st. 228 pumumm v umu ona oran n u pm Irfctfs. fzvzemši p« vsak dan zjutraj. At'škegfl št. 20, 1. r *Je. Dopisi i*J m se ne sprejemajo, rokopisi m ne vr^SHr" Pro*. F. Peric. — Ustnik tlakama Edinost. -jflf« < rn«$a z« mesec L 7.—, 3 meaace L 19.50, P* Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Teletu sv. Fran iredntra. Nofrar •' Odgovorni nr rne Bdinost. Nu t -— In celo leto L od.— in uprave št. 11-57 Posamezna številka cent. Letnih KLiA Posamezne Številke v Trstu In okolld po 20 cent — Oglasi se računajo v Hrofcosti ene kolone (72 met.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, sefa vale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi, naročnina in reklanis-lk; se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiikega Hov. 20, L nadstropje. — Tdefsa uredništva In uprave U-67. Balkanska politika sovjetske Rusije Za vso Evropo važna pogajanja v Londonu in Ženevi so bila odvrnila za nekaj časa pozornost javnosti od političnega položaja dežel, ki niso ravno toliko zainteresirane na sporazumu velesil kakor ^ran-cija. Nemčija - in Anglija in deloma tudi Italija. Vendar pa bi se motil, kdor bi mislil, da se dela svetovna politika samo v Londonu in Parizu. S Pomcarejevim padcem se je sicer politično težišče fcvrope premaknilo iz Pariza v London, tako da izgleda, kakor da je Anglija vodnica v tekmovanju med različnimi zastopniki različnih interesov. Toda vkljub socialno-demokratskemu voditelju MacDonaldu odloča zapadno politiko velekapital in specialno velekapital Amerike in Anglije. Brez dvema imata Herriot in MacDonald največjo oporo pri svojih prizadevanjih ^ za splošen sporazum ravno v predstavnikih amerikanskih in angleških bankirjih, ki uvidevajo nevarnost spora baš za svoje kapitale. Amerika razpolaga z ogromnimi zalogami zlatega bogastva, ki jo tišči. Zatorej išče ta razpoložljivi kapital primerne trge in amerikanski bankirji so v skrbeh, ker ni ki-mu prodati denarja. To so pravi prosilci za posojila ise že najdejo, "toda ti prosilci so še nesolventni. Nič manj ni zainteresiran angleški kapital, da pride do stalnega miru na celini, kljub temu da je del angleške javnosti še vedno ljubosumen na gospodarsko obnovo Nemčije. Zakaj treba je pomisliti, da stoji v ozadju Rusija. Dokler pa se razmere v Evropi popolnoma ne ustalijo, se ne bo kapital niti v Rusijo selil. In baš angleški kapital je pripravljen razpresti svoje mreže po Rusiji. Toda zapadna politika, ki se dela seveda brez sodelovanja Rusije, ne bo mogla dolgo časa več ignorirati Rusije. Ni nobenega dvoma, da je postala Moskva težišče druge evropske politike, ki bi jo mogli nazvati vzhodno. Majhne države v splošnem ne morejo delati svoje politike, navadno se morajo ravnati po političnem položaju velesil. Velesile so že "pred vojno dajale smer gotovim skupinam manjših držav. Danes po vojni je to še v večji meri resnica. Zatorej smo videli, kako sta si zlasti Anglija in Francija skušali ustvariti na evropski celini večji ali manjši obroč prijateljskih in zveznih državic, ki naj bi tvorile pravcate interesne sfere. Pod angleškim «pokroviteljstvom* stoje zlasti baltske obrobne državice, pod francoskim vplivom pa se razvijajo nekatere nasledstvene države. Posebno pažnjo pa so posvečale vse zapadne velesile z Italijo vred balkanskim jdržavam. In balkanska politika se je hočeš nočeš morala prilagoditi tekmovanju med raznimi «pokrovitelji*. Zlasti po zlomu ca-ristične Rusije je prišla balkanska politika pod zapadni vpliv. Vendar pa opažamo v zadnjem času, da se tudi boijševiška Rusija bliža Balkanu, stremeč za tem, da izpodrine vpliv zapada v prilog svojim interesom. Vpliv Moskve na Balkanu -se pojavlja zlasti, odkar je Kemalova Turčija začela z zmagovitim pohodom iz Angore proti Egej-skemu morju. Zveza s Turčijo, tki se je pa v zadnjem času precej zrahljala, je bil začetek ruske balkanske politike. V prvih letih po zmagi revolucije je bila politika boljševiških državnikov bolj tavajoča, oprijemala se je vsakaterih razpoloženj kjerkoli, če je mogla s tem kakorkoli odvrniti pozornost zapada od Rusije. Od takrat do danes se je položaj tudi «ia Balkanu precej razčistil, za Rusijo »namreč. Turčija je dosegla svoj smoter, Grčija ne more več obuditi nobenih iredentist ičnih gibanj proti Turčiji, ker sta obe državi manjšinsko vprašanje rešili radikalno s preselitvijo svojih rojakov na domače ozemlje. Dasiravno ima Turčija le malo ozemlja na Balkanu in je bržkone tudi sedanji diktator Turčije opustil vse osvojevalne težnje proti Balkanu, vendar pa pride v poštev pri političnem ravnovesju -ia Balkanu. Ni dvoma, da se bo morala Turčija prej ali slej boriti proti pritiskom toliko iz zapada kakor iz vzhoda, ker tvori mejo med dvema svetovoma. V osialem pa posega Rusija v balkanski vrvež tudi z močno komunistično propagando. Diktatura Cankova je izzvala takšen odpor v