Lete UMI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ni.6/111 PoSfnfna plaFana ? fofovfnL f. izdaja V Ljubljani, dne 4. septembra 1939 Stev. 202 Cena (.— din telefoni nredniitva ln .prave: 40*1. 40*2. 40*3, 40*4, 40*5 — Izhaja vsak d.„ zjntraj razen ponedeljka i. dneva po praznik. Čekovni račun: Ljubljana itavilka 10.6)0 in 10.349 za inaerate. Oprava: Kopitarjeva ulica številka 6. Ves svet se razhaja v dva tabora: Angleško in francosko brodovje blokira Nemčijo Prvi francoski sovražni poleti na nemško ozemlje Angleško vojno poveljstvo London, 4. septembra. TG. Kralj je podpisal ukaz, s katerim so imenovani general lord \Viglmm Gor t za vrhovnega poveljnika vse angleške oborožene sile, general I r o n s i d e za načelnika vrhovnega imperialnega generalnega štaba, genernl K i r k e pa za vrhovnega poveljnika kopenskih sil v Angliji, na Škotskem in v severni Irski. Washington, 4. septembra. TG. Predsednik Združenih držav je izdal na ves ameriški narod poslanico, v kateri v imenu USA izjavlja, da bodo Združene države v sedanjem sporu, ki je izbruhnil v Evropi, ostale nevtralne, »dokler bo mogoče«. Obenem je objavil, da s tem stopa v veljavo nevtral-nostni zakon, ki med drugim tudi določa, da fe prepovedan vsak uvoz orožja in streliva iz Amerike vojskujočim se državam, v tem primeru Angliji, Franciji, Nemčiji in Poljski. Nevtralnost so proglasile še naslednje države: Brazilija, Danska in Norveška. Danska je poklicala nazaj vse trgovske parnike, ki so bili v tujih morjih. Ostali parniki so morali ostati v domačih pristaniščih. Nove vojne napovedi Nemčiji London, 4. septembra. TG. Reuterjev urad oroča, da je Kanada po dolgi vinilni seji, na ateri je proučevala položaj v Evropi, eno-dušno sklenila, da objavi vojno stanje z Nemčijo ter se tako pridruži materni deželi v njeni borbi. Sklenila je, da bo predsednik vlade Mnrkenzie King v radio govoru ta sklep sporočil kanadskemu narodu. Predsednik vlade je imel svoj nagovor dnvi. Dejal je, da po govoru angleškega kralja, ki so ga vsi poslušali s tesnobnim srcem, nobena druga odločitev ni mogoča, kakor da se Kanada s polnim srcem in složno postavi ob stran materne zem- lje, ki je sprejela borbo za obstoj imperija in človečanskega reda nn svetu. Kanada bo svojo dolžnost v polni meri izpolnila. Knnada ima že 100.0410 mož pod orožjem. Nadaljni ukrepi bodo sledili. Angliji so se poleg Avstralije in Kanade pridružili še naslednji dominioni, ki so stopili v vojno stanje z Nemčijo: Egipt, Nova Zelandija in Indijsko cesarstvo. V Indiji je bila obenem z razglasitvijo vojnega stanja razglašena tudi mobilizacija. Civilni letalski promet je ukinjen. Francija nastopila Pariz, 4. sept. TG. Vrhovno poveljstvo francoske armade je izdalo naslednje uradno poročilo o položaju na bojiščih: Francoske oborožene sile, kopenske, pomorske in letalske, so začele z vojnimi operacijami na vsej sovražni črti. K temu kratkemu poročilu dodajajo angleške radiopostaje vest, da je prišlo na nekaterih točkah francosko - nemške meje do streljanja. Francoska letala da so napravila izvidniške polete nad nemškim ozemljem in so se varno vrnila v svoja pristanišča. Francosko brodovje je zavzelo določena mu mesta, da izvaja proti Nemčiji blokado skupno z angleškim brodovjem. Francosko brodovje je od bojne luke Brest odplulo proti severu. Washington, 4. septembra. AA. Havas: Po uradnih poročilih se zdi, da se bodo nemške tovorne in ostale ladje, ki se nahajajo na Pacifiku zatekle v mehiške luke. General Ironside ■■■■■ Angleški in francoski poslanik odšla iz Berlina Berlin, 4. sept. Danes dopoldne ob 9. sta angleški in francoski veleposlanik s skupnim posebnim vlakom odpotovala iz Berlina proti zahodni nemški meji. Z njima se je z istim vlakom odpeljalo tudi vse osebje obeh poslaništev z arhivi, kolikor so jih vzeli s seboj. (Ostali del arhivov so — kakor znano — v teh zadnjih dneh uničili.) Hudi letalski napadi na poljska mesta Poziv državljanom Vatikana >Dsservatore Romano«, glasilo sv. Stolice, objavlja : »Njegova Eminenca gospod kardinal Nikolaj Canali, predsednik papeške komisije za Vatikan, je naslovil na državljane Vatikana plemenit poziv, V katerem jih opominja, kako morajo biti tisti, ki jih je doletela čast in usoda, da prebivajo najbliže poleg