OSKARJI
DAJ MI GR! OSKAR I
Ko ni Scorsesejev šoker Cape Fear dobil nobene nominacije za letošnje oskarje, so vsi vzdihnili, da je to sicer krivično, a da je za občutljiv in nenasilen okus hollywoodske Akademije dovolj že to, da je kopico nominacij podelila Demmejevemu šokerju Ko jagenjčki obmolknejo - zahtevati kaj več, bi bilo kajpak neumno in neplodno, češ, Akademija je pokazala dobro voljo in še vedno je bolje to kot nič. Malo so tedaj vsi skupaj vedeü, da bo sveta noč 30. marca v resnici krvava noč in da bo šoker Ko jagenjčki obmolknejo obema najbolj dekoriranima filmoma (Bugsy in J. F. K.) ukradel show ter pobral vseh pet velikih oskarjev - za film (Edward Saxon, Kenneth Litt & Ron Bozman), režijo (Jonathan Demme), glavno moško vlogo (Anthony Hopkins}, glavno žensko vlogo (Jodie Foster) in scenarij po že objavljeni predlogi (Ted Tally po istoimenskem romanu Thomasa Harrisa). Bugsy je snel sicer orjaških 10 nominacij, toda obsedenost človeka s Hollywoodom samega Hollywooda očitno ne obsede več do te mere, da bi se mu film zdel vreden oskarja, pa čeprav je ta človek gangster in čeprav je mimogrede izumil in - ne ravno daleč stran - ustvaril drugo tovarno sanj, Las Vegas: Bugsy je večer začel odlično, kmalu pobral dva oskarja, za scenografijo (Dennis Gassner & Nancy Haigh) in kostume (Albert Wolsky), obakrat potrt predvsem Spielbergove scenografe in kostumografe s filma Hook (Norman Garwood & Garrett Lewis, Anthony Powell), s tem pokazal, da misli povsem resno, toda na koncu je bilo to kljub vsemu presenetljivo vse. J. F. K. se je zdel z osmimi nominacijami in vsemi viharji, ki jih je sprožil, edini resni tekmec, toda tudi obsedenost človeka z nacionalno zgodovino in njenimi misteriji očitno Hollywooda ne gane več, se toliko manj, ker Oliver Stone v samem filmu ni povedal nič več, kot vse že prej obja-4vljene razkrivaške knjige (predvsem Jima Garrisona On the Trails of the Assassins in Jima Marrsa Crossfire - the Plot that Killed Kennedy), če pač zanemarimo sicer ne povsem nepomembno dejstvo, da ima vsak akademik o šestdesetih svojo zgodbo in da mu gre človek, ki se postavlja kot one & only interpret šestdesetih, zelo
na živce, celo do te mere, da mu je potem pripravljen dati le oskarja za montažo (Joe Hutshing & Pietro Sca-lia) in kamero (Robert Richardson): filma J. F. K in Bugsy sta imela le sončni zahod, toda film Ko jagenjčki obmolknejo je imel tako noč kot
bržčas tudi jutro naslednjega dne. Če seje mnogim zazdelo, daje postalo izločanje Martina Scorseseja iz boja za oskarje glavni hollywoodski šport, potem se je zdelo to, da je ostala Barbra Streisand brez nominacije za režijo (nič posebnega, lani je brez te
OSKAR ZA GLAVNO MOŠKO VLOGO: ANTHONY HOPKINS
nominacije kljub nominaciji za film ostala Penny Marshall) in glavno žensko vlogo (pa kaj, Kevin Costner jo je lani dobil, ne pa tudi oskarja), le stvar kozmetike, ki jo bo the noč prevrednotila in postavila na pravo mesto: in jo potem kajpada tudi je, toda with a
vengeance - film The Prince of Tides
je ostal brez oskarjev. To Akademija počne le še Spielbergu, letos nič manj: tudi Hook je namreč ostal brez oskarjev. In če je Bugsy ukradel filmu Hook show v mehkih tehničnih kategorijah, potem mu gaje v trdih ukradel
Terminator 2: spielbergovske oskarje za vizualne efekte (Dennis Muren, Stan Winston, Gene Warren, jr. & Robert Skotak - vsi so se zahvalili Marku A. Dippeju), montažo zvočnih efektov (Gary Rydstrom & Gloria S. Borders), masko (Stan Winston & Jeff