nižjih plasteh naroda, da imajo komunii.i.i na Bolgarskem trdno pozicijo. Potovanje Radića v Rusijo, vstop tega v kmetsko moskovsko internacionalo nam je nov dokaz, kako aktivno so začeli Rusi posegati v politično življenje na Balkanu. In dalje: ustanavljanje komunističnih od-S2kov v Albaniji na Grškem, kolonski pokret v Romuniji, vse to so znaki intenzivne propagande, ki jo vrši tretja iirternacionala na Balkanu. Poleg te «neoficielne» boljše viške propagande pa imamo politiko oficielne t. j. vlade sovjetske Rusije. Trajen spor med Romunijo in Rusijo zaradi Besarabije, napeti odnošaji s Cankovo vlado, hladno skrajni odnošaji z Belgradom (vsaj do konca Pašičeve vlade), vse to so pojavi aktivne politike sovjetske vlade proti sedanji politični orientaciji balkanskih držav. In kar je glavno, vpliva na te odnošaje pe same zunanja politika posameznih držav, ampak tudi notranja. Ali z drugimi besedami: Rusija stremi za tem, da bi l>alkanske države zavzele napram njej drugo stališče in skuša to s tem doseči, da pomaga skrajni levici na noge. V%|ed notranjepolitičnih razmer naj bodo balkanske države primorane se otresti vpliva Francije in Anglije in pasti v moskovski politični kompleks. Kakor je paradoksno, vendar je res, da je največja ovira boljševiškemu pokretu toliko v zapadni Evropi kakor tudi na Balkanu nadvlada levičarskih demokratskih skupin. Če torej Rusija forsira zmago proti-fašistovskih, demoikratskih struj, potem iz-podkopuje istočasno tla komunistični propagandi. V interesu komunizma je, da se odnošaji v notranji politiki drugih držav pooštre, da pride do strahovlade, kakor je na Bolgarskem, zakaj od desničarske strahovlade do komunizma je lažji « prehod* kakor od demokracije do komunizma. Ta prehod bi bil prevrat. In vendar mora oficijelna Rusija tako postopati, sicer si utegne zaigrati simpatije širokih slojev delovnega ljudstva po vseh državah. In po sklenjenem sporazumu med zapad-nimi velesilami bo dvorezna politika sedanje Rusija prišla še v večjo zadrego in končno bo treba izbirati ali za komunizem in torej za svetovno revolucijo aH pa za brezpogojno prilagoditev dejanskemu stanju. Tretja internacionala bo sicer še obstojala kot stražnica komunistične ideje kot take, vendar pa se bo njen vpliv zunaj Rusije skrčil na teoretično dogmatiziranje. milni no poti po zjornjl Italiji RIMIM, 21. Danes ob 9. uri je prispel ministrski predsednik Mussoliai; na postaji ga je čakal pravosodni minister Oviglio. Obiskal je sedež tukajšnjega fašistovskega krožka; prisostvovat je tuoi otvoritvi lokalov za časnikarski sindikat. V dvorani Arengo se je udeležil proslave spomina pesnika Giovanni Pascoji. Spominski govor je imel Alfredo Panzini. Na zahtevo meščanstva se je ministrski predsednik pokazal na balkonu palače, odkoder je imel nagovor na meščanstvo, v katerem ni povedal ničesar novega. RAVENNA, 22. Sinoči se je Mussolini odpeljal iz S. Mauro v Predappio, k svojim sorodnikom. Danes je obiskal grob svoje matere. Nekoliko pred 19. uro je prispel v Ravenno, odkoder bo takoj nadaljeval pot z vlakom v Vicenzo. Sklicanje vodstva fašistovske stranke RIM, 22. Tiskovni urad fašistovske stranke naznanja, da je vodstvo fašistovske stranke sklicano na sejo za pondeljek 6. oktobra. Izvršilni odbor se sestane prej, da določi dnevni red. Otvoritev kongresa slepcev BOLOGNA, 22. Danes je bil otvorjen v občinski palači pod predsedstvom vojnega slepca dr. Nicolotija II. kongres Italijanskega udruženja slepcev. Navzočen je bil tudi pravosodni minister Oviglio. Potresni sunka ▼ Genovi in okolici GENOVA, 21. Danes popoldne ob 15.5 in 18.45 in zvečer ob 21.10 in 21.18 so btll zaznamovani potresni sunki v mestu in okolici. _ Znkon o socijalno« zavarovanju v Čaho-slovašld — PRAGA, 22. V petek, 19. septembra, je bil sprejeet v čehoslovaškem parlamentu po dvodnevni debati zakon o socijalnem zavarovanju. Sicer je bil zakon sprejet že pri prvem Čitanju, a glasovanje je trajalo od 2.30 do 8. ure zvečer. V svrbo sprememb nekaterih mest tega zakona je bilo predanih preko 500 predlogov, ki pa so bili večinoma odklonjeni, ker je vlada izjavila, da ti predlogi niso zadostno utemeljeni. Razpoloženje v parlamentu je bilo na ta dan nenavadno živo in svečano. Zbornica je bila polnoštevilno zastopana, ker so morali vsi narodni poslanci prisostvovati tej seji. Glasovanja so se udeležile vse stranke razen slovaške ljudske stranke. Za zakon so glasovale vse stranke vladne koalicije, obrtniki in klub nezavisnih. Proti vladnemu predlogu so glasovali skoro vsi nemški poslanci in čehoslovaški komunisti. Ker je vladna večina sprejela vladni predlog, se preda slednji senatu, a nato v podpis predsedniku republike. Knirsch in amftetslu Nemci PRAGA, 22. Narodno - socijalistični «Tag» poroča, da se nahaja poslanec Knirsch >v Ženevi, kjer da išče stikov s pristojnimi referenti Društva narodov za vprašanje narodnih manjšin. Jedro teh pregovorov da tvorijo vprašanja, ki so nastala za Češke Nemce po udejstvitvi agrarne reforme.