očeta vsega krščanstva, ki se je toliko trudil in še dela za mir v svetu, prvi med verniki krščanstva, da z molitvijo in zglednim krščanskim življenjem pospešijo božje usmiljenje nad družino človeštva. Poziv pravi: »Državljanom Vatikana ni treba posebej klicati v spomin skrajno težkih dogodkov, ki odslej Evropo in ves svet drže v grozečih odmevih vojne. Kakor so s sv. očetom goreče molili za mir, tako bodo še molili z njim. da bi bila božja pravira čimprej potolažena in da hi jim božje usmiljenje obvarovalo najvišje dobro — mir. K neprestani molitvi in dobrim delom pa bodo državljani Vatikana pridružili tudi vedno bolj strogo življenje, da se tudi na zunaj pokaže, da je pomanjkanje in trpljenje tolikih bratskih narodov prav po krščansko deljeno s tistimi, ki uživajo izredno pravico, da smejo živeti v hiši skupnega očeta krščanstva. In da bi se tudi na zunaj in javno pokazalo njihovo zgledno ponašanje, bi bilo morda primerno, če bi n. pr. tisti, ki imajo osebne avtomobile, izobesili na njih zastavico vatikanske države in hi tako sami vedno imeli pred očmi. da se jih bodo posluževali le v skrajnih poklicnih, uradnih ali družinskih primerih, na zunaj pa hi se na ta način pokazalo, da vatikanski avtomobili ne obratujejo za malenkostno razvedrilo, kar bi bilo v nasprotju t resnobo teh dni. Te besede niso naredba ali ukaz. ampak samo nasvet glede zunanjega obnašanja. Ne dvomimo pa. da ga bodo vsi državljani Vatikana v polnosti in radevolje sprejeli — kakor bodn sprejeli tudi morebitne poznejše ukrepe, ki bi jih zaradi izjemnih dogodkov in posebnega položaja te države mogla izdati papeška komisija za vatikansko državo. Naj bi usmiljeni Bog sk ajšal čas te stiske! In mi vsi smo najtesneje združeni s plemenitim, tako bridko ranjenim srcem papeža Pija XIT., ki nam ga je dala Previdnost in ki je jasno videl pred seboj prihajajoče nevarnosti, zato se je toliko trudil, da hi bila člove tvu prihranjena ta najnovejša, neizmerna preizkušnja. In tako bomo združeni s papeže.n, v ponižnih delih ljubezni in samopremagnvanja vztrajali v molitvi in navajali k molitvi, da bi vsemogočni Bog izpolnil njegove visoke misli o pravici, dobroti in miru.« N. kard. Canali, predsednik papeške komisije za vatikansko državo. Zadnji papežev mirovni poizkus Condon, 4. septembra, c. »Times« prinaša 3z Rima vest, da je sv. oče Pij XII. dostavil vsem glavnim velesilam naslednji predlog za ohranitev miru: 1. premirje med Poljsko in Nemčijo naj se takoj sklene in sicer naj traja 10 do U dni; 2. obe. Poljska in Nemčija, hi se morali obvezati, da ne bosta med tem pod-vzeli nobenih ukrepov, ki bi napetost povečali: \ med tem časom pa bi bila sklicana splošna konferenca, in katero bi poslali zastopnike glavne velesile, vse sosedne države Nemčije in Poljske, prav tako pa še nevtralne države, Belgija, Nizozemska in fcvira; 4. vlada Zedinjenih držav Severne Amerike in Vatikan bi tudi poslala svoje zastopnike. — Splošna konferenra pa bi obravnavala mirno revizijo versajske pogodbe in bi se zaključila s podpisom splošne kolektivne nenapadnlne pogodbe. Številne države so zelo ugodno sprejele te predloge, samo nekatere države so pa pristavile nekaj omejevalnih pripomb. Varšava, 4. septembra. A A. Pat: Poročilo št. 3 štaba vrhovne komande z dne 3. septembra se glasi: Napadi nemškega letalstva na poljsko ozemlje se nadaljujejo. Ti napadi povzročajo veliko škodo. V toku nedelje so nemška letala bombardirala Varšavo, Lublin, Radomsko, Torun, Poznanj, Krakov, Plok in številna druga mesta. Naše letalstvo je napadlo dopoldne koncentrirane edinice motoriziranih nemških oddelkov v čenstohov-ski pokrajini. Naše letalstvo je z uspehom bombardiralo dve sovražni motorizirani koloni. Velika škoda in izguba je bila zadana sovražniku v njegovih položajih. Izgube tnvmlnega letnUtvn so tlerfele: V soboto so naša lovska letala v borbi pri Torunu sestrelila 9 sovražnih letal, skupno je bilo v toku včerajšnjega dneva sestreljenih 27 nemških letal, v toku prvih dveh dni vojne pa 64 nemških letni. Naše izgube minulega dneva znašajo 11 letal. Varšava, 4. septembra. AA. Havas: Protiletalsko topništvo je sestrelilo v okolici Poznanja v teku včerajšnjih borb šest nemških bombnikov. Bidgošč skoraj ves v razvalinah Varšava. 