizan je začel z rednimi treningi ženske odbojkarske ekipe, Trcnige vodi državna reprezen-tantka Slaviea Pregljeva iz Maribora. Interesentko naj se zglase ob četrtkih zvečer v telovadnici koprskega Partizana, kjer bodo dobile podrobnejša navodila.
Uspeh Primorja v Idriji
V	tretjem kolu primorske nogometne podzveze moramo predvsem omeniti uspeh Primorja iz Ajdovščino, ki je v Idriji zasluženo osvojilo točko. Rezultat 0:0 odgovarja poteku igre. Obe moštvi sta zamudili vrsto lepih priložnosti pred golom, zlasti gostje, ki so v prvem polčasu z bližine treh metrov zaman poskušali zadeti mrežo. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali Primor-jo s 3:1.
V	koprskem okraju pa sta bila na sporedu kar dva domača derbyja. V Piranu je domače moštvo odpravilo dekanski Jadran s 5:2, v Kopru .pa je Koper B premagal Olimpijo iz Bertokov z 2:0.
čun popustljivosti v trenutkih, ko se jim zmaga takorekoč ni več mogla izmuzniti iz rok. Najboljši igralec v moštvu Nove Gorice jo 'bil Markič, ki je tudi dosegel itri gole.
Upajmo, da je ta zmaga začetek nove poli, in da ne bo ostalo samo pri tem. Res je, da je Nova Gorica mlado moštvo, ki nima dovolj izkušenj za težja tekmovanja, toda prav ■tekma z Rijeko je pokazalo, da bi bilo napačno prezgodaj vreči puško v koruzo.
Radia- ¡¿o-^m
NEDELJA, 16. X.: 8.15 Nedeljski mozaik slovenskih narodnih pestmi; 8.40 Za naše kmetovalce, 9.00 Ritmični panoptikum; 9.30 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje: Komuna Šempeter; 15.40 Nedeljski promenadni Ikoneert: 16.40 Pred kongresom prosvetnih društev Slovenije; 21.00 Popularen simfonični koncert: F. Brahms. Sedem madžarskih plesov, F. Mendelsohn: Koncert za violino in orkester v E molu op. 64, M. Ra-vel: La valse, koreografska poema; -23.40 Glasba za lahko noč.
PONEDELJEK, 17. X.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Poje pevski zbor »Bojan« iz Dorember-ga p. v. Ceneta Matičiča.; 20.00 V tričebrtinskem taktu z Johanom Straussom, 20.40 Siptarske narodne pesmi in kola — izvaja solist in dočih sedem dni na našem radiu; 21.10 Na saksofonu igra Srečko Dra-ansambel radio Prištine; 21.00 Bo-žil; 21.30 Morja široka cesta; 21.45 Revijska glasba; 22J5 Plešite z nami; 23.40 Glasba za lahko noč.
TOREK, 18. X.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 ' Kulturno življenje na Primorskem; 20.00 Priljubljene zabavne melodije: 20.30
I.	Massenet: »Manon« opera v štirih dejanjih in 6 slikah; 23.40 Glasba za lahko noč.
SREDA, 19, X.: 14.00 Od melodije do melodije — vmes ob 14.10 Glasbena kronika; 14.45 »Se rožice rumene« in druge; 20.00 Operetne in revijske melodije; 20.40 Priljubljeni pevci pojó dalmatinske pesmi; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 Mali koncert popularne orkestralne glasbe; 21.30 Iz domače in tuje književnosti; Tone Cufar — proletarski pisatelj; 22.00 Socialni motivi v slovenski zborovski ustvarjalnosti: K, Pahor: »Očenaš- hlapca Jerneja«, U. Vrabec: »Punt« — 22.15 Plesna glasba, 23.40 Glasba za lahko noč.
ČETRTEK, 20. X.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 Narodne pesmi; 20.00 Skladbe Ketelbeya; 21.30 Neurje nad obzorjem: Elektronska in konkretna glasba (oddaja s komentarjem); 22.15 Ciganski napevi, 23.40 Glasba za lnhko noč,
PETEK, 21. X.: 11.00 Šolska ura; Pozdravljeni v novem šolskem letu;
II.30	Otroške pesmi; 11.50 Jakov Gotovac: Simfonijsko kolo; 13.45 Glasba po željah; 14.45 Poje ženski mladinski oktet iz Tolmina p, v. Vere Clemente; 20.00 Glasbeni u-t.rinki z orkestrom Mantovani;20.40 Narodne pesmi iz Bosne; 21.00 30 minut z melodijo poznanih filmov; 21.30 Mali skladateljski portreti: Franz Liszt — zirtuoz, skladatelj in človek (S komentarjem); 23.40 Glasba za lahko noč.