- Poslanec Knirsch bo imel v Ziirichu več predavanj o položaju sudet-skih Nemcev v Čehoslovaški. Sokoistvo med moravskim! Hrvati PRAGA, 22. Včeraj je bilo ustanovljeno v Dobrem Polju, eni izmed treh moravskih vasi, kjer živijo Hrvati, prvo sokolsko društvo, v katero se je vpisalo veliko število moravskih Hrvatov. Optimizem v Jugoslaviji Opozicija le vodno napovedale padec vlade BEOGRAD, 22. (Izv.) Pblitična situacija je v glavnem neizpremenjena. Vlada hoče doseči sporazum z Radićem. Saj je njen glavni cilj sporazum, s katerim bi bilo v glavnih obrisih urejeno hrvatsko-srbsko vprašanje. V tem ozira je bila avdijenca Davidoviča pri kralju, ki se mudi te dni na Belju, posebne važnosti. O uspehu te avdijence ni še ničesar definitivno znanega. Vladne stranke so o poteku nadaljnih dogodkov zelo optimistične. Ta optimizem se opaža posebno v Zagrebu. Zelo verjetno je, da pride do širšega sporazuma, s katerim bo vladao delo zasigurano za dolgo dobo. Na drugi strani pa je mnenje opozicije, da je želja krone, da vstopi HRSS v vlado na podlagi posebnega definitivne g a spo- razuma. Radi tega pričakuje opozicija v tem vprašanju nesoglasij med vlado in HRSS. Ta nesoglasja bi lahko imela za posledico padec vlade. Občintkt volita v Mariboru Skupen nastop Slovencev MARIBOR, 22. (Izv.) Včeraj so se vršile v Mariboru prvič po osvobojenju občinske volitve. Agitacija je bila zelo živahna od vseh strani. Potek volitev je bil normalen. Do nemirov ni prišlo nikjer. V vsem je glasovalo skoraj 70% volilnih upravičencev. Narodni blok je dobil 2465 glasov, vse ostale liste skupaj pa 2187 glasov. Potemtakem dobi narodni blok 32 odbornikov v občinskem svetu, socijalisti 4, Nemci 4 in komunisti 1. listi narodnega bloka je bilo igvoljesA 14 kandidatov SLS (Slovenske ljudske stranke), 8 kandidatov JDS (Jugosl. demokratske stranke), 6 kandidatov NSS (Narodne socialistične stranke) in 3 kandidati NRS (Narodne radikalne stranke). Po dokončanih volitvah se je vršila po mestu povorka, ki so jo uprizorili nacionalisti (orjuoaši). Po končani manifestaciji je nastopilo več govornikov, med njimi tudi časnikar Radavej Rahar, ki se je spomnil skupnega trpljenja mariborskih Slovencev prsd 16 leti na isti dan ter pozival Slovence, naj ostanejo složni neglede na pripadnost k strankam, ko bogo feo zahtevali narodni interesi. Po dokončani manifestaciji so se manifestanti mirno razšli. Mariborsko prebivalstvo se je pri teh volitvah vse drugače iskazalo kakor, so pričakovali Nemoi. Novinarski tea^rsa zopet preložen BEOGRAD, 21. Centralna uprava Jugo slovenskega novinarskega udruženja je vnovič preložila letošnjo glavno skupščino, ki se bo vršila definitivno dne 29. septem bra do 2. oktobra. Srbiji BEOGRAD, 21. Kralj je podpisal ukaz o politični amnestiji za južno Srbijo. Amne-stirajo se vsi oni, ki so pomagali kača-kom, a so bili k temu primorani s silo. Kongres jugoslovanskih pravnikov ZAGREB, 21. Minister pravosodja je otvoril kongres jugoslovenskih pravnikov. Kongresu prisostvuje okolu 400 zastopnikov iz vseh pokrajin kraljestva SHS. (Štefani.) _ Makedoastvajničt na dsln v inozemstvu BEOGRAD, 22. (Izv.) Notranje ministrstvo je izdalo naslednje uradno poročilo V smislu odloka makedonskega komiteta je general Protogerov poslal nekoliko svojih ljudi v inozemstvo, da ubijejo Kosto To-dorova in Obbova^ bivšega bolgarskega ministra, ki se nahaja v Beogradu. To do rov biva sedaj v Pragi. Beograjska in praška vlada sta storili vse potrebno, da preprečita ubojstvo. BEOGRAD, 28. (Izv.) V vladnih krogih doznavajo, da ima vlada autentične vesti, da je napade kačakov na ju^oslovensko prebivalstvo organizirila albanska vlada s pomočjo neke velesile. Vsled tega bo jugo-slovenska vlada vložila pri albanski vladi protest, ker prevladuje mnenje, da naroča albanska vlada take napade, da bi tako okrepila vprašanje narodnih manjšin. Ruski kmetje in kolekti MOSKVA, 22. Pred nekoliko dnevi so zažgali v Ivanovcu v kijevski guberniji tamkajšnji kmetje komunistično kolektivno gospodarstvo, ki je popolnoma zgorelo. Kmečki sovjet za kijevsko gubernijo je sklenil, da se poravna povzročena Škoda s posebnimi davki, katere se naloži bogatun kmetom v Ivanovcu in okolici. dslgovi Ameriki NEW YORK, 22. Jugoslavija in Litva bosta pristopili h konsolidaciji 71 mitijonov dolarjev, Lkva pa 6 mafifonov. MAROKO BOJIŠČE MADRID, 22. Uradno poročilo o maroški situaciji ponvi: V odseku Cuou so bili napadeni legljonarji. Imeli so 4 mrtve in 12 ranjenih. Sovražink, ki je utrpel velike izgube, miruje. PARIZ, 22. list «Journal» je prejel iz Madrida: Proglas .visokega komisarja v Maroku napoveduje splošno ofenzivo v vzhodni ceni. Sodelovale bodo tudi Čete, ki opersri|o ▼ pokrajini Scuda in KarackL