4. sept. AA. Pat. Včeraj okoli 13 so tri nemške eskadrile. ki so štele 27 letal, bombardirale Bigošč. Bombe so porušile cele ulice. Blokada proti Nemčiji London, 5. sept. TG. Angleška vlada fe objavila uradno poročilo, ki je bilo takoj razglašeno po radiu, da je napovedana blokada Nemčije. Uradno poročilo se glasi: »V istem trenutku, ko je nastopilo vojno stanje med Anglijo in Nemčijo, je angleško brodovje skupno s francoskim začelo popolno blokado Nemčije.« Angleške vojne ladje so dobile nalog, da ustavijo sleherno ladjo, ki bi se bližala nemškim vodam, in jo preiščejo. Admiraliteta je določila gotova pomorska področja, ki naj se jih ladje izogibljcjo. Tudi nemško pomorsko poveljstvo fe naznanilo, na katerih krajih Severnega morja so položene podmorske mine. Angleška admiraliteta je tudi to sporočilo objavila in posvarila angleške trgovinske ladje, naj se teh voda izogibljefo. Nemški parniki v svetovnih morjih Washington. 4. sept. Vsi nemški parniki v Tihem in Atlantskem oceanu z največjo naglico odhajajo v pristanišča nevtralnih držav, v kolikor so jih vojne napovedi prehitele in niso mogli pravočasno pripluti v nemške vodo Hitler se je odpeljal na bojišče Berlin, 4. septembra. AA. DNB: Snoči o prvem mraku je bila izvršena popolna zatemnitev Berlina. Tudi sam Wilhelmsplatz je bil v temi. Navzlic temu se je zbrala na trgu množica ljudi, posebno že»i in htrok, kakor tudi delavci industrijskih podjetij. Medtem so se odprla glavna vrata kanclerstva rajha. Pojavil se je v avtomobilu vodja in kancler rajha Hitler, ki je odpotoval na bojišče. Množica je Hitlerja navdušeno pozdravila. Slišali so sc vzkliki: Vodja poveljuj, mi ti bomo sledili v smrti ^^^^^m^mammmmmmmmmammi^m^mm Prvi parnik potopljen Ijnndon, 5. sept. TG. V zvezi h potopitvijo angleškega parnika »Atheniac. ki ga je severno od irske obale pri Hehridskih otokih nemška podmornica torpedirala. je izjavil« angleško ministrstvo, da je bilo na ladji nad 1.100 posadke in potnikov, med njimi 311 ameriških državljanov. Ladja je bila torpedirana nekoliko po 1 uri zjutraj. Na pomoč so prihiteli angleški rušilci. ki so rešili nd potnikov, kolikor so jih mogli! Število rešenih pa še ni znano. Minister za vojno mornariro Winston Churchill je danes v spodnji zhorniei spregovoril k potopitvi parnika »Atheniat. Dejal je, da je to kršitev mednarodnih pravil in tudi kršitev obljube, ki j« jo Nemčija dala šele včeraj, kn je v svoji noti na angleško in francosko vlado objavila svojo voljo, da ne ho napadala ne civilnih, ne vojaških zgradb in ne trgovinskih ladji. Minister jo zaključil, da je vojna mornarica pr»d-vzela vso potrebno, da bodo odslej trgovinske ladjo spremljale vojne ladje edinice — povsod, kjer se je bati kake nevarnosti. Usodna nedelja, 3. septembra 1939 Kako je izbruhnila vojna med Anglijo, Francijo in Nemčijo Potek usodepolne nedelje, dne 3. septembra, ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil naslednji: Opolnoči je bela seja angleške vlade, kjer so bile sprejete vse podrobnosti za nadaljnji postopek. Zjutraj ob o je angleški poslanik v Berlinu izročil nemški vladi ultimat, v katerem zahteva, da mora nemška vlada v dveh urah, to je ob 11 uri dopoldne odgovoriti zadovoljivo, da bo umaknila svoje čete s poljskega ozemlja, kakor je Anglija od Nemčije že zahtevala v noti, ki je bila v Berlinu izročena dne 1. septembra ob 10. zvečer. Uradno poročilo o objavi vojne med Anglijo in Nemčijo Ker angleška vlada ob 11 ni sprejela nohene-ga odgovora iz Berlina, je bilo izdano uradno poročila, da je s tem nastopila vojna z Nemčijo. Uradno poročilo se glasi: »Dne 1. septembra je angleški poslanik v Berlinu po nalogu vlade Nj. Veličanstva sporočil nemški vladi, da bo Anglija, ako nemška vlada ni pripravljena dati zanesljivega zatrdila, da bodo boji proti Poljski prenehali in da se bodo nemške čete umaknile s poljskega ozemlja, takoj izpopolnila vse svoje obveznosti do poljske države. Davi ob 0 je angleški poslanik v Berlinu po nalogu naše vlade sporočil nemški vladi sledeče: Ako nemška vlada do danes ob 11 dopoldne sprednje-tvropskega časa ne bo dala povoljnega odgovora, da je pripravljena ustaviti sovražnosti proti Poljski in svoje čete umakniti iz Poljske in ako njen odgovor do 11 ne bo v rokah vlade Nj. Veličanstva, smatra Anglija, da se od te ure naprej nahaja v vojnem stanju z Nemčijo. Vlada Nj. Ve.ičanstva do sedaj ni dobila od nemške vlade nobenega odgovora. Zatorej objavlja, da je v tem trenutku nastalo vojno stanje med Anglijo in Nemčijo.