OSKAR ZA GLAVNO ŽENSKO VLOGO: JODIE FOSTER
OSKARJI DAJ Ml GRIZ, OSKAR
pomemben kot boj ene ženske proti enemu moškemu (Jodie Foster), kamera se je zdela premalo globoka, premalo eksperimentalna in premalo črno-bela (J. F. K.), režija Ridleyja Scotta pa se je zdela premalo agit-CNN-ovska in preveč prop-MTV-jevska
OSKAR ZA REŽUO: JONATHAN DEMME
Dawn) in zvok (Tom Johnson, Gary Rydstrom & Lee Orloff) je namreč snel postholokavstni kiborg s tipičnim E. T-jevskim sporočilom in dokazal, da se to, če v film zmečeš 100 milijonov $, potem nekje tudi zanesljivo pokaže, with interest. Scottova postfeministič-
na odisejada Thelma & Louise (mimogrede, Blade Runner je i. 1982 snel le nominaciji za scenografijo in vizualne efekte) je odšla v noč s petimi nominacijami, toda boj dveh žensk, Ge-ene Daviš in Susan Sarandon, proti celemu moškemu rodu se je zdel manj
- le Callie Khourie, ženska, kot so dokončno lahko spoznali tisti, ki tega do sedaj niso verjeli, se je lahko za prvi izvirni scenarij, ki ga je kdajkoii v življenju napisala, do tal zahvaljevala Bogu, Ridleyju in možu, pri tem pa porazila tri dokaj slavne režiserje: Joh-
na Boyz N the Hood Singletona (Boyz N the Hood), Jamesa Fingers To-backa (Bugsy) in Lawrenca Body Heat Kasdana z ženo Meg (Grand Canyon) in kajpada velikega favorita, Richarda LaGraveneseja, scenarista Gilliamove urbane ekstravagance The
OSKAR ZA NAJBOUŠI FILM: KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO
Fisher King.
LaGravenese seveda ni bii edini nomi-niranec Iz filma The Fisher King, ki je ostal brez kipca, saj se je že to, da je ostal brez nominacije za režijo in film Terry Gilliam sam, mnogim zazdelo prepoceni: tako kot Scorseseju Bog še vedno ni odpustil Zadnje Kristusove skušnjave in tako kot Zidje Spielber-gu še vedno niso odpustili antisemitizma, Gilliamu Hollywood še vedno ni odpustil ogromne gospodarske škode, ki sta jo povzročila njegova filma Brazil in Pustolovščine barona Mun-chausna - le zakaj bi Hollywood odpustil ljudem, ki sodelujejo pri njegovih filmih? Daje oskarja za stransko žensko vlogo dobila Mercedes Ruehl ter pri tem porazila staro mamo Jessico Tandy, mamo Diane Ladd, hčerko Juliette Lewis in sestro Kate Nelligan, se zdi že kot prava otoplitev: Robin Williams je vojno kljub temu izgubil, zdaj že tretjič (prej Dobro jutro, Vietnam & Društvo mrtvih pesnikov), scenografa Me! Bourne & Cindy Carr s svojo kombinacijo srednjega veka, postmodernističnega urbanizma in klošarskega designa nista vžgala, komponist George Fenton pa je s svojo pasticcio-kompilacijo spravil staromodno izvirnost-iz-pete-roke, s katero je Alan Menken napumpal risanko Beauty and the Beast, le v zadrego, dlje pač ne, zato ne preseneča, da je film Beauty and the Beast, sicer prva celovečerna risanka kdajkoii imenovana za najboljši film, ob oskarju za izvirno glasbo pobral tudi oskarja za najboljšo izvirno pesem (Beauty and the Beast, Alan Menken & Howard Ashman), še toliko bolj, ker je imel nominirane tri (plus Belle & Be Our Guest), Robin Hood - princ tatov le eno (Everything I Do I Do It for You), Terminator 2 pa nobene pesmice. Lani je western pobral 7 oskarjev, letos le enega: Jack Palance je v filmu City Slickers pokazal, kako lepo je bilo na Divjem zahodu, ko se tam še niso klatili revizionisti, preoblečeni v Kevine y Costnerje in hipijevske yuppieje, ki še svojih žensk ne znajo prevarati, ne da bi si za to vzeli polovico Grand Canyo-na.
MARCEL ŠTEFANČIČ, JR.