Pcsatrezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 21.
If LMoni v jelen 28. M isi7.
Leto Rl
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . . K 28-— n en meaeo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za eelo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejemati mesečno „ 1*80
5 Sobotna izdaja: ~
sa oelo leto......K T—
za Nemčijo oeioletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna peUtvrsta (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali n]«
prostor) sa enkrat .... po SI t za dva- in večkrat . . 23 „ pri vočllh naročilih primeren popust po dogovora.
Enostolpna petitvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, lzvremil nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna prUoga vozni r«d
Uredništvo je v Kopitarjevi nllot itev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; netrankIrana plima se ne s= sprejemajo. — Uredniškega .eletonaštev. 74 =
Političen list m slotenski narod.
i
Opravništvo |e v Kopitarjevi allol št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Ogrski dM zbor.
Budimpešta, 24. jan.
Zbornica razpravlja o dopolnitvah k zakonu o izjemnih vladnih naredbah. Grof Apponyi interpelira o odpovedi trgovskih po dodb in nagodbi. Ministrski predsednik grof Tisza opozarja na svoje izjave o nagodbi, glede odpovedi trgovskih pa pravi, da sta obe vladi sklenili dogovor, ki obema zagotavlja pravico, da sme vsaka zahtevati odpoved. Zato ni bilo potreba pogodb odpovedati koncem decembra lanskega leta. Interesi dežele so zavarovani. Ta dogovor je mednarodnega značaja in veže vsako naslednico sedanjih vlad. (Neki poslanec neodvisne stranke zakliče: Veliko medsebojno zaupanje imate.) Tisza izjavlja, da nima vzroka za nezaupljivost proti avstrijski vladi. Dogovor ne pravi, da mora Ogrska v vseh okoliščinah čakati 6 mesecev z odpovedjo, ampah avstrijska vlada lahko čaka 6 mesecev s privolitvijo, nakar šele po 6 mesecih nastopi odpoved. Avstrijska vlada pa ima pravico, da se odreče tej pravici,
Grof Tisza o Wilsonovi poslanici.
Karolyst Lovassy pozdravlja Wilso-jiovo poslanico in vpraša, ali hoče vlada delati na to ,da bi Wilsonova načela služila za temelj mirovnih pogajanj.
Grof Tisza poudarja našo vedno miroljubno zunanjo politiko in naklonjenost za vsako mirovno akcijo in pravi, da smo pripravljeni z Ameriko nadaljevati izmenjavanje misli o miru. Seveda v sporazumu z zavezniki. Z ozirom na dejstvo, da Wil-son razlikuje med našim in odgovorom nasprotnikov, mora ugotoviti,, da je četvero-zveza izjavila, da je pripravljena začeti mirovna pogajanja, da pa je obenem izjavila, da bo stavila take mirovne pogoje, katere po njenem prepričanju nasprotnik lahko sprejme in ki so pripravna za temelj trajinega miru. Nasproti temu pa pomenja naštevanje mirovnih pogojev v odgovoru entente Ameriki nič manj kakor razdelitev monarhije in Turčije. Ta odgovor je tedaj uradna napoved za nas uničevalne vojne in nas sili do skrajnega odpora in boja, dokler ostane tak vojni cilj. Tako ne more biti dvoma, katera skupina sil je ovira ipiru in katera skupina je po svojem nazoru bližja Wilsonu.
Predsednik Wilson je v svoji poslanici sam nastopil proti takemu miru (bere:) ».., v katerem zmagovalec svojo voljo usili premaganemu, kar bi ena stranka smatrala za ponižanje in neznosno žrtev, tako da bi v premagancu ostalo želo maščevalnosti,« Iz tega sledi jasno: dokler nasprotne sile bistveno ne predrugačijo vojnega cilja, je med njihovim sta'iščem in mirovnim cilji predsednika Wilsona nepremostljivo nasprotje.
Moja druga opomba velja načelu narodnosti. Vse ogrsko javno mnenje časti narodnostno načelo in želi, da se narodi svobodno razvijajo in procvitajo. Toda pri' tvorbi narodnih držav more narodnostno načelo le tam priti do neomejene veljave, kjer posamni narodi v kompaktnih masah, v ostro ločenih narodopisnih mejah, žive v ozemlju, ki je pripravno za tvorbo držav. V ozemljih pa, kjer živijo razna plemena in narodi, pa ni mogoče, da bi vsako pleme imelo svojo narodno državo. Tam je mogoče ustvariti samo državo brez narodnega značaja, ali pa utisne narodni pečat oni narod, ki prevladuje po svojem številu ali veljavi, V takih razmerah je sedaj le omejeno mogoče uveljaviti narodnostno načelo, kakor ga izraža Wilson z zahtevo, da naj se vsakemu narodu zagotovi življenje, božjo službo, individualen in socialen razvoj. Mislim, da ta zahteva ni nikjer v toliki meri uresničena kakor ravno v obeh državah monarhije. Zato se čutimo popolnoma rnih misli z Wilsonovimi zahtevami in se bomo potrudili, da bo to načelo čim bolj uresničilo se v ozemlju, ki je neposredno v naši bližini, Morem samo ponoviti, da smo zvesti svoji tradicijonalni politiki in svojemu stališču v mirovni akciji v zvezi s svojimi zavezniki pripravljeni storiti vse, kar bi moglo narodom Evrope podariti blagre trajnega miru. (Splošno pritrjevanje.)
Zbornica vzame odgovor soglasno na znanje.	rv-
Poslanci in vojne dobave.
Grof Tisza odgovarja, da je glede in-kompabilitete vedno zastopal najstrožje stališče, posebno med vojno, ker po mojih mislih se mora poslanec vzdržati vseh takih zvez z državnimi oblastmi, ki imajo na sebi le najmanjši gmotni interes. Ko so se ob začetku svetovne vojne pokazale zlorabe pri vojnih dobavah, sem izjavil, da naj se poslanci vzdrže vseh poslovnih priporočil. Vojnega ministra sem naprosil, da naj njegovi uradniki ne sprejmejo nobenega takega posredovanja poslancev. Minister ob strani vladarja baron Roszner je spomladi in poleti 1. 1915 sestavil seznam poslancev, ki so z vojnim ministrom ali kakim poročevalcem le izgovorili kako besedico o vojnih dobavah. Pri zadnjem obisku na Dunaju sem vprašal vojnega ministra. ali še obstoji ta ukaz, kar je ta pritrdil. Danes pa mi je telefonično odgovoril, da od poletja 1915 sploh noben ogrski poslanec ni več posredoval glede vojnih dobav. Tisza prebere seznam, v katerem je 17 poslancev; pri večini je po Tiszovem naziranju skoraj izključeno vsako poslovno ozadje. Le v nekaj slučajih se pokaže gmotni interes poslancev n. pr. pri poslancu Burdia, ki je odložil mandat, in slučaja Ivanka in Rudnay. Tisza poziva, da naj
odpravimo zajedalce, opustimo pa tudi neutemeljena očitanja. —
Poslanec ljudske stranke Rakovszky pravi, da. se vprašanj inkompabilitete ne sme smatrati za vprašanja druge vrste. Nikdar pa ne smemo dovoliti, da bi ljudje v zaledju, posebno poslanci zbirali ogromno premoženje, dočim zunaj krvavijo milijoni.
Grof Tisza pravi, da naj pride Ra-kovszky s konkretnimi številkami, sicer mu ne more odgovoriti v parlamentarni obliki. Rakpvszky izjavi, da se ne da vlo-viti v Tiszovo zanko.
Pomen Tiszove izjave o Wilsonovi posla-nicL
Dunaj, 25. jan. »Neue Fr. Presse« pravi glede Tiszovega govora: Monarhija hoče nadaljevati izmenjavo misli z Zjedinje-nimi državami glede miru. Tisza je sporočil to namero zunanjega ministra. Monarhija pa se ne misli razgovarjati z entento, ampak z Združenimi državami. Poprijeli bomo tam, kjer se navzlic velikim predsodkom pogoji uspeha vsaj pri občinstvu niso poslabšali. Mirovno gibanje v Ameriki se je oživilo in razširilo.
Cesar in cesarico.