« Chamberlainov nagovor na angleški narod Nato je imel po radiu predsednik Chamberlain govor na angleški narod, ki se glasi: London. 3. septembra. AA. Reuter: V svoji izjavi po radiu je ministrski predsednik Chamberlain dejal tudi tole: Vse do zadnjega trenutka je obstajala možnost, da pride do mirne rešitve spora med Nemčijo in Poljsko. Toda kancler Hitler ni hotel, da bi bilo tako. Očividno je. da je on začel napad proti Poljski, brez ozira na to, kaj se utegne zgoditi. Nemška akcija je izzvala splošno prepričanje, da ne preostane nikako upanje, da bi Nemčija prenehala s silo izvajati svojo voljo. Državnega kanclerja Hitlerja je možno ustaviti samo s silo. Mi in Francija smo i/polnili danes svoje obljubljene obveznosti, da priskočimo na pomoč Poljski, ki tako težko nudi odpor proti neizzvanemu in močnejšemu napadu na svoj narod. Mirno smemo reči, da je naša vest mirna in da smo storili vse, kar se je dalo storiti za vzpostavitev miru. Toda mi smo v takšnem položaju, da več ne moremo verovati nobenim besedam in zagotovilom, ki prihajajo z nemške strani. Naš položaj je tak, da se noben narod in nobena država ne more smatrati za varno. Takšno stanje je neznosno. Vem, da boste vi storili svojo nalogo mirno in hrabro. V sedanjem težkem trenutku smo prejeli od vseh strani našega cesarstva zagotovila, ki nam dajejo bodrilo in ki so v nas zbudila globok vtis. Mi se bomo borili proti sili in proti veri v krivico, proti preganjanju slabejših in proti vsemu, kar je s tem v zvezi. Jaz sem prepričan, da bo naša pravica z božjo pomočjo zmagala. Na koncu svojega govora je Chamberlain poudaril, da je angleška vlada izdelala točen program svojega dela in da ga bo hitro in odločno uresničila. Za izvedbo teh načrtov je potrebna pomoč od vsega naroda. Ves narod bo znal izvršiti svojo dolžnost, pa naj bo na katerekoli mestu, bodisi v bojnih vrstah, bodisi na kateremkoli področju civilne obrambe. Odgovor Nemčije Opoldne je nemška vlada po radiu objavila odgovor, zakaj ni sprejela angleškega ultimata. Odgovor nemške vlade se glasi. Nemška vlada in nemški narod odklanjata, da bi sprejela ali izpolnila ultimativne zahteve angleške vlade, f.r vet mesecev sem na naši vzhodni meji vlad« vojno stanje. Pn versajski pogodbi, ki je razkosala Nemčijo, je bil nemškim vladam prekrižan vsak poskus miroljubne rešitve cele vrste vprašanj. Tudi narodno-so-cialistična vlada je poskušala od leta 1933 srm z miroljubnimi pogajanji preprečiti slabe posledice in kršitve te pogodbe. Angleška vlada je bila tista, ki je n svojim nejiopiistljiviin zadržanjem preprečevala vsako praktično revizijo pogodlie. Nemška vlada in nemški narod se zavedata, da bi Nemčija in Poljska našli zadovoljivo in pravično rešitev vprašanj, ki ju zanimajo, če se angleška vlada ne bi vmešavala. Nemčija ni imela namena uničiti Poljske. Nemški rajh ie zahteval samo revizijo onih členov versajske pogodbe, ki tudi po mnenju uvidevnih državnikov vseh narodov pomeni diktat velikemu narodu, kakor tudi vsem političnim in gospodarskim interesom vzhodne Evrope ustvarjajoč tako nevzdržno stanje. Tudi sami angleški državniki «o označili ta vprašanja. katerih rešitev predlaga nemška vlada, kot možen začetek bodoče vojne. Zelja vseh nemških vlad. predvsem pa narodnosocialistične vlade je. da se popravi krivica, ki jo je povzročila versajska pogodba. Angleška vlada je dala poljski vladi splošno pooblastilo za vse njene postopke proti Nemčiji. Angleška vlada je zagotovila Poljski podporo ter izjavila, da bo pod vsemi okolnostmi in v vsakem primeru Poljska našla pri njej pomoč, če bi bila Nemčija prisiljena prijeti za orožje, kot edin odgovor na izzivanje. Angleška vlada je zagotovila Poljski tudi svojo vojaško pomoč. Za tem se je povečalo čedalje bolj po|j«ko nasilje v pokrajinah, ki so bile s pogodbo odtrgane od Nemčije. T« teror jc postal čedalje bolj neznosen. Proti svobodnemu mestu Gdansku se je postopalo v nasprotju z vsemi njegovimi pravicami. Gospodarska in carinska politika je šla za tem, da se uniči to