MEŠČANSKA VOJNA NA KITAJSKEM SHANGAIj, 21. Pomorske edinice so od-plule danes iz Shangaija, da dohitijo mornarico maršala Ou Pel Foua. Čete Tke Kianga so skraffele svojo bojno črto, medtem ko je general Haotmg Ton Lin vzpostavil n* pri Sv. M. Magdaleni. Danes ob 8.30 zvečer redni sestanek. — Eno uro pred sestankom odb. seja. Ker so važne točke na dnevnem redu se naprošajo odborniki. da se ie udeleže točno in polnoštevil-no. — Tajnik. Magdalenaka podružnica «Šolskega društvn**. Danes ob 8. uri zvečer izredna odborova seja v gostilni «pri Tirolcu*. Pridite vsi in točnol — Tajnik. Dramatični klub visokošolcev priredi v nedeljo, dne 28. t. m. na Kontovelu Tučičevo dramo ^Golgota*. K obilni udeležbi vabi omenjeni klub. M. D. Zarja — Rojan. Dades točno ob 19.30 odborova seja. — Predsednik. Iz tržaškega življenja Krvav pretep v kopališču pri svetilniku. — Kopališčni čuval, ki Je hotel pomiriti prepirajoče tovariše, težko ranjen. Pretekle nedelje pozno ponoči je. .prišlo v ljudskem kopališču pri svetilniku do hudega prepira, ki je žalostno končal. Sprli so se čuvaji omenjenega kopališča in sicer: 33-letni Artur Bussan, doma is Kopra, 58-letni Ivan Buscian, rodom iz Isole, 32-letni Marijan Parenzan, 31-letni Ivan UlcU grai in neki Almerigogna, poslednji trije Trža-čani. Možje so bili precej vinjeni, radi tega je umljrvo, da so bili tudi zelo zgovorni. Razgovor se je kmalu razvil v živahno prerekanje, kajti zdi se, da so med čuvaji že delj časa obstojala stara nasprotstva. Vino je bilo krivo, da so bili možje preveč odkritosrčni; povedali so si marsikaj, o čemer so sicer molčali. Prerekanje je postajalo čimdalje ostrejše in končno so si možje skočili v lase. Razvil se je srdit pretep; kferfuta* bič« «JU»rfn pea*Ba*«>i>mWl, d* p bik> tok H*u$btgi» pitec« > pitioitvoiMt te- /ust ftegt&conu* #Mmt 18 tet* ki je vm ftas bM m atra* 4Sx m ni udeMttl »pita. Ko j« autiI rideL, da bi pretep utegnil fcneti hude po-aledice, Je stopil med prepirajoče ter jjfc sku-ftal pomiriti, todft stefco ^ uMd. Pcetepečd, izmed katerih tfte-dva med tem časom Se po* ttegnAla no*«, »o s« obrnili proti-posredovalcu. Nenadoma se je Fvegiacomo zgrudil a boiest-®hn krikom na tla t«r obie*al ves krvav. Vpitje je pTivabtto tta mesto prepira nekoga faSf-•tovskega oetrnka dn dva orožnika, katerima me je kmalu poareCilo napraviti red. Poleg drugih prepiraiočih ie bil aretiran tuda čuvaj Busen, ki fe ranil Fragiacojna. Med tem časom je prihitel na lice mesta zdravnik rešikie postaje, ki je bil tel. obveSCen o dogodk-u. Ta je podal Fragiacomu, ki j« t>il ranjen * — na raznih delih telesa, po- sebno n*.^. x - na spodnjem delu trebuha, prvo pomoč. Obvezal je tudi Busana, ki je bil »enevarno ranjen na ghrvi. Fragiacomo je bil nato prepeljan v mestno bohninico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurglCni oddelek. Besan je bil z drugimi aretiranci vred odveden na policifrtfti komesarijat v ulici Sanita, kjer se Jte pri »siisanju ugovarjal, da je ranil Fr*giacorne v sllobranu. Po zaslišanju je bit Buran odveden v sapor v ulioi Coroneo; ostali pretepači so biii začasno izpuščeni ne svo-oodo. Roparski napad. Premogar Matej Svab, star 5® let, stanujoč v zagati Pancogole St. 1, se je pred sinoćnjim vralal domov. Ko je šel po ulici Punta del Forno, je ia temnega kota nenadoma planil nanj nek neznanec, ga najprvo oeusmnjeno obsuval s pestmi in brcami ter ga končno podrl na tla. Ko se je Svab zopet opomogel na noge, ni bilo o napadalcu, nikakega sledu; z njim je izginila tudi švabova listnica m zneskom 20 lir. Svab je prijavil dogodek na policijskem ko-ttisarijatu v ulici Sanitž. Kmalu potem se je ;d*em agentom posrečilo izslediti napadalca, Ici j« 27-letni brezposelni mornar Artur Rojas, rodom iz republike Chile. Predrzni ptiček je b«l pridržan v zaporu, Čeprav je trdil, da je nedoften. V hladnih valovih si je hotela ohladiti srčne rane. 31-ietna Florina i.f stanujoča v ulici Car-flticci, se je predsinočnjim okoli 24. ure sprehajala s svojim dragim po obrežju v bližini ribjega trga. Ljubimca sta se zelo živahno razgo-varjala o nečem, kar ni moralo biti ženski posebno ljubo, kajti nenadoma se je obrnila, stekla proti morju ter planila v vodo- Njen spremljevalec, ne bodi len. hajdi za njo v hladne valove. S precejšnjim trudom je spravil žensko na breg. Ker se je obupana Florina pošteno napila slane vode, jo je da4 na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnišnico. V znamenju karbolne kisline. Zasebnica Adele De Pierno, stara 28 let, stanujoča v ulici Molino a vento št. 70, je sklenila predsinoč-njim napraviti konec svojemu življenju s tem, da je zavžila nekoliko karbolne kisline. Domači nesrečne ženske so poklicali na pomoč zdravnika rešilne portaje, ki je zasirupljenki izpral želodec, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje De Piernove je precej