SOBOTA. 22. X.: 14,00 Ali veS, kaj je to? Pisan spored glasbenih ilgank; 14.40 Kongres prosvetnih društev Slovenije; 14.50 Igrajo veseli kosci; 20,00 Glasbeni biseri: 20.40 Pesmi in kola narodov Jugoslavije, Glasba starega Dunaja v priredb; Oskarja Straus'sa;
LJUBLJANSKO - PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
Pomorska srednja šola v Piranu
Natečaj
za sprejem 30 učencev v Ribiško šolo v Piranu v šol. letu 1955-56.
Podjetje «Riba« v Izoli in podjetje »Ribič« v Piranu bosta sprejela 30 učencev in jih šolala v Ribiški šoli v Piranu.
Ribiška šola ima ribiški odsek in odsek za motoriste. Šolanje traja dve leti. Po končanem šolanju, enoletni praksi in po uspešno opravljenem izpitu postanejo absolventi ribiči odnosno motoristi na ribiških ladjah.
Pogoji za sprejem so:
1.	da je učenec zdrav-in ne mlajši od 15 let,
2.	da je dovršil najmanj 6 razredov osemletke ali 2 razreda gimnazije,
3.	da zna plavati.
Prošnje za sprejem je treba dostaviti Pomorski srednji šoli v Piranu najkasneje do 25. oktobra 1955.
Prošnji je treba priložiti:
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	rojstni list,
3.	potrdilo o imovinskem stanju,
4- izjavo da zna plavati.
Zdravniški pregled bo 2. novembra 1955 ob 8. uri na Pomorski srednji šoli v Piranu.
Sola ima svoj internat. Učencem je zagotovljeno brezplačno vzdrževanje v internatu in letno ena delovna obleka.
Sprejeti učenci oziroma njihovi starši morajo podpisati obvezo, da bodo učenci po končanem šolanju delali pri podjetju »Riba« v Izoli ali pri podjetju »Ribič« v Piranu najmanj 3 leta.
TOVARNA MILA
PIRAN
proizvaja vse vrste pralnih mil, toaletna, mila, pralne praške,' loščila za parkete in obutev ter kristalno sodo
TRGOVSKO PODJETJE
„AVTO - JADRAN" Koper
Ima na zalogi priznana dvokolesa znamke »ROG« ter veliko izbiro nadomestnih delov za dvokolesa in avtomobile.
TOVARNA FURNIRJA IN VEZANIH PLOSC
iJAVO R"
PIVKA
razpisuje sledeča delovna mesta:
za gradbenega referenta, po možnosti § prakso,
za komercialista s popolno srednjo šolo,
za korespondenta z znanjem nemščine in angleščine in
za mesto blagajnika.
Plača po dogovoru, nastop službe takoj!
Hkrati obveščamo, da kupujemo po najvišjih dnevnih cenah hlodovino vseh vrst za žago, luščenje in furnir, kratice za izdelovanje panel-plošč in kazein
PODJETJE
y y h^Yíleko - ^szola.
J)~zoía
vam nudi najboljše mlečne izdelke. Gospodinje, kupujte vedno le v naših poslovalnicah, kjer vam bodo vedno postregli s kvalitetnimi izdelki po zmernih cenah
v Portorožu
se priporoča tudi v bodoče vsem svojim cenjenim odjemalcem
»Tam-tam« telegraf pragozda
»Bum-tap-bu-u-u-um«! Ta starodavni klic afriškega »t.am-tama« (vrste bobna) je kljub ,stoletju- o-stal nespremenjen. Človek lahko sčasoma pozabi vse druge zvoke pragozda, toda tega mučno enoličnega jeka ne bo mogel nikdar zbrisati iz spomina.
V Afriki ni pomembnejše smrti ali pomembnejšega rojstva, ni svečanosti, lova ali vojne, da je ne bi »tam-tam« prenašal od vasi do vasi. Tudi v najbolj pozabljeno vas' sredi pragozda ne bo prišel potnik iznenada — tftam-it.am« bo njegov prihod vedno najavil.