mesto, nato pa je bil 1 Gdansk blokiran tudi v vojaškem in prometnem oziru. Vsi ti postopki so bili znuni angleški vladi. Znane so bile vse kršitve gdanskega statuta. Angleška vlada jih je tolerirala. Vluda nemškega rujlia je potrpežljivo mesece in mesece opazovala, čeprav jo je zajela bol vsega nemškega jirebivalstva, ki ni pokazalo niti v enem trenutku kake agresivnosti proti Poljski. Ona je samo opozorila Poljsko, odl>ujeiia poljska vlada je spravila v nevarnost mir v Evropi. Velika Britanija je zavrnila tudi Mussolinijev predlog, ki pravi, du bi se mir vendar še dal rešiti. Angleška vlada nosi vso odgovornost za nesreče in trpljenje, ki bo zdaj prišlo na mnoge nurode. Ker so vsi poskusi, da se najde mirna rešitev, bili obsojeni zaradi zadržanja Poljske, katero je bodrila in ščitila Velika Britanija, ker že mesece obstoji neznosno stanje na \/hodnih nemških mejah — ne du bi bila Velika Britanija storila nujmaniši korak, da se spremeni — dalje, ker so se odkriti napadi no nemški rajh pomnožili, se je nemška vlada odločila, tla tem neprestanim grožnjam in ogrožanju ne samo velike države, pač pu tudi no-trunjega miru nemškega naroda, naredi konec in da se posluži sredstev, ki so še edino pre-ostajalu nemškemu rajhu, du brani svojo čast. Ker so vlade demokratičnih držav sabotirale vse druge možnosti revizije, je na zadnji napad Poljske nemški rajh odgovoril z enakimi ukrepi. Nemška vlada ne želi, da se ozira še dalje na kakršne koli angleške namene in ona več ne more trpeti stanja, kakršno obstoji Da vzhodni meji. Ona ne želi na tej meji dovoliti takšnega stanja, ki bi bilo podobno tistemu, v Palestini, katera je pod britanskim protek-toratom. Nemški narod ne more dovoliti svojega zapostavljanja od struni Poljske. Vlada nemškega rajhu zavrača vse poskuse, da se Nemčijo no ultimativnih zahtevah prisili, da odstopi od zaščite prebivalstva v pokrajinah, v katerih zdaj prodira nemška oborožena sila. Na tu način bi se povrnili prejšnji nemiri in vse krivice. Današnja želja mnogih angleških politikov je, da Anglija začne vojno z Nemčijo. Vlada nemškega rajha in nemški narod sta prepričevala angleški narod mnogokrat, da sta se pripravljena sporazumeti in Tla želita prijateljstva iti miril. Toda angleška vlada ie zavrnila dozdaj vse poskuse in je zdaj odgovorila tudi z odkrito grožnjo z vojno. Krivda ni na nemškem narodn in njegovi vladi. Za vse nosi odgovornost edino angleška vlada, to je tisti ljudje, ki že leta in leta oznanjajo uničenje nemškega naroda. Nemški narod in nemška vlada nimata namena zavladati nad svetom, kakor je to nainen Velike Britanije. Toda nemški narod in nemška vlada sta jiripravljcna, da branita svojo svobodo, svojo neodvisnost in svoje življenje. Jemljemo na znanje namero angleške vlade, ki jo je v ostnlem sporočil King-Hall, da se uniči nemški narod. Na vsak angleški napad bomo odgovorili z istim orožjem in v isti obliki. Zdaj sprejemamo boj proti novemu poskusu. da bi Nemčijo ugonobili in ta boj lio-mo vodili s pravo uarodnosocinlistično odločnostjo. Angleški politiki, katerih načela temelje na oblasti in na denarju, se bodo prepričali. kaj pomeni zapletati brez vsakršnega povoda v vojno narodno socialistično Nemčijo. 7.c "več mesecev sem si nn jasnem o tem, da so ti oznanevalci vojne končno sebi postavili ta cilj. Bili so trdno odločeni, da izvedejo napad na Nemčijo o priliki, ki bi se jim zdela ugodna. Toda še močnejši je moj sklep, da ta boj sprejmem in da odhijem ta nnpnd. Nemčija se ne bo nikdar več udnla. Življenje v redu, kakršnega bi ustvarila kaka nova versajska vsiljena pogodhn, bi bilo še hujše od prejšnjega in ne bi imelo nikakega smisla. Nikdar nismo bili suženjsko pleme in to tudi v bodoče ne želimo postati. Nnj so bile žrtve, ki so jih v preteklosti Nemci dali za obstoj naešga narodn in naše države, še lako velike, vendar niso bile večje od žrtev, ki smo jih danes pripravljeni dati. Neizprosen je ta nnš sklep. Pogoj zanj pa so zaradi tega zelo občutni ukrepi. Predvsem pa nam ta sklep vsiljuje naslednja zajioved: Nihče ne sme biti vojni dobičkar, dokler se vojak bori na bojišču, nihče se ne sme doma izmikati svoji dolžnosti, dokler je vojak na postojanki izpostavljen smrti. Kadar koli je bil nemški nnrod v zgodovini složen, ni