opasno. Vzrok njenemu obupnemu činu so baje nesrečne družinske razmere. Nesrečen padec. Uradnica Antonija Pagno-scin. stara 26 let, stanujoča v ulici Gatteri št. 30. se je hotela pretekle nedelje zvečer ukrcati v Grijanu na parnik, ki je imel odpluti v Trst. Ko je hitela čez pcmol, se je spotaknila, padla s pomola na skalovje ter si pri tem zlomila na kompliciran način levo nogo. Ponesre-čenka je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo morala 8 tednov. Živo ribo je pofcrl. Težaka Josipa Cociancig, starega 47 let, stanujočega v ulici Donadoni št. 3, je predvčerejšnjim doletela nenavadna nezgoda. Zjutraj se je odpravil k morju, da bi si z ribarenjem preganjal dolg Čas. Po dolgem, brezuspešnem Čakanju je končno ulovil na trnek prvo ribo; povlekel jo je iz vode in ker se mu je motvoz trneka pri tem zamotal, jo fe vtaknil v usta, da bi imel proste roke. Riba se je zvijala med zobmi in ker ni mogla uiti drugam, je zlezla težaku — v grlo. Mož, ki ga jc nepovabljeni gost v grlu začel daviti, je tekel na rešilno postajo, kjer mu je zdravnik skušal podati potrebno pomoč, toda riba se je med tem časom že prerila v želodec. Upati je, da se ne naseli tam stalno.— pm WoHosteoM pograbil kozarao, m tfa VT$tl t vso silo v 0avo ter zbcft&L Za vsr strofike *a-1tfeva 3X00 ar. Preda.; Je res, da ste s« izrazili proti obto-fencu, da ie Italijan in da bo šel? Koripr: Vse to si ras; jaz nisem sploh govo-tfi s obtožencem o poEUki Priča Arčan Josip, star 51 let, po poklicu zidar, je opisal k*fco sta se Kozler in obtoženec prepirala radi Starega pretepa. Vendar pa m sliial Kozle rja, da bi govoril o politiki. De vide: Arčan je *ekei, da ne pride v mojo gostilno, ker sem Italijan. Artan: Tega nisem rskel, pač pa sem rekel, da je v Lisjak-ovi mnogo več odjemalcev kot pa v njegovi. Priča Anton Vidmar, star 45 let, po poklicu kuriač, je izpovedal isto kot Arčan. Tudi on ni slišal, da bi govoril Kozler o politiki. Preds.: Je bil vinjen Davide? Priča: Dozdeva se mi, da je bil. Končno je bil še zaslišan kot priča Kozlerjev brat Josip, star 48 let. po poklicu železničar. On je opisal, kako je bUo v gostilni; ter je dodal, da je btl obtoženec nekoliko vinjen. 1 udi on ni slišal, da bi brat govoril o politiki. Priča Alojzij Lisjak je v inozemstvu. Zato je predsednik prečita! njegovo izpoved, v kateri je tudi izrecno poudarjeno, da ni Kozler govoril o politiki. Pred zaključkom dopoldanske razprave je obtožencev branitelj odv. Robba predlagal, naj bi se Devidefa sodilo po italijanskem zakoniku, ker je za ta slučaj — milejši. Nadalje je predlagal, naj se natančno ugotovi, če ima dogodek politično ozadje. Razprava se je končala ob 12.15 in se bo nadaljevala danes ob 9. zjutraj. Govoril bo državni pravnik in branitelj Robba. SPORT Izid dirke Športnega kluba «Postojna> dne 21. 9. 1924. Dirka je pričela, kakor objavljeno, točno ob 13.30 popoldne. Startalo je 19 dirkačev, Progo 85 km so prevozili: 1. Komar Ignacij, Športni klub «Postojna« v 3 urah 4 min. 57 sek. 2. Komar Ciril, Športni klub «Postojna» v 3 urah 13 min. 40 sek. 3. Gorkič Emil, Športni klub « Jadran», Vrtojba v 3 urah 13 min. 41 sek. 4. Baje Franc, Športni klub «Skaš», Ajdovščina v 3 urah 17 min. 48 sek. 5. Malalan Franc, Športno dr. «Adria», Trst v 3 turah 19 min. 38 sek. 6. Grželj Jakob, Športni klub «Postojna» v 3 urah 24 min. 39 sek. Podrobno poročilo o četrtkovi številki. dirki objavimo v Vesti z GoriSkega Vodstvena seja goriškega iašja. V torek zvečer se je vršila vodstvena seja goriškega fašja, na fcateri so člani vodstva predvsem razpravljali o političnem položaju, nastalem vsled izdajanja lista «L'Ison-zo», katerega urejuje fašist g. Graziani, in vsled znane Mussolinijeve brzojavke goriškemu podprefektu^ da so kakoršnekoli spremembe dosedanje pokrajinske razdelitve izključene. Vodstvo je odobrilo vse mere, ki jih je pod vzel politični tajnik fašja napram gosp. Graziani-ju, ter je sklenilo predložiti celo zadevo zvezinemu vodstvu v svrho nadalj-nega postopanja. Nato je bila sprejeta re- drugimf točkami J. Krekova igra "Turški krx4». V podrobno kritiko se ne boa»*4|nščaI; naj omenim le, da je bilo za red pri prireditvi premalo poskrbljeno, rediteljev nisem videl nikjer, gostje se niso v shičaju potrebe vedeli na ko£& obrniti. Uršula je bila razmeroma dobra, le preveč monotona, ledajalec je Igral brez srca, kakor slabo namazan stroj (Je na pamet se ni naučil vloge). Paia je še precej dobro nastopal. RibniČon je gledalce zelo dobro zabaval. Pri igrah, kfcr je ugajala zadnja: V. Žgfinec «Cin can ccrfgn-dan», nar. iz Medjimurja, ker je bila . . . veselaj narod, ki tlačijo vse mogoče skrbi želi nekoliko vesele zabave. Sicer ie rihemberiki zbor dosegel že večkrat večje uspehe. V ostalem je prireditev dobro izpadla. Ko je prireditev končala, je legel nad Rihiembe#k že mrak in gostje so se polagoma