Dunaj, 25. jan. (K. u.) Cesar je danes v Badnu sprejel v zasebni avdijenci vojaškega atašeja pri c. in kr. poslaništvu v Bernu, polkovnika pl. Einem, in poslanika v Carigradu, grofa Pallavicinija. Nato se je podal cesar na Dunaj, kjer je popoldne na Dvoru sprejel zunanjega ministra grofa Czernina in ministrskega predsednika grofa Clam-Martiniča. Ob 3. uri popoldne je cesar sprejel v slovesni avdijenci poslanika Združenih držav Friderika Penfielda, ki mu je izročil svojo novo poverilnico.
Dunaj, 25. jan. (K. u.) Povodom rojstnega dne nemškega cesarja odpotuje naš cesar danes zvečer v nemški glavni stan. Spremlja ga zunanji minister grof Czernin.
Dunaj, 25. jan. (K. u.) Cesarica je danes ob 3. uri popoldne sprejela v avdijenci: palačno damo grofico Melanijo Zichy-Metternich, justičnega ministra dr. Jožefa barona Schenka in finančnega ministra dr. Aleksandra pl. Spitzmullerja.
Dunaj, 26. januarja. (K. u.) »Wiener Zeitung« poroča: Nj. c. in kr, apostolsko Veličanstvo je po noči odpotoval z Dunaja.
Dele ni slrelc: — cesarski slrelci.
Dunaj, 25. jan. (K. u.) Cesar je izdal sledeče povelje; Zapovedujem, naj se odslej imenujejo deželni strelci »cesarski strelci.« Prepričan sem, da bo novo ime teh hrabrih čet, ki so si do zdaj pridobile
neminljive lavorike, zažarelo v slavnem sijaju, meni na veselje, njim v čast in domovini v dobrobit.
Stan, 16, januarja 1917.
Karel.
Somoumor generala Brusllova ?
Stockholmski »Aftonbladet« poroča iz Helsingforsa: Brusilov, ki se je pred kratkim vrnil iz glavnega stana, se je ustrelil.
• * *
Brusilovo ime se je prvič čulo v ja-ponsko-ruski vojski. Trem ruskim generalom v tej vojski niso ničesar očitali: kozaškemu generalu Miščenku, generalu Rennenkampfu in zbornemu poveljniku Brusilovu. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič in vojni minister Suhomlinov, ki sta reorganizirala rusko armado, sta si izbrala tudi Brusilova za sotrudnika. Kot vojaški guverner na Podoljskem je bil za slučaj vojske določen za armadnega poveljnika. Že začetkom vojske se je odlikoval. Ko je vkorakal general Ruski v Lvov, so Brusi-love čete vkorakale v Halič. Brusilovu so poverjevali vedno najtežavnejše naloge. Brusilov je bil srednje velik, debel mož z dolgo, sivo glavo. Na obrazu se mu je videlo, da je odločen mož; mrzel in strog je bil njegov pogled. Pisalo se je o njem tudi, da je bil rojen Anglež, ki je napravil svojo kariero v Rusiji,
Koropalkin zopet na površju.
Stockholm, 25. jan. Generala Kuro-patkina, ki je bil po svojih neuspehih na ruski bojni črti imenovan za gubernatorja v Turkestanu, so nenadoma pozvali v carski glavni stan k carju. Pravijo, da bo imenovan poveljnikom neke nove vojne skupine,
Za mir.
Nov Wilsonov nastop za mir.
Geni, 25. januarja. Iz ameriškega dr« žavnega oddelka se poroča: Wilson bo vnovič nastopil za mir v prvem tednu februarja neposredno po glasovanju v senatu. Temelji in predlogi nove akcije bodo določnejši in odločnejši kot poprej.
Ententa bo Wilsonu odgovorila skupno.
Ženeva, 25. jan. »Journal des Debats« napoveduje poluradno, da bo ententa skupno odgovorila na zadnjo Wilsonovc izjavo.
Komu koristi novi Wilsonov ukrep?
Washington, 24. jan. Reuter javlja: Vojni urad je odredil, da bodo izključno za obrambo oborožene trgovinske ladje
LISTEK.
Koral c. Kr. Komornega virlnoza Frančiška OnMa
dne 25, januarja 1917.
Ljub znanec še izza dijaških let. Zelo se je umiril, nekako klasičen, zgledno umerjen je v teku let postal način njego-vega igranja, nič več ne prevladuje njegove igre umetniška strast, ves nastop, vse predavanje je dobilo moško določene, do podrobnosti izklesane oblike, ki jih ne dopušča hipnemu čuvstvu, da bi jih le za spoznanje dvignilo s tečajev, tako da smo takoj prvi stavek Mendelssohno-vega koncerta v e-molu poslušali v tem čuvstvu, kakor da se je mojster do najvišjih možnosti razvil na tehniško plat, hkrati pa se je src hotela polotevati tudi rahla bojazen, da ga je ta nezaslišana tehniška usovršitev sama podse dobila, in sicer na škodo tiste blažene toplote, ki jo je njegova igra svojčas v toliki meri izžarevala. Kljub čudoviti, nenavadno energični ritmiki, pretkani z rafinirano razdeljenimi, nezaslišano učinkovitimi ritmičnimi neenakomernostmi gotovih mest, kljub
nezaslišani jasnosti tonov, da so se zlasti v višini kar iskrili, kakor tisoč isker švigne kvišku, če dregneš v žarečo grmado, se nam je v tem prvem stavku hladen zdel. — Pa le v tem; v srednjem, liričnem stavku je zavladalo po malokdaj celo tako nabito polni dvorani svečano, malo da ne rečem sveto razpoloženje. Saj je ta del za Mendelssohna nenavadno globok, pač v najboljšem pomenu melodiozcn, toda brez tiste enostranske sentimentalne gan-ljivosti, ki je zlasti v Mendelssohnovih epigonih mojstru toliko škodila; taka glo-bokost, da smo — ker nam v tem oziru pomanjkljivi spored ni prinesel podrobneje razdelitve, in ker nam ta koncert sani ni znan — dvomili, ali je to še Mendels-sohn. Občudovali smo, še bolj kakor v prvem stavku, nepopisno čisto intonacijo, kakor solnčne kapljice čisto so se lesketali toni, zlasti višina je bila nenavadno jasna; imeli smo občut, kakor da prvič v življenju tako slišimo. V zadnjem stavku je zopet tehnika prišla do posebne veljave: toni so kar vršali po zraku kot roj mušic v poletnem solncu: kdo bi jih štel, kdo njih pota razločeval!
Bach je bil v svojem spevu za gosli Bach, kakor ga bolj poznamo iz njegovih orgelskih in klavirskih skhdeb: višek baročne glasbe s svojo jasne, če-
prav iskrovito, pa vendar klasično zgledno, doslej morda samo še v Regerju doseženo, pa daleko ne tako jasno in umerjeno kontrapunktiko. Resnično smo se radovali.
Wieniawskega Rondo s c h e r-z o s o nas je zadivil s svojim slovanskim ognjem kakor Chopinov Nocturno s svojo mehko sanjavostjo poljskih step.
O n d f i č e k sam se nam je predstavil z redakcijo Smetanove polke iz »Prodane neveste«. Delo je samo po sebi glasbene vrednosti, toda za violinista pravi Eldorado bogato nakupičenih, nezaslišanih tehniških težkoč, ki pa poslušalcu še na misel ne pridejo kot take, ako sicer zanje ne ve, s tako lahkoto jim je mojstroval.
Popolnoma neodvisnega skladatelja se je pokazal v svoji Češki rapsodiji, ki nas je posebno interesirala vsled svoje nenavadne ritmike, ki je, skoro kakor pri »Polki«, najvažnejši, konstitucio-nalni element te skladbe. Izrazita, gospodujoča, pa ne v običajnem zmislu: en, dva, tri itd., ampak zanima najbolj zato, ker ritmične enote staplia. tako da ritem ni odmerjen po taktu, ampak se preko njega razvija in tako iz teh anomalij nastajajo nove, pikantne ritmične vrednote, ki naš, s feldvebeljsko samozavestjo nastopajoči
takt kot ritmično mero skladbe čisto zabrišejo in nam govore o še višjih ritmičnih možnostih, ki jih šola ne upošteva, ki pa rastejo v globinah slovanske duše. Škrou-pov »Kde dumov muj?«, ki ga je skladatelj porabil kot glavni motiv prvega dela, je s svojim sinkopiranim ritmom v tem oziru že sam jako izrazit. Sicer je pa skladba globoka, v moči in izrazu spominja na Liszta. Iz te notranje moči se razvija do silnih viškov, da sc toni mestoma v divji, vse rušeči vihri drve.
Blagodejno je vplival na nas njegov resni, skoroda preresni nastop, naj mu bo v zahvalo za to doživetje veliko priznanje, ki mu ga je po njegovi poduševljeni igri razvneto občinstvo po vsej pravici in dolž-nosti z grmečim ploskom v najobilnejši meri dajalo.
Gospod P o 1 g a t h , mlad po letih, pa star po zrelem pojmovanju, naj ne bo pozabljen. V najtežjih trenutkih se je vzdržal na višku, vedno se s finim čutom pravega umetnika podrejajoč intencijam mojstra Ondfička. Zakaj nam obljubljenega Griega ni podal, ne vemo; radi bi ga bili slišali; morebiti je pa tako tudi prav, sicer bi se bil koncert predolgo zavlekel ,	F, K.
imele ravno tako voziti skozi prekop Pa-aama, kakor druge trgovinske ladje.
Nova Wilsonova nota glede miru.
Newyork, 25. januarja. (K. ur.l Brezžična brzojavka zastopnika Woltfovega urada z dne 23. jan.: »New-York World« priobčuje brzojavko iz Washingtona, v kateri javljajo, da Wilsonova poslanica ali priložena navodila za njeno izročitev nc bodo ničesar vsebovala, na kar bi bilo treba odgovoriti. Kljub temu pričakujejo od obeh vojujočih se skupin odgovora, pa naj ej bo že tak ali tak.
Senat odklonil razpravo o Wilsonovi poslanici.
Washington, 24. januarja. (K. u.) Rcu-terjev urad: Predlog republikanskega senatorja Cummingsa, da naj se otvori o \Vil-sonovi poslanici podrobna debata, je senat odklonil.
Bonar Law o Wilsonovi poslanici,
Rotterdam, 25. januarja. Na nekem zborovanju v Bristolu je izjavil Bonar Law: Nemci so nam poslali dozdevno mirovno ponudbo. Dobili so odgovor, kakršnega so zaslužili. Wilsonova poslanica je odkrita beseda. Nemogoče pa je, da bi mi in Wilson stvar razmotrivali z enakega stališča.
Sodba berlinskih krogov o Wilsonovi po. slanici.
Berlin, 25, jan. Wilsonovo poslanico tukajšnji politični krogi zelo upoštevajo in ji priznavajo visoko nravno resnobo, a odrekajo ji praktično važnost. Glede na Wil-sonove praktične predloge opozarjajo, da bo sporazumu odgovor prizadel več težav, kakor osrednjim velesilam. Če se upoštevajo le zahteve glede proste dovozne ceste morij in z ozirom na enakopravnost narodov, nastane samoposebi vprašanje, kako se s tem ujemajo Gibraltar, Sueški prekop in Singapore s svojimi morskimi dovoznimi cestami. Kar se tiče enakopravnosti malih narodov, opozarjajo, da jc Avstrija, kjer biva veliko malih narodov, vedno varovala svobodo vseh narodov; ko Anglija zatira male narode.
»Nemški mir.«
Berlin, 25. januarja. Rheinisch West-fallische Zeitung« poroča, da je neodvisni odbor za nemški mir postavil sledeče zahteve: 1. na vzhodu in zahodu močnejše in ugodnejše meje. 2. Znatno razširjenje poljedelske zemlje na vzhodu. 3. pridobitev onih delov sovražnih obmejnih krajev, ki so bogati na rudah in premogu. 4. Posest flandriiske obale. 5. Politično, gospodarsko in vojaško vrhovno vodstvo Belgije in Poljske. 6. Kolonije. 7. Čim večji del vojnih stroškov naj se zvali na nasprotnike, ki naj jih plačajo v denarju ali zemlji. Vodilni nemški krogi naj odločno zavrnejo vsako vplivanje na mir od strani nevtral-cev. (Ta neodvisni odbor je skozi in skozi vsenemški in nedosegljiv v svojih zahtevah.)
> Veliki knez Nikolaj Nikolajevič proti mirovni stranki.
Gen!, 24. jan. »Le Journal« poroča: Veliki knez Nikolaj Nikolajevič biva v Petrogradu kot carjeva opora proti stranki, 1ri dela na poseben mir. Rusijo pretresa najhujša notranja kriza, ki jo mora premagati, predno bo mogla premagati zunanje sovražnike.
Rnski socialni demokrati za mir.
Berlin, 25. jan. »Vonvarts« poroča: Eevo krilo ruske socialne demokracije je pozvalo vlado, naj se prične takoj pogajati s sovražnikom,
Briand o vojnih ciljih.
Ženeva, 25. jan. Na zborovanju delegatom francoskega delavskega sindikata je govoril tudi Briand. 0 vojnih ciljih Francoske in njenih zaveznikov je govornik dejal: »Naš cilj ni, da bi razbili Nemčijo, izvedeti pa moramo končno, kaj nameravajo osrednje velesile. Da se doseže mir, ga je treba najprej želeti, ta želja pa šc nc zadostuje, da bi prinesla mir.«
LIoyd George potuje v Rusijo.
Kodanj, 25. jan. Rusko Slovo« napoveduje, da bo Lloyd George potoval v Rusijo,
Nemški uspem on reki M.
Začetkom januarja jc pričel ruski general Radko Dimitrijev ofenzivo pri Rigi in na jezerskem ozemlju južno od Dvinska. Ta ofenziva ni imela nobenega uspeha, pač pa jc stala Ruse ogromnih žrtev. Sedanja nemška protiofeuziva jc pa že prva dva dni dosegla lepe uspehe. Rusi so na obeh straneh reke Aa izgubili na 10 km široki fronti več močno utrjenih gozdnih postojank in so se ponekod morali umakniti na tretjo črto. Zdi sc, da boj še ni končan. Ne glede na pridobitev ozemlja bo napad naših zaveznikov na ukrepe ruskega vojnega vodstva v marsikaterem oziru vplival. Posebno bo oviral premikanje ruskih čet s fronte Dri Ritfi v Karpate in Mol« idavo.	s
Ob spodnji Donavi so se med Gala-com in Tulfio razvili novi boji.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. januarja. Uradno sc poroča:
Pri armadi generalnega polkovnika Tesztvanskega uspešno podjetje neke nemške napadalne čete. Sicer na vzhodni fronti južno od Pripiaia nikjer večjih bojev.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. januarja. Veliki glavni
stan:
Na obeh straneh reke Aa smo z napadom na več ruskih gozdnih postojank v širini 10 km dobili: 14 častnikov, 1700 mož in 3 strojne puške- Močan protisu-nek nanovo dospelih ruskih rezerv ni mogel preprečiti našega napredovanja. Zahodno od Lučka so napadalne čete renskih polkov udarile v gozdno postojanko pri Semerynskem 5n vlovile 14 ujetnikov.
Bojna črta generalnega pol« polkovnikanadvojvodeJožeia.
Praske preganjalnih oddelkov in le osamljen močnejši topniški ogenj se ponavlja vsak dan. V zasneženem gorovju med dolinama Casinu in Putna smo sovražniku ugrabili 50 ujetnikov.
Bojna skupina maršala p 1 c m.
Mackensena.
Na rumunski nižini je hud mraz in splošen mir. Ob Donavi na obeh brego-1 vih ogenj topov in praske straž.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO PORO-ROČELO.
Berlin, 25. januarja zvečer. Wolffov urad poroča:
Na vzhodu so naše čete na obeh bregovih reke Aa napredovale.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 25. jan, Uradno:
Pri Galacu streljanje s topovi. Pri Tul-či ogenj pehote in strojnih pušk med našimi in sovražnimi oddelki,ki so stražili severni breg rokava sv. Jurija. Nasproti Mahmudie, Karabusnati in Prislape smo razstrelili s topovskim ognjem slabe sovražne oddelke.
Rusko uradno poročilo.
23. januarja. Ob Stohodu so južno ; Svianikov pod Starem Mosorjem naši poizvedovalci prekoračili prvo črto žičnih ograj in se približali drugi Črti. Ko je sovražnik to zapazil, je otvoril močan ogenj s topovi; v njegovem varstvu je podvzela ena stotnija ofenzivo. Naše topništvo je južno Starega Mosorja zadržavalo sovražno ofenzivo.
Mackensen je dobil veliki križ železnega križa.
Berlin, 25, jan. (K. u.) Cesar je podelil maršalu pl. Mackensenu veliki križ železnega križa.
Ruske priprave za pomladanski nastop.
Stockholm, 25, jan. V celi južni Rusiji in v moskavskern okraju so zaprli železnice osebnemu in tovornemu prometu. Rusko vojno vodstvo se močno pripravlja za bodočo ofenzivo.
Vojska Z 11911)0.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. januarja, Uradno se poroča:
Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo, 24. januarja. V odseku Tonale smo ponoči od 22. na 23. januarja sovražne i smukače, ki so poizkušali približati se našim postojankam, z ognjenimi valovi pregnali. Na južnem Tirolskem včeraj običajni topovski dvoboj. Naše topništvo je poškodovalo nekaj sovražnih postojank. Na julijski bojni črti so topovi močnejše delovali vzhodno Gorice kakor tudi med Bo-netijem in Dobrdobskim jezerom. Nekaj krogel je padlo na neki naš lazaret, a škode ni. Hitri nastop naših topničarjev je v zadnji noči popolnoma odbil sovražni po-izkušeni protinapad na jarke, ki smo jih bili osvojili jugovzhodno Gorice.
Italijanski katoličani in Trst. Lugano, 25. jan. »Popolo d' Italia« piše, da so se na letni skupščini italijanskih katoličanov navzlic dolgim razpravam o miru boječe izogibali imena Trst in da ga niti enkrat niso izrekli.
Giolittijev vpliv narašča. Lugano, 25. jan, (K. u.) Italijanska cenzura črta vse podatke listov o namenu Giolittijevega prihoda v Rim. »Popolo d' Italia« najostrejsc napada Giolittija in ta-kozvan» Giolittiianska stremljenja.
M® vlada U sporazumu zilevoi zadoščenje.
Aienc, 25. januarja, (K, u.) »Agcncc Ha vas : Grška vlada jc poslala včeraj poslanikom zavezniških držav uradno noto, v kateri pravi: V zmislu odgovora na ultimat zavezniških vlad z dne 28, deccmbra 1916 (8. jan. 1917) pošilja kraljeva vlada poslanikom Francije, Velike Britanije, Italije in Rusije svojo formelno opravičbo radi obžalovanja vrednih dogodkov z dne :8. novembra (1. decembra). Slovesni pozdravni obred pred zastavami zaveznikov se izvrši prihodnjo sobolo pred Zappeio-nom. Poslaniki zavezniških držav bodo prisostvovali pozdravu v uniformi, ravno tako admiral, ki kot vrhovni poveljnik poveljuje zavezniškim pomorskim bojnim silam, kakor tudi zastopniki zavezniških mornaric.
Nakup grške trgovinske mornarice.
Genf, 24. jan. Eclair« poroča: Atenska vlada sc trdovratno upira angleškemu povelju, naj ji proda 85 odstotkov njene trgovinske mornarice, ker bi to povzročilo propad Grške. Anglija ponuja zdaj višjo nakupno ceno.
i morja.
V treh mesecih potopljenih 470 ladij, med njimi 187 angleških.
London, 24. jan. (K. u.) Mornariški so-trudnik *Daily Nev/s« opozarja na resni značaj podmorske vojske. V zadnjih treh mesecih je bilo potopljenih 470 ladij, med njimi 187 angleških.
Splošna Slavka na španskem
Basel, 25. jan. Francoski listi javljajo iz Madrida, da so na Španskem proglasili splošno stavko. V Saragosi so bili težki, krvavi spopadi.
Velo nesrečo v loponsKeni rudniku.
1000 mož pogrešajo.
Basel, 25. jan. »Daily Mail« javlja: V Oyami je bila v premogokopu eksplozija. Od 1118 mož jih pogrešajo 1000.
Zo otroško varstvo in mladinsko skril
Generalno varstvo.
Dne 24. januarja 1917 se je vršil izredni občni zbor tukajšnjega društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v to svrho, da se posvetuje in sklepa zastran po okrajnem sodišču v Ljubljani sprožene ustanovitve generalnega varstva. Tozadevno poročilo društvenega predsednika Alberta pl. Levičnika se glasi tako:
Poročilo
društvenemu zboru zastran ustanovitve generalnega varstva.
Občni državljanski zakonik uravnava varstvo po načelu, da bodi vsakemu var-stvenooblastvene skrbi potrebnemu otroku postavljena posamezna oseba za varuha (individualno varstvo). Imovi-tim nedoletnikom ali takim iz dobrih družin ni težko dobiti posameznega varuha. Drugače pa je, kadar gre za nezakonsko ali tuje, ncimovito dete. Zlasti v večjih mestih se je v tem pogledu v nemalo kvar varstva potrebnih otrok boriti s silnimi težkočami, kajti uspešno izvrševanje va-ruštva čez tako deco iz ubožnih slojev daje dokaj opravila, kakršnemu posamezni varuh ali sploh ni kos ali pa se mu skuša na vse mogoče načine umakniti, saj osebne požrtvovalnosti dandanes ni preveč na svetu. Naloge varuha so pač obširne; ne le da naj določi otroku način njegove vzgoje in jo skrbno nadzoruje, tudi za sredstva prehrane naj mu skrbi, v to svrho dosega izterjavo dolžne preživnine, po potrebi se obrača na javne in zasebne dobrodelne naprave in zastopa naj otroka v vseh stvareh pred javnimi oblastvimi in uradi, Za vse to pa je treba izurjenosti, izkušenj in mnogo časa.
Da pride tem nedostatkom v okom, je varstveno sodišče ljubljansko že pred leti samo nase vzelo skrb, da ima vsak čas na razpolago sposobnih osebnosti, ki drage volje prevzemajo slehfcrno varstvo in ga tudi vestno opravljajo. Naše društvo jc pri tej napravi takozvanega vkupnega varstva v toliko udeleženo, da od sodišča postavljenim vkupnim varuhom v priznanje požrtvovalnega njih delovanja naklanja skromne nagrade. Vkupna varuha sta bila skraja dva, njih število sc je pomnožilo potem na šest, toda od 1. 1914. se zopet krčilo deloma vsled odstopa zaradi starosti ali drugih ovir, deloma vsled smrti, tako da sta zdaj na razpolago zopet le dva, ki jima je, kakor jc posneti iz poročila okrajnega sodišča na ljubljanski mestni magistrat, naprtauih 1018 varstev z 1302 otrokoma, od teh je 937 nezakonskih, 365 pa zakonskih.
S cesarskim ukazom od 12. oktobra 1914, št, 276 drž. zak,, o delni noveli k občnemu državljanskemu zakoniku se ie
stvar slednjič zakonito uredila, Potemtakem jc dobil § 208. o. d. z. napis »Generalno varstvo« in se glasi: » Ako sposobnih varuhov, ki so pripravljeni prevzeti službo, ni na razpolago, ali ko je to potrebno, da se uspešno branijo pravice in koristi neimovitih varovancev ali oskrbovancev, se more varstvo izročiti sposobnemu organu javne uprave ali združitvi za mladinsko varstvo«.
Natančnejše določbe o generalnem varstvu so v izvršitvenem ukazu od 24. junija 1916, št. 195 drž. zak. Po § 1. tega ukaza jc prepuščeno volji občine ali druge korporacije — med slednjo spadajo tudi društva za otroško varstvo — da ustanovi generalno varstvo.
Temu vprašanju sledi^ drugo, kdo naj ustanovi generalno varstvo, ali mestni magistrat ljubljanski ali kaka tukajšnja združitev za mladinsko varstvo. Druge korporacije za sedaj ne prihajajo v poštev. Po zakonu in izvršitvenem ukazu sc generalno varstvo sicer lahko izroča tudi »varstvenemu svetu«, ali sestava, postavitev in poslovanje varstvenega sveta se dose-daj sploh šc niso uredila ukaznim potom.
Obrnilo pa sc jc v ptedmetni stvari okrajno sodišče ljubljansko iz lastnega nagiba na mestni magistrat in v dotičnem pismu nasvetovalo, naj se generalno varstvo izroči »Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju ljubljanskem. Slovom dopisa mestnega magistrata na okrajno sodišče od 29. okt. 1916, štev, 16.431, pa jc občinski .svet. pritrdil ustanovitvi generalnega varstva po našem društvu in se hkratu izrekel pripravljenega, da prispeva k tozadevnim stroškom vsako leto 4000 K, kateri znesek naj torej magistrat ustavi v proračun za leto 1917.