bil nikdar premagan. Polom 1918. leta je povzročila nesloga nemškega naroda. Kdo koli -se bo torej zdaj pregrešil nad to slogo in enodušnostjo nemškega naroda, naj se ne nadeja ničesar drugegn knkor to, da bo razglašen zn narodnega sovražnika in bo zato strt. Ce bo naš nnrod v takšnem duhu do konca opravljal svojo dolžnost, nam bo pomagal tudi gospod Bog, ki je bil dozdaj vedno mi-I o s 11 j i v do tistega, ki je pripravljen sam sebi pomagati. Hitlerjevi proglasi Istočasno so izšli trije Hitlerjevi proglasi na narod, na vojsko in na narodnosocialistično stranko. Proglasi se glasijo: Na nemški narod >?.e stoletja ima Anglija namen narediti evropske narode brez moči do angleške politike za svetovno nadvlado in to s tem, da je razglasila načelo v ravnotežju sil, po katerem si Anglija prisvaja pravico, da pod prozornimi izgovori napade in uniči ono evropsko državo, ki se ji kak trenutek zdi nevarna. Tako se je nekoč Angliia boriln proti španski nadvladi na svetu, pozneje proti holandski, proti francoski, a od leta 1871 dalje proti nemški nadohlasti. Bili smo priče politiko obkoljevanja. ! ki jo je vodila Anglija proti Nemčiji že pred svetovno vojno. Ko je Nemčija pod narodnosocialistič-nim vodstvom okrevala od strahotnih posledic ver sajskega diktata. brž ko je obstojala nevarnost, da Ih> prebolela krizo, takoj je spet začela delovati angleška olikoijevalna politiku. Angleški hujskači so pred svetovno vojno lagali, da je bol naperjen samo proti dinastiji llolienzollerncev in proti nemškemu militarizmu, da nimajo nikakih namenov glede nemških kolonij, du tudi ne mislijo na to, da bi nam vzeli trgovinsko brodovje, pozneje pa so nemški narod prisilili k versajskemu diktatu. Točno izpolnjevanje tega diktata bi iztrebilo prej ali slije dvajset milijonov Nemcev. .laz sem se odločil za mobilizacijo nemškega odpora proti temu. Pre-skrbel sem nemškemu narodu spet kruha in dela. Toda ravno tako, kakor se je zdelo, da uspeva mirna revizija versajskega nasilnega diktata, ravno tako, kakor je nemški narod spet začenjal živeti, se je začenjala tudi nova angleška obkolje-valna politika. Oglasili so se isti hujskači kakor pred letom 1014. .laz sem angleškemu narodu in Angliji mnogokrat jionujal sporazum in prijateljstvo nemškega naroda. Vsa moja politika je temeljila na zamisli o tem sporazumu. Vedno so me zavrnili z licemerskimi izjavami in vedno so imeli nove izgovore, da hi zožil nemški življenjski prostor in da bi nam tam, kjer nikdar nismo ogrožali britanskih koristi, onemogočili ali vsaj otežili lastno življenje. Pod vplivom Anglije je Poljska zavzela stališče, s katerim je onemogočen miren sjx>razum. S tem, da je dala izjavo o poroštvih, je Anglija jroljsko vlado potrdila v veri, da lahko brez vsake nevarnosti zase izziva in celo napade Nemčijo. Britanska vlada pa se je pri tem malo preva-rila. Nemčija iz leta 1938 ni več tista Nemčija, kakršna je bila leta 1914, in današnji nemški državni kancler se ne imenuje Betlnnan-Holvveg. Ze v govorih, ki sem jih imel v Saarbrtlckenu in v Wil-helmshafenu sem |>ovedal, da se bomo uprli angleški obkoljevalni politiki. Zlasti pa nisem dovolil nobenega dvoma o tem, da poljskim napadom na Nemce, ter napadom na svobodno inesto Gdansk mora enkrat priti konec kljub vsemu našemu potrpljenju in naši strpnosti. Ohrabrena z britansko izjavo o poroštvih, ki so šla za tem, da bi izzvala vojno, je Poljska menila, da gre lahko čez ta opomin. Zdaj, ko se nemška oborožena sila dva dni bori nn vzhodu, da bi vzpostavila varfiost nemškega ozemlja, naši vojaki lomijo odpor Poljakov, naj Anglija ve tole: V današnji Nemičji je združenih 90 milijonov ljudi. Ti ljudje so se odločili, da ne bodo pustili, da bi jih Anglija davila, razliko od Anglije ti ljudje niso v vrsti vojn osvojili 40 milijonov kvadratnih kilometrov na tej zemlji. A ti ljudje hočejo živeti na lastni grudi in ne puste, da hi jim Anglija to življenje kratila in onemogočala. Judovsko bogataški demokratski vladajoči stan, ki pri vseh narodih na svetu želi videti pod seboj samo pokorne sužnje, sovraži novo Nemčijo, ker v ujei vidi vzor za nova načela socialnega deia; ker se boji, da bi ta vzor utegnil »oskruniti« tudi njegov lastni narod. Na vojsko Vojaki vzhodne armndel Ze več mesecev