razšli: nekateri peš, drugi spet ne, ker so želeli lepše družbe, tretji na vozovih (trdni kmetje na «škalirjih», gostilničarji v kočijah,) četrti na kolesih, tam zopet v avtomobilih, na motornih kolesih, z vlakom; odhajali so domu s trdno voljo, da prihodnje leto zopet posetijo Rihemberk za kvaternico. Nemalo jih je odšlo tudi na plesišče, dasi se je vršilo v znamenju asimilacije. prerokovanje sedaj ureaoičilo. Ostal je torej edino ie navaden pisarček pri tukajšnjem rudniku. Priporočamo tedaj uslužbencem pri rudniku, naj se od sedaj naprej obračajo z različnimi prošnjami do pravega rudniškega ravnatelja in ne več na tega gospodlča, ker je bila vsa stvar res že ameina, da je imel glavno besedo pri rudniku ta človek! Priporočamo tudi drugim meščanom, naj se ne smešijo več s tem, da se mu bodo.še vnaprej klanjali do tal, kot smo do sedaj to opazovali! Dovršil je -torej svojo vlogo in najbolje bi blio, da bi se sploh zgubil iz Idrije, kar bi bilo v korist države, fašja in Idrije. — (Čitalnica.) Kakor smo že parki;at na tem mestu poročali, je bila naša čitalnica že lansko leto razpuščena in to vsled velikih intrig goriimenovanega Vlahovića! Čitalniške lokale je zasedel fašjo za 3voj sedež in sicer protipostavno, ker dotične lokale ima čitalnica v najemu Še pet let. Posestnica dotičnih lokalov se je uklonila le sili, da je prelomila pogodba, ker jo je pač teroriziral imenovani Vlahović! Apeliramo na novega tajnika fašja, da izroči lokale zopet čitalnici, da bo lahko zopet pričela delovati, ker sedaj ni nikakega zadržka več proti temu. Sicer ne vemo, kdo je sedanji tajnik, toda prepričani smo, da bo imel toliko strpnosti, da bo storjeno krivico, ki jo je napravil Vlahović, zopet popravil, ker le na ta način si bo pridobjl naše spoštovanje, katerega si Vlahović nikakor ni mogel pridobiti. To bi bilo pa tudi v interesu mirnega sožitja, katerega si tu vi želite in za katero se potegujejo vsi, ki so dobre volje in o čemer je govoril tudi kr. komisar, gr. uff. Castelaizi, ko je nastopil svojo službo v Idriji! — (Potni listi.) Kolikor nam je znano, se ne dela neprSik pri izdajanju potnih listov za inozemstvo razen mogoče v slučajih, če gre za notoricno «nevarne» ljudi. Da se pa delajo neprilike trgovcu, ki se peča edino s trgovino m ne politiko in ki ima veliko trgovino s skoraj vsemi državami zahodne Evrope in tudi Amerike, kaj takega je meada mogoče edino^ v Idriji. Znano nam je, da je pred kratkim ugleden tukajšnji trgovec, ki ima veliko trgovino z inozemstvom, naprosil pri pođ-prefekturi za podaljšanje potnega lista, toda izdali so mu ga samo za en mesec. Kc je ta mesec potekel, je naprosil ponovno za podaljšanje, toda podprefektura mu ga ni izdala in tudi ni utemeljila odklonitve. Nerazumljivo nam je to postopanje 22 7& oblastev, ker pa ni ne v interesu trgovine ^^ ^.......... JlBOHB £žL 1,92, goldinarji Večje jtineoo ugodnih cenah. Vta Foodares 6*1. t* T?Sj -w , gn % NJim. Ill.l llrfC Cene na trgu Cavour dne 2-. t. m. (Oddaja na debelo) Vrsta sočivja ozir. sadja za 100 kg: Česen.......... - .1* 260 -400 rdeča pesa............40— 50 korenje...........* 25—40 elavato zelje 1B0 karfiol ............100-160 čebula..............30— 70 fižol v strokah..........»0—100 fižol...............60— 60 figo...............20— 50 salata..............80—160 limone . ...........* &— melancane ............20— 50 jabolka.............50—160 orehi ..............170 paprika.............80—160 krompir...............40— 55 hruške..............100—240 breskve...................#0—200 grah...............230 paradižniki............20— 30 me one.............'<0 češ pije ............110—126 radič..............40-280 špinača.........*>0—120 ^roz^je.............90—210 buče ..............60—140 Pohištvo Z3 dom Najfinejše vrste. Pohištvo za urade Navadna in amerikanske vrsti. Zajamčena kakovost. :: H. STEINER:: D. s o, So lil repa 2 r, Bersna p&ročiia* ogrske krone ...........0.02*0 avstrijske krone . . .......0.S32 geškosiovaike krone........66.25 dinarji .................3i.H0 le j i marke 11.75 sploh in gotovo v veliko škodo dotičneifa 5v- ars-Ki fra^i .121.— ____________ . .430.- trgovca, ki ima nujne trgovske opravke v angleški funti papirnati......101.80 Ljubljani, na Dunaju, v Pragi itd. Čudno Benečijske (vojnogkodninske) obveznice .. se nam zdi to, da je podprefektura izdala; temu trgovcu potni list dne 6. 8, t. 1. za en mesec, t. j. do 5. 9. t. m., a sedaj ga je odklonila. Kaj je mogel ta trgovec tako hudega napraviti po 6. t. m., da se mu je sedaj podaljšanje odklonilo? To ugarko bo morda razrešila višja oblast! Nadp.'je se nam tudi jako čudno zdi, da se nekaterim drugim osebam izdajajo potni listi brez vseh cerimonij, in sicer takoj drugi dan, potem ko so zaprosile zanj, in jim jih dotični funkcijonarji kr. podprefekture še celo osebno na dom dostavljajo. Nadalje je 0*0310 C 0-30 6.S.75 32.5*0 12.25 22.90 iSil.50 432 — 102.