Dandanes, ko imamo že vsemogoče obveščevalne aparate, od radia do telefona, bo »tam-tam« le na malokoga naredil kak poseben vtis. ^Toda ne pozabimo, da je ta »aparat« star vsaj že tisočletje! Skoraj neverjetno s'e' zdi, s kakšno hitrostjo in ikako velikanske daljave premagajo na ta način oddane vesti. Ko' je umrla angleška kraljica Viktorija, so zvedeli domačini za njeno smrt tudi v najbolj neprehodnem pragozdu 'več kot -teden prej, -kakor je pa dobila angleška administracija uradno sporočilo v upravnih središčih po Afriki. Ali pa le-fta 1885" ko je bil zavzet Kartum in je padel gesneral Gordon, so zvedeli domačini za, vse podrobnosti bitke VSe istega dne v sto in sto kilometrov oddaljenem Sierra-Leone. ■ Kako, na kakšen način? V Afriki
Mali oglasi
RAZSTAVA SLIK slovenskega impresionista MATIJE JAMA je odprta do vključno petek 14. oktobra 1955 v mali dvorani gledališča v Kopru, dnevno od 10 do 12. in od 15. do 18. ure.
7AM EN JAM veliko enosobno stanovanje z vsem i pritiklinami v strogem centru Ljubljane za dvosobno v Kopru. — Ponudbe pod »Zamenjava« na upravo Slov. Jadrana.
i
UGODNO PRODAM plinski emajli-ran štedilnik »Aequaitor« s' petimi kuhalnimi ploščami in pečico. Naslov: Prime, Ljubljana, Igri-- ska 2/1.
aMLAJSA SOBARICA, govori dobro nemško in angleško, išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati pod »Spretna« na upravo Slovenskega Jadrana.
HA CESTI iz Kopra v Skocijan je bila izgubljena kapica ženskega dežnega plašča. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo lista.
PRIMORSKA ZALOŽBA
„l I F A
it
Najnovejše: Mara Hus: PO OD-GONU. Črtice, izrezane iz resničnega življenja predvojne Makedonije in iz lastnih doživetij kraške pisateljice — dobro in prijetno čtivo za vsakogar. Lepo opremljena knjiga (broš.) '	samo 120.— din.
Med letošnjimi knjigami: Josip Jurčič: SOSEDOV SIN (broš.)
90,— din. Bogomir Masajna: ZGODBE O LEPIH ŽENAH (vez.) 310.—,
(broš.) 190— din Ivan Vouk: NA MEJNIKU DVEH
SVETOV (vez.) 190,— Karel Grabeljšek: 2IVE BRAZGOTINE (vez.) 240 — Vse naše knjige lahko naročite pri Primorski založbi LIPA v Kopru, aH jih zahtevate v domačiji knjigarnah
govorijo nad 600 jezikov, vendar na item kontinentu ni kraja, ki bi bil tako v stran, da bi ne razumeli in anali- uporabljati jezika »tam-tam«, Kako so premagali to jezikovno oviro in se zedinili v znakih,' je vprašanje, ,nad katerim strmijo vsi.
Trgovci, raziskovalci, misijonarji in vsi drugi »pripadniki civilizacije«. ki pridejo z domačini češteje v stik, so si v .svojih izjavah eno-dušni: je neki posebni »tam-tam«, ,ki ga poznajo le najbolj izurjeni bobnarji vsakega plemena. Res, v v.ečini primerov prenašajo vesti v domačem narečju in te ne prestc>-pijo meja plemenskega teritorija. Ce je pa novica posebne važnosti, začnejo preko kontinenta vibrirati »tam-tami« v pos'ebnem jeziku, ki bi mu lahko rekli afriški esperanto.
Najpopolnejši »tam-tami« so napravljeni iz ogromnih izdolbljenih debel. Takšna »glasbila« so lahko dolga več kot tri metre in imajo premer do 1,50 m. Sliši se najmanj 30 km daleč.
Glavno vlogo igra tu bobnarjev ttalent. Naučiti se »tam-tama« je veliko težje, kakor pa igranja na katerem koli inštrumentu civiliziranega sveta. Bobnar mora poznati vse izrazje, ki v tem čudnem jeziku označujejo bitja in stvari. Votli in ostri zvoki ter ritem, ki evropskemu ušesu ne pomeni .ničesar — to so besede, katere razumejo le plemenski bobnarji. Vse. kar vemo o tem jeziku je to: »tam-tam« prenaša cele besede in ne črk, kakor Morsov telegraf.
Včasih so bobnarje, ki so se pri oddajah slučajno zmotili, okrutno kazmovali. V nekaterih plemenih .jim še dames zaradi majhne nepre-
TRGOVSKO PODJETJE ,NA VELIKO
»PRER AD«
PORTOROŽ
vam. nudi vse vrste prehrambenih in špecerijskih predmetov. Sprejema naročila tudi po telefonu
Na osnovi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov
razpisuje
komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri občinskem ljudskem odboru Divača
MESTO DIREKTORJA
Mizarskega podjetja
Senožeče
Pogoji: Tehnik lesne stroke ali mizarski mojster z večletno prakso v upravnih in komercialnih poslih pri vodstvu podjetja. Družinsko stanovanje preskrbljeno. Plača no tarifnem pravilniku. Prijave s kratkim opisom dosedanjega službovanja je dostaviti komisiji najkasneje do 31. oktobra 1055.' Nastop službe takoj.
TRGOVSKO PODJETJE
E S T ¥ I M A
KOPER
na
BO
nudi v vseh svojih poslovalnicah prvovrstno blago po zmernih cenah. Prepričajte se!
vidnosti odsečejo obe roki! Nasprotno pa uživa dober bobnar velik u-gled, kajti nadomestiti ga ni ravno lahko.
»Bum-lam-bum! Dum . . . dum-t-
rat . . ,«
Bobnar igra simfonijo na nevidni pajčevini, katere nitke sežejo do vseh še tako skritih predelov Afrike. Je mir, je vojna? Je kdo umrl? Poslušamo; -toda vsa naša civilizacija nam ne more pomagati, da bi to, kar slišimo, lahko na kakšen -način raztolmačili. Afriški »tam-tam« ostaja za nas še skrivnost.
itesrt«. ::	' >;:
Sit ........................
Modernizacija železniškega prometa zavzema vedno večji obseg. Nedavno so v Ameriki izdelali novi aerodinamični ekspresni vlak, ki vozi med Los Angeliesom in Chica-gom. Vlak je opremljen z dis'elo-virni motorji in vozi s povprečno
brzino nad 100 km na uro
Sončna očala z ogledalci
V Ameriki izdelujejo sončna očala, ki imajo na zunanjem robu dvoje majhnih zrcalo, s' pomočjo katerih lahko človek opazuje, kaj se dogaja za njim, podobno kakor šofer v avtomobilu. Na prvi' pogled se zdi to »american stupidity«, toda, če vam povemo, da so v prvi vrstli namenjene kolesarjem, lovcem, ribičem iaa detektivom (najbrž jih kupujejo tudi gangsterji), boste do te iznajdbe gotovo bolj prizanesljivi.
V nekem muzeju blizu -Osla hranijo vikinške ladje, ki so vsaj že tisoč let ležale v zemlji. Ti čolni so -le nekaj večji od današnjih ribiških ladij iin ljudje še danes občudujejo njihovo naravnost mojstrsko -gradnjo in izdelanost. S takimi ladjami, Id so imele le' štirioglato jadro in šest parov vesel, so Vikingi 500 let pred Kolumbom prepluli Atlantski ocean in kot prvi belci stopili na tla Severne Amerike. Bili so odlični mornarji, hrabri bojevniki, veliki junaki in neustrašeni gusarji. V zgodnjem srednjem veku so ogr-ažali vso severno evropsko obalo. Vdrli so na Britansko otočje in dali angleški rasi visokorasle moške in plavolase ženske. V severni Franciji so ustanovili kolonijo, ki jc dobila po njih ime: Normandija (Nordmann — človek s severa). Leta S74, so prišli na Island in lela 930. osnovali republiko s parlamentom, ki ga imajo še danes za najstarejšega.
Njihova junaštva in potovanja so 6e ohranila v »Sagaih« in po njih strokovnjaki IskuSajo rekonsitruirali njihova potovanja. Ena -izmed sag pripoveduje o Rdečem Eriku, ki je odkril Grönland i(dal mu je tudi ime) in se na njem naselili. Njegov sin Leif je moral .nekoč po opravkih na Norveško, nazaj grede ,ga je pa u>elo strašno neurje, ki ga je .vrglo daleč na .zapad in tako je .nekega dne ugledal brezkrajno obalo, ki je bila ravna in na gosto obrasla z gozdovi. Ko se je Leif vrnil .domov na Grönland, se je ta novica hitro razvedela. Za to je zvedel tudi -trgovec in gusar /Karlsefni. 'Spomladi leta 1004 je s težko natovor-Jeno ladjo in s skupino neustrašenih mornarjev odplul proti zapadu. Bilo je 16 moških in žensk — to so bili prvi izseljenci v Ameriki! 'Prišli so na severno obalo Labradorja, odkrili izaliv, v katerega se steka velika Teka iin ptičji otok. Str-okovniaki menijo, da bo ito verjetno otok Bona-
Črnilo, ki se sveti
Pred kratkim smo pisali o kravatah, katerih vzorci fosforescira-io. danes' si pa oglejmo še nekaj podobnega — črnilo, ki ,se v temi sveti. Iznajdba ni ravno posebno nova, vendar je prišla na trg šele pred kratkim. Nalivno pero ;je 'napolnjeno s črnilom, s katerim ima smisel pisati samo v temi. Izumitelju bodo hvaležni, predvsem ljudje, ki morajo delati v zatemnjenih prostorih — rentgenologi, znanstveniki ter gledališki 'in ' filmski kritiki.
Ventura pred Quebccom, kjer živi še elandanes množica na ¡raznovrstne jših ptičev. Tu so Vikingi prezimili in. spomladi krenili dalje .prolti jhiigu. Saga opisuje srečanje z množico čolnov, v katerih so sedeli elivjaki »tem-■norujavi ljudje grde zunanjosti; lase-imajo strašne. Imajo velike oči in široke ličnate kosti.« Tudi divjaki so začudeno gledali korenjaške in plavo-iase 'Nordijce! Nekaj časa so sc molče opazovali in odpluti vsak na svojo stran. Kasneje so začeli trgovati, na koncu je prišlo do prepirov -in seveda do boja. Čez 'tri leta so se vrnili na Grönland, od toel pa na Island. S tem se zgodba konča. Toda Vikingi so še celih 300 let pluli; v 'Novi svet in tam vkrcali 'les. Sčasoma so novice o njih nehale prihajati. Kolonija je po vsej verjetnosti-izumrla. Šele 100 let kosneje je prišel v Ameriko Kolumb in fp — uradno odkril.
0 SjuSožrclh
Pravijo, da je na sveltu blizu 34 tisoč poklicev, toda ta številka se vam nemara ne bo zdela pretirana, če vam zaupamo, da se dr. B. Brandt že vse življenje ukvarja z ljudožrci in njihoviifti navadami. Pravzaprav je on strokovnjak le za pojave ljudožrstva na Novi Gvineji, V Cambridgeju je imel o njih predavanje. Poslušajte, kaj je d-kril: »Ljudožrstvo je najekonomič-nejši in najbolj higienični način odstranjevanja mrtvecev!«. T5o se sliši tako, kot da bi pomilovaî ljudi, ki so do svojih pokojnikov tako obzirni in tolikanj sentimentalni, da jim kupujejo krste, namesto, da bi jih enostavno razčetverili in vrgli v lonec. »Divjaki v tem delu sveta,« nadaljuje dr. Brandt »jedo svoje mrtvece zato, ker njihovi prehrani primanjkuje proteina. Svinjsko meso je tam velika redkost in še kadar .zakoljejo kakšnega prašiča, ga sežgejo na obrednem žrtve-niku. Çudén in nič kaj vzpodbu-dein zaključek! Soljudje ,so jim torej le ,nake vrste vitaminska hrana .. . ■.
Vas na prodaj
V departmanu Cote d'Or, v Franciji, .prodajajo vas Savr-ange. Bazen cerkve in pralnice, ki sta last obči-.ne, pod katero vas spada, je vse naselje, 5 farm in 1-80 hektarjev naprodaj. V zadnjih letih .je vas postopoma izumirala. Mlajši ljude so šti s -trebuhom za kruhom v mest-a in ,v tovarne, stari so pa pomrli in vas je. danes -popolnoma prazna.
Ondan me je obiskal neki prijatelj iz Postojne. Navdušeno mi je pravil, kakšen blagoslov je nova avtobusna linija, ki jo je 'Slavnik -upehal na progi Postojna—Koper in po-vezuje tudi Pivko in Vremsko dolino. Pravil mi je, kako so vsi ljudje zadovoljni z njo. Da bi pa bilo njihovo veselje malo manjše, pa so poskrbeli drugi med potjo. Tako se je avtobus ustavil pred sedmo uro tudi v Vremskem Britofu ali tam nekje — prijatelj se namreč ne zastopi preveč na naše kraje. Potniki so bili še tešči in ibi si -radi malo -»dušo privezali«. Šofer je namreč vozilo ustavil točno pred hišo, »kjer bog roko ven moli«. In iker so potniki pričakovali!, da bodo tamkaj lahko izpraznili polne mehurje in napolnili želodce, so se še vedno veseli nagnetli v vežo »gostoljubne« hiše. Vrata v točilnico so bila še vedno zaprta. Po stopnicah je z vrha -prišel možak, ki je prezgodnjim obiskovalcem zagordnjal, da s? gostilna odpre ob sedmih, in izginil za vrati najmanjše sobice v hiši, tako da je .pomike prikrajšali še za prvo olajšanje, ki so si ga hoteli tamkaj privoščiti. Lahko si mislite, kako so bili zadovoljni z »gostoljubnim« sprejemom in postrežbo.
Mencla je za ta dogodek zvedelo prej avtobusno podjetje Slavnik (menda so povedali šoferji -in sprevodniki), kot jaz iin je zato spremenilo vozni red na tej progi tako, da potniki zdaj lahko že v Postojni pred
odhodom avtobusa zadostijo vsem telesnim potrebam, ker so že odprti najnujnejši prostori Mestne restavracije -in kavarne.
Motovilili sem ite dni po cesti od Sečovelj proti Šmarjam. Ne vem sicer, oziroma nisem do zdaj vedel, kako se pravzaprav tej cesti pravi, pa me je na to opomnil velik obees-tni kamen, nekakšna piramida, ki stoji v bližini Bandelja pod Padno, prav ob robu ceste. Na njem piše jasno in glasno in lepo vidno, da je to stara rimska »Via Flavia.« Tako me je to ganilo, da sem sklenil ob prvi priložnosti pogledati tudi tja proti Emoni -in naprej ela samega Singi-dunuma na sotočju Save in Donave, če so niso kam izgubili obcestni kamni, ki označujejo starodavno Vio Apio.
Minuli teden se mi je pripetila velika ne-rodnost. Pravzaprav se ni pripetila meni, ampak io. je tiskarski škrat zasviral Slovenskemu Jadranu — jaz si namreč laskam, da doslej nisem še moral .popravljati svojih prispevkov v listu, čeprav so že .marsikoga pošteno »privzdignili«. Zapisal sem namreč on:ii teclen, cla v Ribji restavraciji v Portorožu prodajajo poroijo »škombrov« po 170 din in sta na krožniku kar -dve ribi. Tiskarski škrat pa jo jo zogodel stavcu in korektorju in šo -uredniku in je iz 170 din »ratalo« kar 270 din. Seveda je taka neresničnost povzročila hude proteste prizadetih. Tovariš
upravnik iz Bibje restavracije je hudo pestil urednika, da to ni res, da je restavracija daleč naokoli znana kot najboljši gostinski lokal, da itudi guatov -ali kapičev še nikoli niso imeli na jedilnem listu. Dopustil je možnost, da je nekdo kdaj v naglici dobil za svoje solde premajhno poroijo, oziroma premajhni ribi v por-cij-i, da pa je vsebina na krožniku vedno odgovarjala nazivom v jedilnem listu. Da popravim zlobnega tiskarskega škrata, seveda -to prav rad povem, posebno še, da poroi-ja dveh »škombrov« in kruha v' Bibj-i restavraciji v Portorožu nikakor ne stane 270 dinarjev, marveč »samo« 170. Kar prepričajte se!
Šel sem v torek po Čevljarski ulici v Kopru, ko zaslišim za seboj klicanje. Skrivnostno mi je znanec pokazal v izložbo živilske trgovine — poslovalnico 2 podjetja »Jestvina«. Tam so je za steklom med razstavljenimi živilskimi izdelki, salamami, sirom in drugimi dobrotami, mirno sprehajala kot kakšen policaj z repom pokonci velika pisana mačka. Malo jc vrejetno. da je iskala miši,, vendar pa so jo ljudje, ki so se ob tem cirkusu hitro zbrali, menda motili. da se ni lotila razstavljene šunke, namreč je dostojanstveno izginila, v notranosl; trgovine, Vse doslej še nisem imel priložnosti videti tako .imenitnega sanitarnega inšpekt orjal
Pa še drugič kaj in do prihodnjič lepo pozdravljeni!
Vaš Vane