Anglija vodi svojo, že od svetovne vojne sem znano politiko, politiko obkoljevanja Nemčije. Pri tej svoji nameri se je skušala poslužiti vseh evropskih držav in narodov. Na Poljsko je padla odločitev, da v obkoljevalni fronti odigra najvažnejšo vlogo, ker je Sovjetska Rusija odklonila, da bi svoje lastne koristi podredila koristim Anglije. Stalna preganjanja Nemcev na Poljskem in boj proti svobodnemu mestu Gdansku, ki ga vodijo z vsemi sredstvi, sta me prisilila, da najprej na naši vzhodni fronti storimo korake za zavarovanje nemškega rajha. Nenapadalna pogodba in posvetovanje s Sovjetsko Rusijo sta združila dve največji in najmočnejši državi Evrope v volji, da nikdar ne bosta dopustili, da bi se njuna naroda borila drug proti drugemu. Poljsko kot najvažnejši člen angleške politike obkoljevanja in uničevanja pa jc treba in jo bomo prisilili k miru. Vojaki vzhodne armadel Vi ste že v dveh dne storili dejanja, nn katera je vsa Nemčija ponosna. Vem, da poznate veličino naloge, ki vam je izstavljena in da boste storili vse, da najprej tega nasprotnika premagate z največjo naglico. Zahodne utrdbe, postavljene z ogromnimi sredstvi, bodo varovale med tem časom Nemčijo pred Francijo in Anglijo. Jaz sam kot stari vojak iz svetovne vojne in kot vaš vrhovni poveljnik bom prišel še danes k vam na fronto. V svojem razglasu, ki ga je naslovil na vojake zahodne armade, je nemški kancler Adolf Hitler povedal to-le: Čeprav je Nemčija Angliji in Franciji tako pogosto stavila ponudbo za prisrčen sporazum in celo za prijateljstvo, se je angleška vlada odločila, da sname krinko in pod prozornim izgovorom razglasi vojno stanje. Ze nekaj mesecev je pomagala Poljski pri njenih napadih proti življenju in varnosti Nemcev na Poljskem in podpirala nasilje nad svobodnim mestom Gdanskom z obljubami, dn bo takoj pomagala Poljski, če bi se Nemčija temu upirala. Ker je Poljska zaradi teh obljub začela tudi napadalne akcije proti ozemlju nemškega rajha, sem sklenil raz-jiiti obroč, postavljen okoli Nemčije. Nenapadalna pogodba in posvetovanja s Sovjetsko Rusijo nam zagotavljajo politiko mirnega sporazumevanja s to največjo državo Vzhoda. Del nemške obrambne sile se v zadnjih dveh dneh bori na Vzhodu in odbija poljski nnpnd. Bori se za vzpostavitev miru, ki mora nemškemu narodu zagotoviti življenje in svobodo. Naše čete so po 24 urah povsod napredovale, čeprav je na vzhodu zaposlen samo majhen del nemškega letalstva, je vendar gospodar vsega poljskega neba. Nemški narod in vaši tovariši na vzhodu pričakujejo zdaj od vas na zahodnem bojišču, da boste branili mejo nemškega rajha kot jeklen zid pred vsakim napadom, da to boste branili v utrdbah, ki so stokrat močnejše kakor pa je bila nekoč premagana zahodna fronta v svetovni vojni. Na stranko Hitler je naslovil na narodno socialistično stranko naslednji razglas: Narodni socialisti in narodne socialistkel Naš svetovni judovsko-demokrstski sovražnik je uspel, da nahujska angleški narod na vojno stanje proti Nemčiji. | Razlogi za to so tako lažnjivi in prozorni, kakor so bili leta 1914. V tem ni nobene razlike, spremenila pa se je le moč in volja Nemčije, da bo vsiljeni boj tokrat vodila z odločnostjo, ki je potrebna, da onemogočimo nameravani novi zločin preti človeštvu. Leto 1918. se ne bo več povrnilo. Nemška obrambna sila bo razbila v nekaj tednih angleški obkoljevalni obroč na njegovem vzhodnem delu. Na zahodu bodo največje utrdbe vseh časov varovale nemško zemljo. Narod bo dal vsako žrtev, ker ve, da se mu ni treba bati, da bi propadel. Če bi kdorkoli poskušal stopiti izven te skupnosti ali bi celo veroval, da lahko sabotira, bo tokrat uničen brez milosti. Dobro naj s« zaveda, da je njegovo življenje življenje izdajalca. Ve pa naj tudi, da se v tem boju prvič v zgodovini ne bo vojskoval. Zato bo vsakdo, ki bi mislil, da si lahko v teh usodnih mcsecih ali letih pridobiva imetje, Izgubil življenje. Za vse so odgovorni narodnosocialistični funkcionarji, ki naj bodo sami zgled, kako je treba prenašati žrtve. Kar danes imamo, je vsem brezpredmetno, odločilno je samo to, da Nemčija zmaga. Ničesar ne bomo izgubili, vse moramo dobiti Kralj Jurij VI. na angleški imperij Zvečer ob 6 je imel angleški kralj J u r t f nagovor na narode angleškega