— 83— solucija, v kateri vodstvo ugotavlja, da je, tud- čudno kak0 ^ se izdajajo potni listi Gorica popolnoma tiha in ponižna, obza-1 - - -luje izdajanje listića «LTsonzo», ki izhaja • ' " * 1 -- ---1—' Gra- ZAHVALA. Podpisana globoko ginjena po tolikih dokazih iskrenega sočutja ob prebritki izgubi sina oz. brata franca Zafred izreket v s onim cenjenim osebam, ki so bodisi z darovan -n cvetja ali s spremstvom k večnemu počitku a i a katerikoli način hoteli počastiti spomin predragega pokojnika, tem potom najprisrč-nejšo zahvalo, posebno pa članstvu druŽtva Zarja. TRST. dne 22. septembra 1924. Rodbina ZAFREĐ. POROTNO SODIŠČE Stara zadeva in staro sovraštvo. (Težka teletu« poikodba) Včeraj dopoldne ob 9. uri se je pričela na tukajšnjem porotnem sodišču prva razprava v letošnjem zasedanju. Na zatožni klopi je sedel Josip Davide radi težke telesne poškodbe, predvidene v §§ 152, 155, a, d, e in 156 kazenskega zakonika. Točno ob 10.30 so porotniki prisegli, da bodo vestno izvrševali svojo dolžnost; nato je predsednik sodnega dvora otvoril razpravo ter prečital obtožnico, ki se glasi: Dne 5, oktobra 1920 je obtoženec Josip De-vidc od Josipa in Katarine Pavletič, rojen leta 1878 v Sv. Križu pri Trstu, po poklicu gostilničar, stanujoč v Trstu, v ulici S. Ermaco-ra žt. 3, že večkrat kaznovan, vrgel težaku Koz-berju Franu iz Idrije kozarec v glavo ter mu povzročil nevarno rano nad levim očesom, tako da je moral ostati v bolnišnici nad 20 dni; potem pa ni bil sposoben za nobeno delo še cela dva meseca. Sploh pa se mu je močno pokvaril vid. Po prečitanju obtožnice je predsednik v kratkih besedah opisal porotnikom, kako se je zgodil ves dogodek; nato je zaslišal obtoženca De videja. Ta je izpovedal naslednje: Dne 5. oktobra leta 1920 sem šel v gostilno, ki se nahaja za ro-tansko cerkvijo in ki je last nekega Lisjaka. V gostilniški sobi sem našel med drugimi gosti tudi težaka Kozberja. Cim me je on zagledal, •e mi je pridružil ter se začel z menoj pogo> varjati. Kmalu je nalašč napeljal pogovor na neki pretep, ki se je vršil pred... desetimi ali Štirinajstim« leti in pri katerem jih je Koz-krjev brat Josip dobil od mojega brata. Da bi me pa še malo bolj razjezil, se je spustil na poHti£no polje ter je pripomnil, da sem Iiali-)m in da bom kmalu šel, ker da bodo priili •naši* dol. Ne vem, kako si je tolmačil to besedo «maši»: aH je mislil s tem komuniste ali Slovence. To m« je tako razjezilo, da sem zagrabil kozarec ter mu ga vrgel v glavo. Preds.: Zakaj niste omenili to politično afero takoj pri prvem zaslišanju? Obtoženec: Zato ker nisem hotel. Potem je bil zaslišan oškodovanec Kozler Fran. On je povedal, da je prišel v gostilno obtoženec ter ga začel kar na lepem suvati z laktjo; pri tem je tudi omenil oni stari pretep ter hotel s Um do^ri. At* hi <*> «leola. K«»ič.nn izključno le po osebni inicijativi g. ziani-ja, povdarja, da Gorica drugega ni zahtevala in ne zahteva kot le podvzetje mer, da postane jako kulturno in gospodarsko središče, ki naj postane žarišče itaJi-janstva v obmejnih krajih, ter končno obnavlja prisego neomejene zvestobe in slepe pokorščine ljubljenemu vodji t. j. Mus-solim-ju. Po sprejetju te resolucije je vodstvo razpravljalo o raznih mestnih vprašanjih, kakor se je vršila razprava o framazon-stvu. Kakor znano, je zapričela fašistovska stranka ostro borbo proti prostozidarstvu. Gotovo je tudi goriiki fašij dobil v tem pogledu kaka navodila in povelja, kajti vodstvo je sklenilo, da morajo vsi oni fašisti, ki so imeti kakršnekoli zveze z masonstvom, tekom petih dni podati izjavo, s katero obsojajo masonsko gibanje kot škodljivo in sovražno fašizmu ter se od njega izrecno odpovedujejo. Vsi oni fašisti, ki so nekdaj bili masoni, morajo priti k izpovedi k političnemu tajniku. Izpovedoval bo ob četrtkih in sobotah od 5-7 pop. Končno je 'vodstvo sklepalo še o raznih drugih zadevah, ki pa se tičejo izključno le notranje organizacije goriškega fašja in nas vsled tega ne zanimajo. Pač pa nas zanimata okolnosti, da se je vodstvo goriškega fašja v imenu Gorice izrecno odreklo od borbe za zopetno samostojnost goriške dežele in da je odstopilo zadevo Graziani zvezinemu vodstvu v Vidmu. Kaj porečejo k prvi okolnoeti Go-ričani, kakšna bo v drugi okolnosrti sodba zvezinega vodstva in kaj poreče nato g. Graziani. Khh1! V sredo, 24. t. m. se vrši v župni cerkvi posmrtno opravilo po pok. g. nad-učitelju AJojziju Vrču. Vabljeni so vsi pokojnikovi tovariši in šolski otroci. Is Urne. (Sprememba v fašjuj Znani tajmk idrijskega fašja, Hrvat Vlahović, je odstavljen ter je s tem končno dokončal svojo vlogo, ki jo je s tako vne-tostjo izvrševal proti vsemu, kar je slovenskega! Najlepše pri vsem tem pa je to, da je bil odstavljen iz vzroka, ker je bil za svojo hrabrost odlikovan s hrabrostno svetinjo od avstrijskega cesarja, vsled zaslug, ki si jih je bil pridobil na soški fronti! V Jugoslaviji ni «hotel» ostati ter je prihitel v Italijo, kjer si je znal pridobiti podgero pri merodajnih fašistovskih krogih ter bil poslan na važno mesto v Idrijo, kjer je napravil toliko krivic našemu ljudstvu, da se ga bo še dolgo spominjalo. Kakor smo že enkrat v «Edinosti* povdarjali, da se bo ona vrv, s katero je žugal vašemu dopisniku, ovila okrog njegovega stolčka in tfa vrtfla t doeedanie višine, v ie torei to Mali onlasi IZDELOVANJE košar za oljke (za stiskanje oljk in sadja) po jako nizkih cenah. Tvrdka Maier & Co Via S. Carlo št. 2. 1191 nekaterim osebam samo za en mesec, drugim za dva ali tri in zopet nekaterim za celo leto. O takih stvareh bi vedeli še marsikaj povedati, toda za sedaj pustimo. Apeliramo pa na višjo oblast, da napravi red glede izdajanja potnih listov, ker si človek marsikaj misfi o tej stvari, kar bi ne smelo biti. Rihemberk. Nekateri peš, drugi na vozovih (trdni kmetje na «škafirjih», oblolični gostilničarji v kočijah), tretji na kolesih, tam zopet v avtomobilih, na motornih kolesih, končno tudi z vlakom so prihiteli rz bHžnie okolice, iz mest^ in vasi, za kvaternico v Rihemberk. Mnogi posebno kmetje so prišli, da kaj kupijo na trgu, drugi zopet iz navade, tretji da se pokažejo — in zaprašeni, s svojimi avtomobili imponiraj© «ubogi gmaini«; mladino je gotovo priva-----,, . . bila veselica «Krsč. soc. društva«, a menda TRGOVINA z mešanim blagom in trafiko, edi-tudi ples, ki se je vriil pod asimilacijsko firmo , na v okraju, na zelo prometni cesti, ^se proda. TRST, Via Ge^a 17 - Via Pauliona 1 (Vogal Piazza Stazione) POZO3i Mero za vino in Olje z uradnim pečatom. Mer« za Uto z uradnim pečatom. Metri v onem kosu z uradnim pečatom. Metri, ziožljivi, z uradnim pečatom. Tehtnice decimalne in za prodajalno, žigosane Mostne tehtnice za vozove, žigosane. Ing. Ksghi & Vidovich Trst, via Sanita 8 (»ogel Via PorporeilaJ I! družba z oro j. (29) Trst - Vic Artisti 9 - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar DRUŽABNIKA iščem za svoje nove izume, ki se ne izdelujejo ie v nobeni državi. Kemično-higijenični zavodi in tovarne imajo prednost. Iščejo se zastopniki za vse države. Dopisi pod Laurencelaboratorij na upravništvo. y 1192 TRI MLADENKE, želijo pismenega znanja s tremi gospodi, ki bi imeli veselje prestopiti v boljše življenje. Naslovi pri upravnižtvu. 1189 L pOC in na drugem kraju. »Drago, vse je drago, so godrnjali kmetje, ravno tako kakor v Dorn-bergu; ena orenca 40 lir!» «Saj zdaj ni več davka na vino, prav lahko kupite*, so odgovarjali gorjani. Na trgu je bilo izredno živahno; ako bi človek verjel veselemu prepevanju mnogih laških kramarjev, bi lahko sklepal, da je bilo sklenjenih mnogo kupčij.* S trga si napravil par korakov na bližnje dvorišče in že si ti je nudil čisto drug prizor: številna množica se je pod vplivom domačih igralcev zatopila v t u rike čase, v ono junaško dobo naših pradedov. Na vzporedn (ne «vspo-redu», kakor je stalo na vabilih I) je bilo med Eventuelno se upravništvu. da tudi v najem. Naslov pri 1190 80 q REFGŠKA in drugega grozdja je na proda) v Škofijah. Pojasnila daje trgovina Andrej Valentič. 1193 Zlato, srebro, krone, platin, zobovje kupuje Zlatarna Aifcn Pooh Trst, Via Mazzini 46 (25) AVTOMOBILSKA PROGA Tnt - mm »sta - Lonjerskl kamnolom - fiazovus - P^rife ::: Gropsia-Mte. ::: OB DELAVNIKIH: Iz P. Oberdan ob lJ'— in lb 15 Iz Trebič „ 6 15 „ 13 15 OB PRAZNIKIH: Iz P. Oberdaa ob 12 -, 14-3*1 in 1% :JO Iz Trebifc ob 7 —, 1315 in 17-30 NB. Ob delavnikih edina cena L 3*—. 550 Podjetje ROMOLO BRUNELU. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. IĐRIJA. V hotelu Didič razstava — prodaja ženskih klobukov zadnje novosti in kožuho- debelo in za družine Via CUmCORI o, na vin. Od 23 do 27 septembra. 1194 drobno in za družine Via Gfiullaili 32- Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. ŠRANCAR. BABICA.. avlorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Ginlia 29 968 □ ODDDDDO O O D D D □ D D D O D P D □ □□□ □ O □ O □ □□□ □□□□□□□□□ □□□ BANCA ADRIATIC Ustanovljena leta 1905« Delniška Klavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. P „sv-n'.r^ =A^,j:,a-sF,NlJ'«^9 ftsssfo^isuA. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. lamfci italijanske kredite v Jugoslaviji in Jttgoalovenske kredite v Italiji ter eekomptira tozadevne akcepte. Otvaria akreditive za nakup blaga. Inkasira menice In račune. Kupuje In prodaja dinarje in druge 1 valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vich trgih Jugoalavije. v Lirah in Dinarjih Mr Jih otM^aHU« n*M»©ll® po dogovoru. - Sprejema m vtoSne haHSlce ter Jih obrestuj« po *•/, D D D O DOODODDODD D O D □ D P D □ □□□□□oaaDaDooDoaDaoD u a d o □ D lD a J □ □ (o I □ □ □ j □ i d i o ■ □ □ □ □ ; □ i □ o iD ]□ a