Po prej navedenem izvršitvenem ukazu jc hkralu, čim se sklene ustanovitev generalnega varstva, tudi določiti krog varovancev, čez katere mora generalni varuh prevzeti varstvo. Ta krog se bo strinjal s krogom onih varovancev, katerim se je dosedaj namesto posameznega postavljal vkupni varuh; kajti na mesto vkupnega varstva stopa baš generalno varstvo, dosedauje posle vkupnih varuhov prevzame generalni varuh. Potemtakem bo jemalo generalno varstvo pod svoje okrilje nezakonsko, ncimovito kakor tudi v svoji vzgoji ogroženo ali zanemarjeno deco, v kolikor ji nc bo na razpolago sposobnih posameznih varuhov. Z istega stališča bo določiti tudi krajevni obseg onega kroga. Kakor do sedaj vkupnim varuhom, se W do torej izročala generalnemu varuhu varstva nc le čez deco omenjenih vrst iz mesta Ljubljane, ampak tudi iz njene najbližje okolice, to je iz Zg. Šiške, Most, Se-la, Vodmata, Viča in Gline. Ti kraji sc vrste tik ob mestu, življenje v njih je v najožjem stiku z mestom, njih značaj sc ne loči kaj od mestnega ob meji; tem tnanj jih kaže izločiti, ker je po njih gosto naseljeno delavstvo, ki sc nestalno premika iz kraja v kraj in je po dosedanjih izkušnjah baš v teh slojih posamezno varstvo nedostatno in uvedba generalnega varstva posebno nujna.
Krajevni delokrag generalnega varstva bo potemtakem obsegal policijski okoliš ljubljanski, izvzemši kraje Dravlje, Kamnagorica, Koseze, Peržanj, Zapuže, Hrastje, Šmartno in Obrije, kateri kraji so itak oddaljenejši od mesta in imajo docela ali vsaj izvečine kmetsko prebivalstvo.
Generalnega varuha vežejo splošne določbe državljanskega prava o dolžnostih varuha in opravljanju varstva, izročila pa se mu bodo varstva od slučaja do slučaja, kakor se izročajo posameznim varuhom. § 2. izvršitvenega ukaza dopušča sicer izjemo; na predlog občine ali druge korporacije, ki je ustanovila generalno varstvo, more namreč predsednik deželnega sodišča v sporazumu s političnim oblastvom zaukazati, da sc generalnemu varuhu izroči enkrat za vselej varstvo čez vse ali čez določene skupine nezakonskih otrok v njegovem okolišu, ki nimajo zakonitega zastopnika in na katere naj sc razteza vodstvo generalnega varstva. Toda za predlog v tej smeri za sedaj še ni stvarne potrebe,
Koliko bo povzročala stroškov ustanovitev generalflega varstva, se ta hip niti približno nc da povedati, ker ni izkušenj v tem pogledu. Pričakovati je, da bo generalni varuh za svoje poslovanje in zanj uporabljeni čas zahteval nagrado, težko bo koga najti, da bi so brezplačno lotil tega posla. S tem, da generalnega varuha plačuje, si društvo vsaj zasigura pravico, da sili na vestno izpolnjevanje službe. Višina njegove plače se danes ne da s številko določiti, umesten bo v tem pogledu pač prosti dogovor z generalnim varuhom. Na naše vprašanje ie okrajno sodišče v Ljubljani sporočilo, aa jc otrok, kateri naj bi se postavili pod varstvo generalnega varuha, sedaj približno 1335, dočim znaša tozadevno število varstev 960. Jasno jc, da generalni varuh ne bo mogel vseskozi sam obiskovati svojih varovancev in j'J) nadzorovati, oziroma njih materam a'1 rejnikom dajati potrebnih svetov. Spričo navedenega števila otrok jc to čisto
mogoče, pa tudi ni potrebno. Saj reč ni taka, da jc delo najbolje potem opravljeno, ako vse sam storiš. Kakor § 4. izvrši tve-nega ukaza izrecno pravi, sc bo generalni varuh za oskrbovanje svojih nalog lahko posluževal drugih oseb in se je bo v našem slučaju tudi moral posluževati. Njegova skrb bo, da vsakega svojih sotrudnikov postavi na pravo mesto, skratka da preudarno izvede načelo razdeljenega dela. Društvo se bo brigalo, da si pridobi sotrudnikov, moških in ženskih, ki jim bo poverjeno opravilo zgolj častna služba. Ali v kolikor ne doseže takdi, bo moralo poseči po plačanih. Tudi te pomožne moči bodo povzročile stroške. Vrhu tega bodo razni .pisarniški izdatki zlasti skraja znašali nemajhno vsoto.
Vsemu temu seveda lastna sredstva društva dajeko ne bi bila kos brez oškodovanja njegovega poglavitnega namena. Več nego žrtvuje že . sedaj za nagrade vkupnih varuhov, pe bi moglo društvo utrpeti pri najboljši volji. Društvo bo torej moralo stroške, združene z ustanovitvijo generalnega varstvi, pokrivati s prispevki občin, spadajočih v delokrog generalnega varuha. Mestna občina ljubljanska je, kakor že omenjeno, velikodušno obljubila v ta namen letni prispevek 4000 kron. Z ostalimi tremi občinami — Zgornjo Šiško, Mostami in Vičem — se društvo še ni pogajalo, pričakovati pa je, da ne odrečejo prispevka, primernega številu svojih prebivalcev. V tem okviru se bodo potemtakem določile nagrade generalnega varuha in drugih pomožnih oseb in se plačevale pisarniške potrebščine. Potemtakem torej društvo, ustanovljajoč generalno varstvo, ne prevzame denarnega rizika, pač pa izpolnjuje socialno dolžnost, iz-virajodo vsaj posredno iz društvenih namenov.
Predlaga se torej:
Občni zbor skleni ustanovitev generalnega varstva in naroči izvršitev sklepa društvenemu odboru v smislu predsto-ječega poročila,
Govorili so o stvari gospodje višji dež. sod. svetnik Sturm, dež. sod, svetnik Milčinski in odvetnik dr. Pegan kot zastopnik deželnega odbora; zlasti je slednji dal uvaževanja vredne migljaje, kako doseči potrebnih sredstev. Potem se jc soglasno storil sklep, da se po predlogu poročevalca generalno varstvo ustanovi in izvršitev poveri društvenemu odboru. — S tem si je naložilo društvo častno, pa tudi važno in težavno nalogo, ki si jo upa srečno dognati, ako mu bo, kakor je pričakovati, s svojo pomočjo ob strani stalo prebivalstvo.
Dnevne novice.
-j- Cesar je imenoval za guvernerja temljiškega kreditnega zavoda na Dunaju tajnega svetnika in bivšega finančnega ravnatelja Karla viteza Letha,
+ Izpremembe v finančni službi. Prestavljeni so: Finančni koncipist dr, Ernst Močnik v Logatcu k okrajnemu glavarstvu v Radovljico; fin. konc. dr. Robert Tomšič v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Logatec; fin. tajnik Martin Spindler s finančnega ravnateljstva k davčni administraciji v Ljubljani; evid. geometer Alojzij Lušin iz Novega mesta v Črnomelj. — Davčni olicial Anton Braili je začasno vpo-kojen. — V finančni straži so bili prestavljeni: Nadpaznik Luka Kunstelj iz Kranja v Mengeš in nadpaznik Ferdinand Kobal iz Mengša v Kranj; nadpaznik Jožef Podobnik iz Metlike v Mengeš in nadpaznik Franc Smerdu z Vrhnike v Ljubljano, L oddelek.
-f S pošte. Imenovanja. Poštni aspi-rantje: Srečko Franzl za poštnega ofician-ta na Jesenicah na Gorenjskem; Jožef Tomaž za oficianta v Pulju; Gustav Glogov-Sek za oficianta v Pulju; Bernard Naglič za oficianta v Pulju; Anton Černe za oficianta na Jesenicah na Gorenjskem, Jožef Harlman za'oficianta na Jesenicah na Gorenjskem; Zmagoslav Gcla za oficianta v Opatiji, poštna oficiantka Pavla Stanich za poštarico v Baški. — Poštni praktikant-je: Viktor Klinar. Ivan Šajina, Alojzij Dese-nibus in Henrik Jakiitsch so imenovani za poštne asistente. — Poštni konceptni prak-tikant dr. Valter Rubbia je imenovan za koncipista pri poštnem ravnateljstvu v Trstu. — Premestitve. Premeščeni so: poštni adjunkt Alojzij Marzari iz Pulja v Trst; poštni oficiant Rudolf Rauter iz Lošinja malega v Pulj; poštne oficiantke: Emilija Rocco iz Buzeta v Trst; Evelina Slavina 'z Trsta v Buzet; Beatrica Nigris iz Trsta v Poreč, Rozina Gante iz Poreča v Trst. — Službne odpovedi. Poštno službo je odpovedala poštna oficiantka Berta Herman. ~~ V pokoj so stopili: poštni kontrolor Benedikt Sauli ter poštna oficiala Josip Peli-con in Peter Bernecich; nadalje poštarji: Henrik Crevato, Peter Franco ter Ivan Fe-°elij poštni oficiant Samuel Papo; poštne ®djunklinje: Filomena Orbanich in Sofija Stalit z ter poštna ekspedientka Maria Fa-biančič. — Poštna oficiantka Josipina Fi-risin jc umrla.
-f- Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: poročnik 84. pp, Ivan Perko, nadporočnik 7. polj. top. p. Emil Cociancig in za ranami umrli poročnik 87. po. Josip Sobczuk. — V drugič sta dobila Najvišje pohvalno priznanje stotnik 78. pp. Krešimir Košak in stotnik 27. polj. havb. p. Miroslav Lavrič. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 87. pp, Alojzij Spitzer, — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 17. pp. Andrej Stramec, poročnika 97. pp, Leoii Dortlinger in Josip Nemeth in nadporočnik 3. gor. top, p, Ludvik Pa-hernik. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sla dobila rač. podčastnika 36. polj. havb, p. Bruno Košar in tit. narednik 4. bos. bere, pp. Viktor Tratnik. — Bronasto hrabrostno svetijo sta dobila poročnik 27. pp. Grgec Peter in pešec 17. pp. Tomšič Josip. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili; narednik 7. san. oddelka Strojnik Pavel, rač. podčastnik 17. pp. Ganslmayer, četovodja 3. tren. div. Zablatnik Ivan, tit. ognjičar 6. polj. havb. p. Senekovič Franc in narednik Puhar Anton in enol. prost. rač. podčastnik Sporer Božidar, oba pri 97. pp. — Železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil trenskj vojak 3. tren. div. Kovačič Rudolf.
—	Dr. Kraigherjeva »Školjka« na hrvaškem gledališču v Zagrebu. Na zagrebškem gledališču bodo predstavljali v tej sezoni slovensko dramo »Školjka« od dr. Kraigherja in novo izvirno hrvatsko komedijo od Dimoviča »Zmija mladoženja«.
—	Padel js 13. septembra 1916 na Selu na Krasu stotnik topniškega polka Hugo grof Auersperg.
Gospodarske beležke.
Saharin namesto sladkorja. Listi poročajo, da izide sredi februarja vladna naredba, glasom katere bodo po kavarnah namesto sladkorja uvedli saharin, ki je bil doslej pri nas strogo preoovedan. Tudi po slaščičarnah bodo uporabljali saharin namesto sladkorja, le za napravo marmelad bodo še dajali sladkor. V majhnih množinah bo dobivati saharin tudi po lekarnah, v splošno porabo pa ne pride.
—	Prehrana. Naš minister za prehrano gm. Hofer je izjavil, da sedaj ugotavlja, koliko živil imamo. Po posameznih kronovinah to delo opravljajo posebni uradniki. Ker manjka železniških voz, so velike težave. Za rumunski plen je že določen razdelilni ključ. Žito pride po Donavi, ki povečini ni zamrznjena. — Na Ogrskem pregledujejo tudi po posameznih hišah, koliko imajo moke, fižola, leče, graha, riža, sladkorja, kave, masti, masla, krompirja in mila. Oblastni organi smejo pregledati vse kote v hiši.
—	Zvišanje tariiov na južni železnici bo znašalo 25 odstotkov razen že prejšnjih 7 odstotkov. Na leto upa dobiti od 10 do 12 milijonov. Promet je bil lansko leto živahen, na Reko večji kakor v Trst.
Spomladansko delo. Poljedelsko ministrstvo je sklicalo zastopnike vseh najvažnejših kmetijskih organizacij na razgovor o spomladanskem delu. Zastopniki ministrstva so poročali, da se je ministrstvo že dogovorilo z vojaškimi oblastmi glede oproščenj in žetvenih dopustov, vojnih ujetnikov, vojaških oddelkov in vojaških voz. Poljedelsko ministrstvo je posebno pospeševalo izdelovanje poljedelskih strojev. Poskrbelo se bo za zadostno kurivo za stroje in pravočasno preskrbo s semeni. Glede umetnih gnojil so sc določile take cene, ki bodo gotovo pospeševale pridelovanje umetnih gnojil. Obdelati bo treba vso pripravno zemljo.
664 goved, odplavljenih. Na donavskem otoku pri Novem Sadu je 24, t. m. nenadoma narastla Donava, presenetila čedo 7C0 goved in jih odplavila. Rešiti so mogli le 36 goved.
Primorske eovice,
Umrl je v Trstu Ivan Siberivj.
Iz davčne službe. Finančni minister jc je imenoval davčna upravitelja Antona Furlani in Jožefa Sušanj za davčna nad-upravitelja v okrožju primorskega finančnega ravnateljstva.
Sneg in burja na Tržaškem, Žrtve. Na Tržaškem je 24, t. m. divjala silna burja s snegom. Zgodilo se je veliko nesreč; neštete osebe je burja podrla na tla ter so sc več ali manj poškodovale. Na istrski železniški progi jc vlak zavozil v tri osebe: dva vojaka in eno žensko, ki v snežnem metežu niso slišali in videli vlaka, kakor jih tudi z vlaka niso mogli opaziti. En vojak je bil povožen do smrti, drugi vojak in 29 letna Marija Babič iz Rakitovca pa težko poškodovana; odpeljali so ju v tržaško bolnišnico. — Na Istrski cesti je zgrabila burja z vso silo neki pogreb; dasi je bila krsta na vozu pritrjena z jermeni in sta na vsaki strani držala po dva uslužbenca pogrebnega zavoda, je vendar treščilo krst •» z vo?a. K sreči se nj razletela. — Po
burji izpostavljenih mestih v Trstu je na-
nerlo velike kupe snega.
Milanske novice.
lj Ženski oddelek S. K. S. Z. ima v nedeljo, dne 28. t. m. ob pol sedmi uri zjutraj društveno sv. mašo v Križevniški cerkvi.
lj G. Matko Frelovgek proti podjetniku Kušarju. Danes dopoldne se je pričela razprava v tožbi načelnika mestnega stavbnega urada nadsvetnika g. Matka Prelov-šek proti g. Kušarju, ki jc po zadnji razpravi očital g. Prelovšku, da je oškodoval mestno občino z uporabo mestnega mate-rijala in mestnih delavcev. Tožbo zastopa dr. Tavčar mlajši, obtoženega Kušarja dr. Jerala. Obtoženi Kušar ni bil navzoč pri razpravi. Njegov zastopnik dr. Jerala pravi, da obtoženec pripoznava svoje očitanje g. Prelovšku in da bo nastopil dokaz resnice. Ker pa še ni mogel zbrati vsega materijala in poizvedeti naslovov vseh prič, predlaga, naj se mu dovoli rok, da vloži dokaz resnice in da naj se zaLo razprava preloži. Sodnik dovoli v ta namen 14 dnevni rok in razpravo preloži.
lj Gostovanje hrvatskega umetnika Retta v Ljubljani. V Ljubljano je prišel g. Obradovič-Retta, ki se bo produciral v hotelu »Union« samo v soboto 27. in v nedeljo 28. t. m., vsakokrat ob 8. uri zvečer. Iz iaskavih kritik različnih listov se more sklepati, da je g. Retta ženijaleu fenomen v telepatiji, hipnozi, ventrilogiji, magiji in transformacijah a la Fregoli in avtor repertoarjev, ki jih je izvajal pred nemškim cesarjem Viljemom II., kakor tudi na vseh največjih odrih cele Evrope. Predprodaja vstopnic v trafiki Dolenc, Prešernova ulica. Sedeži po 5 K, 4 K, 3 K, 2 K, 1 K 50 v. in 1 K, stojišča po 80 vin. Dijaki in dijakinje plačajo le 50 vin.
lj Iz laškega ujetništva se jc vrnil invalid kadet Egon Butscher iz Ljubljane.
lj »Glasbena Matica« priredi v dneh 6,, 7. in 8. februarja tri velike dobrodelne koncerte s sodelovanjem pevskega zbora,
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Vorma-cher, krojačevav dova, % let, — Marjana Prime, občinska uboga, 77 let. — Karolina Petsche, davkarjeva vdova, 69 let. — Jakob Strle, bivši gostilničar, 61 let. — Karel Kollert, pešoc. — Alojzija Pavla Jane-žič, hči medicinca, 10 mesecev. — Alfonz Vogrinc, natakarjev sin, 5 mesecev, — Zmagoslav Dobida, rejenec, 7 let. — Andrej Bizjak, pekovski mojster, 50 let. — Ivan Kristan, bivši krojač in trafikant, 69 let, — Valentin Pavšner, čevljar, 56 let.
Enlenla vznem:r ena vsien Wilsooov2 poslanice.
Newyork, 25. januarja. (Kor. ur.) Brzojavke iz Washingtona pravijo, da je Wil-sonova poslanica v uradnih in diplomatskih krogih napravila globok vtis. V enten-tinih krogih se je prvotni vtis izpremenil v čustvo sovraštva. Že naprej pravijo, da bo poslanica v ententinih deželah povzročila še nadaljno razpoloženje proti Ameriki, Angleški diplomati so vznemirjeni vsled Wilsonovega nastopa za prostost morja, posebno zato, ker je Wilson, kakor se izražajo, dal prednost vprašanju omejitve oboroženja na morju nasproti omejitvi ob-oroženja na suhem. Angleški diplomati izjavljajo, da je s tem ogrožena angleška tra-dicijonelna politika. Slab vtis so napravili v krogih poslanikov entente tudi Nemcem prijazni stavki govora. Angleški diplomati celo trdijo, da bo prvi vtis govora na Angleškem ta, da je Nemcem prijazen. V krogih kongresa so demokrati govor odobravali. Wilson se je v zasebnem razgovoru izrazil, da njegov govor pove to, po čemur vsakdo hrepeni, kar pa smatrajo za nemogoče. Zdaj se pa zdi, da je mogoče, Wilson je pripomnil, da upa, da bosta ameriško ljudstvo in Evropa sprejela govor v tistem duhu, v katerem je bil govorjen in v katerem se je skušal izraziti.
Amerika je nevtralna, mi ne. Mislimo, da je glavno vprašanje v tej vojni to — in jc tako staro kakor zgodovina človeškega rodu sploh —: Razloček med pravico in krivico. Mi verujemo in vemo, da je ta vojna •— vojna neprikrite napadaželjnosli, da so zločini vojevanja, ki so bili stoletja svetu neznani, majhni v primeri s temeljnim zločinom, da se je vrgel svet s hladnokrvnim preračunanjem v vojno, ker so tisti, ki nosijo odgovornost, menili, da se jim bo izplačalo. Wilsonov cilj je sedaj, doseči mir in ga za bodočnost zavarovati. To je tudi naš cilj in edini naš cilj. On upa zagotoviti mir z mirovno zvezo in Wilson n/ le govoril za tako zvezo, marveč skuša tudi ameriški senat nagniti do tega, da bi storil za njeno uresničenje potrebne korake. Ne bilo bi prav, smatrati ta predlog kot popolno utopijo. Kakor veste, se je obdržal dvoboj skoraj notri do današnjih dni, Ravnotako kakor je sedaj izključeno, da bi sc zasebni spori reSevali z mečem, tako mislim, moremo upati, da pride čas, ko bodo vsi narodi na svetu igrali tisto vlogo, katero je Cromv/ell označil za cilj svojega življenja, vlogo publicista, ki skrbi za mir v občini. Ta čas bo ,kakor upam, prišel, toda celo to vprašanje nikakor ni abstraktno vprašanje bodočnosti, marveč je vprašanje sedanjosti, vprašanje na življenje in smrt. Ob presojanju vprašanja ali se more doseči ta uspeh na potih, ki jih je predlagal Wilson, nikakor ne moremo pozabiti prošlosti. Že tekom rodov so stre-mili človeško misleči možje vseh narodov za tem, da bi s haškimi konvencijami, mirovnimi konferencami in na vse mogoče načine onemogočili vojno ali vsaj omilili vojne grozote, ako bi buknila vojna. S čim je mogoče vzdržati to ograjo proti barbarstvu? Vojujoči je ne morejo vzdržati, ako se enemu izmed njih poljubi, da se nanjo no ozira. Samo nevtralne države morejo zavarovati njeno veljavo. Kako je bilo? Neposredno ob izbruhu vojne so Nemci po-metli v stran vsako sled te meje, raztrgali so pogodbe, katere so bili v miru sami podpisali, polagali so v odprtem morju mine, izvršili na morju in na kopnem vsa-koršne zločine proti hašk.i konvenciji, katero so bili sami podpisali.
Proti ženam in otrokom so vodili vojsko in nevtralce so ravnotako brezobzirno pobijali, kakor svoje sovražnike. V tem trenutku se nahajajo na tem, da odvedejo prebivalstvo osvojenih ozemelj v suženjstvo in še hujše kot je to, silijo podložnike svojih sovražnikov k temu, da zagrabijo za orožje proti lastni deželi. Vse to se je dogodilo in noben ncvtralec ni bil vstanu napraviti temu konec, nobena nevtralna sila ni proti temu protestirala. Nastopiti moramo druga pota, ako hočemo v bodočnosti zasigurati svetu mir. Nemško ponudbo, da naj se pričnemo pogajati, smo odbili, ne iz veselja do osvajanja, ali da hlepimo po sijajni zmagi, nismo jo odbili iz sovražne zavisti ali maščevalnosti, ampak ker bi bil mir, ki bi se sedaj sklenil, mir, ki bi temeljil na nemški zmagi in tako bi bil mir, ki bi pustil nezlomljen vojni stroj in mi bi ostali na polpoti sa uspehom njihove ob-krožitve. Mir bi pustil stroj v istih rokah, ki so se že cele generacije pripravljale na vojsko, ki bodo pričele z istimi pripravami in izvolile njim pripravni trenutek, da po-ženo svet v nov vrtinec, ki ga sedaj doživljamo. Naš cilj je isti, kakor Wilsonov, za katerim teži. Zato sc borimo in žrtvujejo naši sinovi in bratje svoje življenje. Srca našega naroda hrepene za mirom. Za mirom težimo, ki nas privede nazaj dobro ohranjene, kar pomeni da tisti ki se ne vrnejo, niso zastonj žrtvovali svojega življenja.
Taji sejo v inncoski zlorslcl glede
(lovor AngleSMe Wi:soDo.
London, 24. januarja. (K. u.) Reuter: Na nekem zborovanju v Bristolu je podal Bonar Law v sredo zvečer — po vsej priliki v imenu kabineta na Wilsonov govor naslednji odgovor: Konec vojne je mir. Nemčija jc nam poslala mirovno ponudbo, kakor je to sama imenovala. Nato je dobila od vlad zavezniških držav odgovor, kakršnega je zaslužila, odgovor, ki je "bil edino mogoč. Večina izmed vas jc pač či-tala \Vilsonov govor, ki je bil včeraj pri-občen v časopisih. To so odkrite besede in prav Je, da je vsak član zavezniških vlad, ko je govoril o tem, govoril z enako odkritostjo. Nemogoče je, da bi Wilson presojal vprašanje z istega stališča kakor mi. F - - velikega nevtralnega naroda mora	aj bodo njegovi zasebni na-
zori	coli — in kakšni so, tega ne
vem	tdo izmed vas — zavzemati
nevt	lišče. Amerika je zelo daleč
od g	ojne. Mi smo sredi med njimi,
Pariš, 25. januarja. (K. u.] »Agence Havas«: Zbornica je z 289 preti 187 glasovom sklenila, da se vrši tajna seja, v kateri bodo razpravljali o interpelacijah poslancev Ferryja in Abramija glede dogodkov na Grškem.
Eoji K9 mm.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. januarja. Veliki glavni stan;
Bojna skupina kraljeviča R u n r e t a.
V Artois, med Ancrc in Somme m c:a.	Aisne je bojno delovanje ar-
tiljerije in metalcev min tuintam narastlo. Večkrat je pred postojankami prišlo do spopadov poizvedovalnih oddelkov. Juž-novzhodno od Berry au Bac, severozahodno od Rcimsa, so pruske in saške napadalne čeie vdrle v francoske jarke in se Kt.Jih hoiih vrnile z i častnikom, 30 ui®	trojnima puškama.
i nemškega cesarje v 1 č a.
nastopom se je na višini 3 ooizvedovalcema nekega
B«
Co
hanoverskega rezervnega polka posrečilo premagati po številu trikrat močnejšo francosko stražo, nakar sta se z 1 strojno puško vrnila v lastno črto. V Vogezih se je na Hilsenfirstn izjalovil sunek neke francoske čete. Jasno vreme je pospeševalo obojestransko delovanje letalcev.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 25. januarja zvečer. Wolffov urad ooroča:
Na zahodnem bregu Moze živahno bojevanje ob »Mrtvem možu«, sicer na zahodni fronti nič važnega.
Demonstracije v Pariza.
Genf, 25. jan. Iz Pariza: Tudi sinoči so se ponovile poulične demonstracije, ker primanjkuje premoga. Mladi fantje so poizkušali vdreti v prodajalne in pleniti. V predmestju Saint Antoine so zaprli trgovine že ob 3. uri popoldne, ker so se delavci orioravljali, da vkorakajo v mesto.
Pariz, 25. jan. V nekaterih mestih na deželi so uvedli nakaznice na premog.
Preoblečeni portugalski vojaki skozi Špansko?
Genf, 24. jan. »Temps« poroča iz Madrida: Tukajšnje časopisje trdi, da se vozijo preoblečeni portugalski vojaki skozi Špansko in Francosko. Španske oblasti to zanikavajo.
Zopet razstrelba v neki angleški tvornici streliva.
Rotterdam, 24. jan. Reuter je včeraj poročal: Danes ob 10. zjutraj je bila nova eksplozija v neki tvornici streliva. Ubitih je bilo 69 oseb, 72 jih je bilo nevarno, 330 pa lahko ranjenih. Ubitih je bilo 44 moških, 11 žena in 14 otrok. Med težkimi ranjenci je 19 mož, 34 žena in 19 otrok, med lahkimi ranjenci 115 mož, 104 žene in 71 otrok.
Boji v MficedODijL
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 25. jan. Uradno:
Pri Bitolju so streljali s topovi. V ovinku Črne le mestoma živahno streljanje s topovi. V ozemlju Močlene streljanje s topovi in s puškami. V Vardarski dolini slab ogenj s topovi in poleti letalcev. Neki sovražni oddelek je poizkušal prodirati na desnem brega reke Vardar, a ga je pregnal naš ogenj. Ob Strumi slab ogenj p topovi in boji med poizvedovalnimi četami.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlia, 25. januarja. Veliki glavni stan;
Streljanje ob ovinku Črne in brezpomembne praske na nižini ob Strumi.
Prvi generalni kvartirni mojster: pL Ludendorff.
Knjiga uradnih vlog. Sestavil Janko Dolžan. Knjiga nam podaia v žepni obliki okoli 300 praktičnih, v jedrnatem, lahko umljivem slogu sestavljenih vzorcev najrazličnejših vlog na politične, finančne in sodne oblasti; pove nam tudi, kako je napraviti poslednjo voljo, kako je sestaviti pogodbe, zadolžnice, pobotnice itd. Pri vzorcih so omenjena tudi postavna določila, tako da bo vsak vedel, kako je pre-meniti vzorec tudi za morebitne, v knjižici ne navedene slučaje. Knjižica je kot nekak mal zakonik, ker se iz nje po praktičnih vzorcih vlog in listin učimo postavnih določil. Zbirka vlog je tako popolna, da se bo težko našla vloča, za katero bi ne bilo v knjižici vzorca. Ker je knjižici pridejano abecedno stvarno kazalo, najdemo takoj kar iščemo. Pobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane nevezana 3 K, s poštnino 3 K 40 vin, vezana 4 K 40 vin.
Tanquerey-eva dogmatika »Synops*s Theologiae dogmaticae lundamentalis« (cena 9 K 95 vin.) in S, Th. d. specialis (2 zv,
en 9 K 95 vin.) je zopet v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani, kateri se je posrečilo po precejšnjem trudu dobiti iz Belgije zadostno število te knjige za ceno, ki je sedanjemu denarnemu kurzu primerna.
čokolada, piškoti
i	v ^ •
ln paznovMtn« SlCl«t>10 W na drobno ln dobelo dobivajo po nizkih conah ppl B. SHVfllK. UJublJana. Sv. (Jakoba trg 9. 186
00
Naprodaj Je dobro ohranjena
preigran, z najmanj tremi ali Štirimi igrami so kupi ali vzame v najem proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na: i. S. Ljubljana, Elizabelna cesta št. 10, I. nadstropje.	189 (3)

Karr baterije
Več se izve pri vratarju tobačne tovarne v LJubljani. 191 s


za žepne svetilke so varstveno zaznamovane odločno najboljše. Dobe se povsod. — 184
Podplati se ohranilo,
če se na nove ali na malo pono-šene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Dobe se pri Peter Kozina & Ko, Ljubljana.
Sprejme se dobro izurjena
prodajalka
mešanega blaga, vešča tudi železnine.
Hrana in stanovanje v hiši. Pismene ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja naj se dopošljejo na R. Šušnik, Zaloška cesta 21. Ljubljana.	197
Ho zo pranji
oddaja v zabojih orig. tovar. teža, a ca 60—75 kg, proti predplačilu. Razpošilja tudi v zavojih od 5 kg dalje po poštnem povzetju, tvrdka
Anton Kušlan
Ljubljana, Karlovška cesta 15.
Izboren
nadomestek za pravo jedilno olje
za vsakovrstne salate, si vsakateri sam lahko pripravi, če kupi zavitek mojega
Islandskega Caraghee - malin
zavitek za 1 liter olja garantirano izbranega.....H
zavitek za 1 liter olja najfinejše vrste........K 1*30
zavitek za 2 litra olja najfinejše vrste........H 2*40
Dobi SG p7i m. Spsnko v Ljubljani, Kopitarjeva ulica, kakor tudi že pri- ' pravljen tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo 1 liter K 2'-. (Tekoč : nadomestek se po pošti ne razpošilja.)
Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
loan ESežman o Lfflblfan!, Kopitarfeua »lica šfien. 6.

Štev. 1030.
Vsled vladajočih izrednih razmer mestnemu magJstralu letos ne b mogoče, pravočasno dostaviti predpisov o vodarini in gostaščini za leto 1917.
Hišni posestniki se vsled tega poživljajo, da plačujejo zapadlo vodarino in gostaščino, — dokler ne dobe novih plačilnih nalogov, — točno ob zapadlih rokih po predpisu lanskega leta, da si prihranijo zamudne obresti.
V svrho plačevanja se bodo dostavile hišnim posestnikom v najkrajšeni času položnice poštne hranilnice, ki se naj jih blagovolijo čimprej e poslužiti.
niesfsii magistrat u Ljubllaisi
dne 20. januarja 1917.
200

.* 'i • /•■ v -'.• v
Marija Berdajs naznanja v svojem, v imenu svojih otrok Leopolda, Jutijane in Pavle, svojih zetov ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njih iskrenoljubljeni, dobri soprog, ozir. oče, tast, stari oče in stric, gospod
riderik Berdai
veleposestnik itd.
dne 25. januarja ob 11. uri dopoldne, previden s tolažili sv. vere, po dolgem, mučnem trpljenju, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto dne 27. januarja 1917 ob 1. uri popoldne iz hiše žalosti v Litiji, Glavni trg št. 51 na pokopališče na Savo ob južni železnici.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v podružniški cerkvi v Litiji in v župni cerkvi na Savi ob južni železnici.
V Litiji, dne 25. januarja 1917.

Mestni pogrebni zavod v Uubljani.
■J - •	' .v-"> ,

Moehe

Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci.
Kdo naj jemlje Sir o/in ?
t Vsa't,ki trpi na (rajnem kailju.
laž.je je obvaroval seboiexm,negojo«Jravi«. .2. Osebe s kroničnim ka/arom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3. Vadušljivl.kaferfm Slrofln znafno olebča naduho.
Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirofin t ugodnim vspehom na splošni pocufek.
č.-vvv;:^,

Se dobi v
vseh lekarni a K.u,-
i»*«%i<
"* .ascl
Tisk »Katoliške Tiskarne«
v j
-ia konzorcii »Slovenca«.
Odilovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni ooslanec.