imperija. Govor se glasi: »V tej težki uri, morda najbolj usodni v naši zgodovini, pošiljam svojo poslanico vam vsem, doma in v deželah onstran morja. Pošiljam jo iz globine svojega srca in jc namenjena vsakemu izmed nas. 2e drugič v življenju večine izmed nas smo v vojni. Mnogo in mnogo smo se trudili, da bi našli miren izhod iz sporov med nami in med onimi, ki so danes naši sovražniki. Bilo je zaman. Prisilili so nas v vojno. Toda mi sprejmemo to novo breme, da se obnovi red svobode na svetu. Uveljaviti se je hotelo načelo sebičnega zasledovanja nasilja proti svobodi in neodvisnosti drugih držav. Takšno načelo, čeprav zavito, je primitivno: moč je pravica. Ako bi to načelo zmagalo, bi prišel v nevarnost ves angleški imperij in vsi narodi bi bili v neprestanem strahu, izgubljeno bi bilo vsako upanje na varnost med narodi. To je alternativa, ki je pred nami. Nemogoče je misliti, da ne bi sprejeli te borbe. Zato iz dna srca pozivam svoje narode doma in onstran morja, naj sprejmejo to našo borbo. Naj bodo močni in složni v teh hudih časih. Najoge bodo hude in temni dnevi bodo pred nami. Kajti vojna ne bo omejena samo na bojna polja. Tudi oni doma bodo izpostavljeni njenim strahotam. Toda to je vojna za pravico. Ponižno in s spoštovanjem polagam našo stvar v božje roke. Pripravljeni na vsako žrtev bomo zmagali. Z božjo pomočjo bomo zmagali. Naj vas Bog blagoslovi vse!» Popoldne je bila tudi seja angleškega parlamenta, kjer sta govorila Chamberlain in lord Hali-fax o vzrokih, ki so dovedli do sedanje vojne. Ustanovljena je bila tudi nova vlada 9 ministrov. V vlado je vstopil tudi Churchill, ki mu je poverjeno vodstvo ministrstva za vojno mornarico. Francoska vojna napoved Nemčiji Ob petih je bilo v Parizu izdano uradno poročilo, ki se glasi: Francoski poslanik Coulondre je nemški vladi danes opoldne izročil noto, v kateri zahteva, da naj Nemčija do 5 ure zvečer da zagotovila, da je ustavila sovražnosti proti Poljski in da bo umaknila čete s poljskega ozemlja. Ker do tega časa Iranco-ska vlada ni sprejela zadovoljivega zagotovila v gornjem smislu, je nastopilo vojno stapje med Nemčijo in Francijo. Daladierov proglas Ob pol 8 zvečer je imel predsednik francoske vlade Daladier po radiu nagovor na francoski narod. Daladierov govor se glasi: Pariz, 4. sept. AA. Havas. Predsednik vlade Daladier je imel snoči po radiu tale govor: »Francozi, Francozinje! 2e od 1. septembra v rani zori je Poljska napadena. Sovražnik je prestopil njene meje. Njeno mesta so bombardirana. Poljska vojska daje močan odpor. Francija in Velika Britanija sta pomnožili svoje napore, dn bi rešili mir. Še to jutro smo v Berlinu posredovali in poslali zadnje vabilo, naj zmaga razum, naj se ustavijo sovražnosti in naj se začno miroljubna pogajanja. Bili smo zavrnjeni. Zavrnjeni so liili prav tako tudi sami plemeniti možje, ki so si zadnje dni prizadevali za ohranitev svetovnega miru. Žele, da bi bili kakor drugi tudi Francija pokornn. Vstali smo proti temu in se borimo za obrambo naše domovine, naših ognjišč in naše svobode. Zavedamo se. da smo do poslednjega trenutka brez prenehanja kazali dobro voljo zn ohranitev miru. Brez razburjenja gledamo, kako naši mlndi vojaki gredo, da izvrše svojo sveto dolžnost, kakor smo mi storili svojo. Oni imajo lahko zaupanje v svoje vredne poveljnike, ker so Francijo že enkrat povedli k zmagi. Francoska stvar je v skladu z idejo pravice. Francija je miroljubna in svobodna država. Ona bo zmngnla. Francozi, Francozinje! Gremo v boj, ker nam je vsiljen. Vsakdo je dobil svoje mesto na tleh Francije, na teh tleh svobode in spoštovanja človeškega dostojanstva. Združite vse svoje napore v globoki zavesti sloge in bratstva za rešitev domovine. Živela Francija!* Zvečer je bilo objavljeno, da sta tudi Avstralija in Nova Zelindija napovedali vojno Nemčiji. V ponedeljek zjutraj je Kanada objavila vojno Nemčiji. ' Združene države Amerike ostanejo, kafcar pravi Rooseveltov proglas, neevtralne. Boji na Poljskem Boji na poljsko-nemških mejah so trajali ves dan. Poljaki so izpraznili Censtohovo, ki je bila od letalskih bomb zažgana. Letalski napadi so bili ves dan hudi. Na severni fronti so Poljaki vzeli nazaj dve mesti Puok in Olovo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčii