Učitelfslci Tou
i
ris
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s Članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 1 J.197. Telefon 3112.
m
Revizija uradniškega zakona.
Temeljno načelo za revizijo uradniškega zakona, ki so ga poudarjale uradniške orga« nizacije je bilo, naj se uradniški zakon izpo* polni v toliko, da se prejemki zvišajo in ustale z ozirom na eksistenčni minimum, od* pravijo naj se hibe, ki so se izkazale v prak* si pri izvajanju zakona ter izdajo tolmače» nja. Isto velja glede razvrstilne uredbe.
Tolmačenje za izvedbo, je predvsem po* trebno za člene 31., 37., 39., 40., 45., 112., 123., 137. in 152., glede katerih so uradniške orga* nizacije ponovno prosile, naj se izdajo po* trebni pravilniki in naj se ti členi uporabijo v svrho izboljšanja stanja državnemu urad* ništvu.
Skupno smo vsi uradniki izrlažiali svoje želje, da se spričo naraščajočih življenskih okoliščin in potreb zvišajo prejemki Vsem kategorijam državnega uradništVa ter izena* čijo pravice glede materijlalnih in pravnih za* dev. Osobito se je poudarjalo potrebo zviša* nja stanarine, ki jo je uradništvo posebno težko zmagovalo po ukinitvi stanovanjskega zakona. Zvišanje najemnin je napravilo sta* nje državnega uradništva neznosno in ne« vzdržno.
Učitelji smo osobito poudarjali še pose* bej izvajanje čl. 39., ker je bilo tangirano tu naturalno stanovanje, ki ga ima učiteljstvo od občin, a se je za to odtrgovala državna stanarina od države. Nadalje smo poudarjali čl. 40. glede posebnih položajev, ki jih zavze* majo šolski upravitelji, da se jim za njih po* sebno delo in odgovornost prizna na osnovi tega člena upraviteljska doklada. »Uradni* štvo na težjih mestih, v napornejši službi in v težjih krajih, dobi lahko posebne doklade,« pravi ta člen. Kot take smo smatrali enoraz* rednice in službene kraje v hribih, daleč od prometnih sredstev, t. j. terensko neprilične kraje. Po členu 46. čin. zak. smo želeli, da se izenačijo draginjske doklade poročenim uči* teljicam in da se tozadevno popravi draginj* ska uredba.
S finančnimi zakoni so se ukinili in iz* premenili čl. 31., 140., 123., 137., 139. čin. za* kona in prosili smo, da se ukinejo čl. 301., 302., 303., 307., 329.. 333. in 297. finančnih za* konov do leta 1927. in sklep ministrskega sveta z dne 17. aprila 1924. glede čl. 139. To se je delno zgodilo po 6. januarju 1929.
Spominjali se bodo še vsi, da je že izšel projekt revizije uradniškega zakona leta 1927., ki pa je vzbudil jako mnogo nejevolje med uradništvom. Učiteljstvu osnovnih šol ta projekt ni bil prijazen. Odvzeti se mu je hotela pravica napredovanja v 1. grupo polo* žajnih plač in se ga je hotelo vkljub maturi potisniti na stanje III. kategorije. Uvesti s« je hotelo zvanje pripravnikov. Sistirati se je hotelo vštetje službenih let pred 21 letom starosti za penzijo in napredovanje. Služ* bena leta se je hotelo na ta način dvigniti faktično na 38 službenih let. Že tedaj se je
hotelo okrniti 321etno službeno dobo za učiteljstvo, ki je bila tedaj po specialnih za* konih še vedno v veljavi. Pripravljala se je revizija draginjskih doklad v. tem smislu, da se jih prenese od plače in s tem zmanjša. Predvidena je bila ukinitev čl. 7. čin. zak. in s tem 10% povišek, ki so ga prejemale neka« tere skupine po tem členu. Roki za napredo* vanje so se hoteli poslabšati. Predvidena je bila popolna ukinitev stalnosti po tem pro* jektu. Predvideno je bilo celotno odtrgova« nje državne stanarine onim, ki prejemajo naturalno stanovanje, torej za učiteljstvo od stanovanj, ki jim ga dajejo občine. (Čl. 33. čin. zak.) Števni roki za stanarino bi se imeli zvišati ter odrediti šele od 21 naprej. Ukazno imenovanje učiteljstva bi se po tem projektu ukinilo itd., itd. Taka revizija se je priprav* ljala leta 1927.
Enoten nastop uradniških organizacij je to tedaj preprečil.
Marsikaj se je medtem že izpremenilo in preuredilo glede uradniškega položaja.
Imeli smo — še ne dolgo tega — veliko javno debato o pokojninskem zavarovanju državnega uradništva. Ni več tajnost, da se pripravlja tudi ureditev pokojninskega vpra* šanja državnega uradništva in revizija upo« kojencev. Izšli so že projekti zakona o pokojninah, ki so predvidevali 6% odmero za pokojninski fond, zapalost prvih povišic v ta fond itd. Zahteva uradniških organizacij v tem oziru je šla za tem, da se izenačijo pokojnine vseh upokojencev po novih ured* bah.
Prošnje, ki jih je že ponovno predložilo učiteljstvo glede revizije uradniškega zakona so bile v glavnem sledeče:
1.	Da se kadrski rok in vojaška služba štejeta kot enakovredna državna služba in se s tem izenači uradnike napram uradnicam. (Cl. 4., toč. 5., 23.. 62., toč. 6., 119., 133., toč. 10., 137. čin. zak.);
2.	da se vnese v čl. 6. tudi tečaj in izpit za uvrstitev zabavilj in učiteljic ženskih roč* nih del v III. kat., ter strok. učit.*delovodij in učiteljev veščin na strok, šolah v II. kat. (Cl. 6., 8., 11. čin. zak.);
3.	da se čl. 7. al. 2. zviša procentno mero na 50% in šteje tudi stanarino v penzijo. V ta člen naj se uvrste tudi nadzorniki iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, imeščanskošol* ski učitelji, ki so na drugih strokovnih šo* lah, učitelji vadnic, učitelji specialnih šol (za slepo, gluhonemo imbecilno deco). (Čl. 7., 11., 138. čin. zak.);
4.	da se izpopolni tudi razvrstilna ured* ba, ker so izpuščeni iz uredbe nadzorniki, meščanski učitelji na drugih strokovnih šo* lah, učitelji specialnih šol (za slepo, gluhone* mo, imbecilno deco), vadniški učitelji, učite* lji*delovodje na strokovnih šolah, zabavilje in učiteljice ženskih ročnih del. (Čl. 11., 6., 7., 8. razv. ur.);
5.	da se roki za napredovanje osnovno* šolskega učiteljstva izenačijo ter se vstavijo tudi roki za avtomatično napredovanje v III. kategoriji za zabavilje in učiteljice žen* skih ročnih del. (Čl. 11. razv, ur.);
6.	da se začasna služba všteje v napre* dovanje in pokojnino. (Čl. 14., 18., 23., 26. čin. zak.);
7.	da se osnovne in potožajne plače iz* enačijo sorazmerno z dokladami, ki so jih prejele ostale stroke državnega Ufladništva.
(Čl. 29., 33. čin. zak.);
8.	da se omogoči pravico do znižane služ* bene dobe za učitelje, kakor mu jo predvi* deva stari zakon o narodnih šolah in tudi vštetje 15% v penzijo po tej dobi. (Čl. 31., 139., 140. čin. zak.);
9.	da se redna stanarina zviša petkratno od sedanje in sie izvede tudi člen glede 10, 20, 30% zvišane stanarine. (Čl. 35., 37. čin. zak.);
10.	da se prizna kurivo učiteljstvu v enaki izmeri kakor sreskim načelnikom in voj. us. po voj. zak. (Čl. 37. čin. zak.);
11.	da se ukine znižana stanarina za sam* ce in uvede stanarina za dvojno gospodinj* stvo nastalo iz službenih vzrokov. (Čl. 38. čin. zak.);
12.	da država ne odteguje stanarine za naturalna stanovanja, ki jih dajejo občine. (Čl. 39. čin. zak.);
13.	da resortna ministrstva urede s pra* vilniki posebne doklade za službene položaje, kakor upravitelje, učitelje na težjih in ob* mejnih mestih, katere višino naj določa fi« nančni zakon. (Čl. 40. čin. zak.);
14.	da se zviša doklada za otroka vsaj na 5 Din dnevno in se ne odšteva od drugih do* klad. (Čl. 41. čin. zak.);
15.	da se začasnemu uslužbencu prizna polna, 100% položajna plača. (Čl. 44. čin. zak.)
16.	da se selitveni stroški priznajo uči* teljstvu, kakor je določala stara uredba ter se dnevnice zvišajo. (Čl. 45., 71. čin. zak.);
17.	da se uredba o draginjskih dokladah uzakoni, se odpravijo draginjski razredi ter se poročenim učiteljicem prizna enaka do* klada, kakor neporočenim. (Čl. 46. čin. zak.);
18.	da se vsa izpraznjena in začasno za* sedena mesta razpisujejo. (Čl. 62. čin. zak.);
19.	da se sme iz »službenih ozirov« uči* telje premeščati le po disciplinski obsodbi, ¿u lastno prošnjo ali če se razred združi ali ukine. (Čl. 71. čin. zak.);
20.	da izdajajo državni zdravniki zdrav* niška spričevala brezplačno. (Čl. 108. čin. zak.);
21.	da se po enoletnem bolovanju izvrši enoletna začasna upokojitev in šele nato stal* na, če ostane stanje isto. (Čl. 111. čin. zak.);
22.	da se družini v vojni službi nahaja* jočemu se uradniku zagotovi primerna po* moč. (Čl. 119. čin. zak.);
23.	da se uvede po smrti uslužbenca po* smrtna četrt vseh prejemkov in doklad. (Čl. 124. čin. zak.);
24.	da se oproste taks vse vloge za po* višice ter uslužbencem in rodbinam za vse vloge glede pokojninskih prejemkov. (Čl. 128. čin. zak.);
25.	da se učiteljem nacionalnim delav« cem, ki po sili razmer pridejo iz drugih držav v našo, državno službo všteje ves čas službe prej, prekinitev do 3 mesecev, ter se jim tudi materialno prizna prejemek za ves čas od odpusta. Čl. 130., 1. čin. zak.);
26.	da teko upokojencem aktivni pre* jemki do konca meseca, ko dobe dekret, po* tem pa avtomatično do ureditve, pri nad 20 letih 3A, do 20 letih s/», pri 15 letih aktivnih prejemkov. (Čl. 135., 152., čin. zak.);
27.	da sme izjemoma ministrski svet odi rediti rodbini kontraktualnega učitelja po« kojnino. (Čl. 130., 144. čin. zak.);
28.	da pripada rodbinska pokojnina pri otrocih, katerih oče in mati sta državna uslužbenca po obeh, če plačujeta v pokoj» ninski fond. (Čl. 153. čin. zak.);
30.	da je vse upokojence prevesti na po* kojnine po tem zakonu. (Čl. 239. čin. zak.);
31.	da se uvede z revizijo čin. zak. za uči« telje zopet stalnost na službenem mestu. (Čl. 224. in 234. čin. zak.).
To so želje učiteljstva, ki jih je ponovno izražalo glede revizije uradniškega zakona.
Z mrzlično naglico se vrste dogodki in se rešujejo naša življenska vprašanja. Celo ako bi ne trosili svojih energij za brezplod* ne, neresne zadevice, brez vsakih stvarnih podlag, komaj ostaja časa za resno in teme« ljito poglabljanje v vsa ta vprašanja, poleg vsakdanjih poslov.
Dobili smo šolski zakon, ki je stabilizi« ral del teh vprašanj in jih potisnil z dnev« nega reda; v kratkem dobimo obči pravilnik k temu zakonu. Vse to je potrebovalo mnogo sil in koncentriralo vse energije na teh vpra« šanjih — koncentriralo jih je, čeprav ne z onim uspehom, kakor smo si ga vsi želeli. Elaborat dela kaže, da se je storilo mnogo, kar se je storiti dalo. Niso še za nami ta vprašanja, ko že trka novo vprašanje, t. j. revizija uradniškega vprašanja na naše or* ganizacije in treba jih bo opremiti zopet s podprtimi zahtevami, da bodo storile v pri* log ugodne rešitve vseh perečih vprašanj, kar se storiti da in zopet zastavile svoje sile za naše skupne težnje.
—k.
DRUGO GORUP & Co.
LJUBLJANA. ....
MIKLOŠIČEVA CESTA l4/lli
*
En giros.
En detail.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
LISTEK.
Jaz in učiteljstvo.
(Odgovor g. Fr. Habermanu.)
Gospod urednik! V »Učiteljskem Tova* rišu«, ki mu je bil moj oče od prvih letnikov dalje do svoje smrti plodovit in, s ponosom lahko naglašam, vedno napreden sodelavec, dovolite še meni prostorček, da odgovorim na članke, ki se tikajo mojega romančka »Olge«.
Gospod Haberman trdi: »Tudi najbolj širokogrudni učitelj mora osupniti spričo blata, ki ga gomilijo slovenski pisatelji na učiteljsko ime. Če bi javnost sodila učitelje zgolj po teh karakterizacijah, bi bili učitelji v službi in družbi popolnoma nemogoči. Za* kaj v slovenskem leposlovju — trdi g. Haber* man — »je učitelj skoraj izključno predsta* vitelj grdega značaja: slabič, ignorant, raz* uzdanec, pijanec, polizobraženec.« Za tem početjem da se »skriva tendenca ali mržnja, ki izpodkopava učiteljski ugled ter mu med prebivalstvom še bolj maje že itak težko sta* iišče.«
Za te svoje trditve navaja g. Haberman kot dokaz Cankarjeve (menda »Hlapce«?) in Pregljeve spise, mojo »Olgo« in vrsto iz Ko* zakovega »Lectovega gradu«. Lahko pa bi bil navedel še Jurčiča, Kersnika, Tavčarja ter še marsikoga, ki je opisal kak slab ali smešen učiteljski značaj.
Na odgovor v »Jutru«, ki ga nisem napi* sal jaz, je odgovoril gospod Haberman še v 23. številki »Učiteljskega Tovariša«. Tu pa se je zatekel še k ljudstvu, češ, ali so knjige kakor »Olga« primerne za ljud* stvo, ali so kulturno vzgojne ali pa ne zava* jajo ljudstva, da posploši v »Olgi« opisan slab učiteljski značaj na ves učiteljski stan?

»Kajti ljudstvu je vseeno, ali vzame avtor Olgo, Manico in Magdo kot karakter ali kot tip.« Tako torej g. Haberman, s katerim je
—	po izjavi uredništva v 22. številki »Učit. Tov.« — solidarno vse naše učiteljstvo.
Odkrito povedano: Strmim! Jaz, ki sem ponosen na svojega očeta učitelja, ki sem si izbral življensko tovarišico iz učiteljskega stanu, ki imam brata učitelja, vrsto sestričin učiteljic ter sem kot šolski poročevalec že desetletja v najožjih stikih z učiteljstvom, jaz naj bi pomagal gomiliti blato na učiteljsko ime ter mu z mržnjo izpodkopaval med ljud* stvom ugled? Ali bi ne sramotil spomina lastnega očeta ter časti in ugleda lastne žene in najbližjih sorodnikov? —
Ali morda sem pa to storil — nehote!?
—	»Olgo« sem namreč napisal pred dvema letoma in je izšla leta 1928. Morda sem torej že pozabil kar sem napisal? Pregledal sem knjigo natančno, a na svoje popolno zado* ščenje nisem našel v nji ničesar, kar bi bilo »blatno« za učiteljski ugled in bi količkaj iz* ražalo mržnjo, zlohotno tendenco itd. Niti eni učiteljski osebi nisem dal značaja slabiča, ignoranta, razuzdanca ali pijanca.
Mar je Olga razuzdanka? Morda je sra* mot«ica zato, ker je bila žrtev ljubljenega moža, ki mu je polno zaupala? Ali je obsodbe vredna zato, ker je imela nezakonsko hčer* ko? Kdo je dandanes še tako reakcionaren, da bi preklinjal spolno, na najglobljem čuv* stvu vzraslo ljubezen in materinstvo? — Ne, Olgo sem slikal vseskoz kot silno simpatično mladenko izredne duševne omike, ponosa in srčne nežnosti. Kot obupanka vstaja in pada, dokler se končno ne oklene vrlega moža, ki ga naposled iz spoštovanja tudi vzljubi ter mu bo vzorna žena. Vsak slepec pa mora videti, da obsojam Stepišnika, ki je edini kri« vec vse Olgine tragedije, da sočuvstvujem z junaškim Rožancem in da sem prisodil idea* listu Novaku čisto svetopisemsko nalogo: dvigniti nesrečno ženo ter ji reči: »Vstani,
žena! Vse ti odpuščam, ker te ljubim in boš poslej čestita!«
Ali je zaničljiva učiteljica Manica? To naivno veselo dekletce, nesrečna, žrtev pod* leža? »Vsak človek jo je imel rad,« pišem o nji. »Bila je kakor solnčece, ki je razsvetlila in ogrela vsako družbo.« In izrecno jo ozna* čujem, »odlična narodna učiteljica, navdušena Jugoslovenka, simpatična učenkam in rodite* ljem...« Ali se s tako karakterizacijo — blati in izpodkopuje ugled učiteljicam?
In Magda? Ta je resnično slab značaj, a ne po lastni krivdi. Tudi ž njo sočuvstvu* jem. »Bila je nesrečnica« — pišem o nji — »ki pa jo je življenje razočaralo in ji srce napolnilo z zlobo.« Nesreča jo je, nekdaj blago, veselo dekle, izpremenila v zavistnico, opravljivko in škodoželjnico. Kdo dvomi, da je takih nesrečnic na milijone, v vsakem in tudi v učiteljskem poklicu? Ali res kdo mi« sli, da bo ugled naših učiteljic manjši, ako sem naslikal eno samo Magdo?
Pa še Janka Mehletova, najstarejša uči« teljica. Čisto majhno epizodno ulogo igra, a slikam jo kot posebno blago, sočutno, polno usmiljenja za nesrečno Manico, za katero moli k Bogu, da naj ji bo usmiljen. Janka je tudi pogumno značajna učiteljica: vzlic žup* nikovi prepovedi je šla odvažno skupaj z Olgo in učitelji za pogrebom samomorilke. Edino »Magde ni bilo: zbolela je, da bi se ne zamerila župniku!«
Pregledal pa sem tudi učitelje: Knapiča, Zelenica in Drobnica v svoji »Olgi«. Ali so morda ti blatni značaji? Zelenic je resnoben naravoslovec, Knapič šaljivec in Drobnič du* hovit satirik, ki pozna življenje in se mu roga. Noben pa ni pijanec, ttpec ali podlec, noben kvaren ugledu stanu.
Skupno pa sem o učiteljih napisal tole: »Ko je (Rožanec) prišel v zbornico, je bilo v nji več učiteljev in učiteljic. Nekateri so se tiho pogovarjali ali čitali ali popravljali po zvezkih. Ogledujoč njih obraze, se je čudil, kako malo je med njimi svežih in zdravih,
dasi večina še ni bila stara. Nervoznost ali izčrpanost se je izražala v njih kretnjah in govorici. Siva, upadla obličja, suhotna ali bo* lehno zabuhla telesa, borna obleka: koliko trpljenja in odrekovanja pa koliko idealizma zahteva učiteljski poklic!«
Ali piše tako, kdor učiteljev ne spoštuje? Ali tudi s tem izpodkopujem ugled stanu, iz katerega sem izšel? — Ne, ne, očitkov gosp. Habermana ne razumem. Kako je možno, da vidi v »Olgi«, česar ni in česar nisem niti nameraval storiti niti nisem storil?
Govoril sem o Olgi z mnogimi ljudmi in tudi z učiteljicami, Vsi so mi zatrjevali, da so jo čitali z redkim zanimanjem, nekateri kar zdržema vso noč. Neka starejša, veleza* služna učiteljica mi je rekla: »Izvrstno nas poznate! Imela sem resničen užitek!« Druga pa me je ustavila: »Hvala Vam za prelepo Olgo! Le napišite še kaj takega!«
Pa da Olga ni primerna za ljudstvo? Res, za kmete je nisem pisal. Toda če jo či* tajo, vidijo v »Olgi«, kako bičam spolno strast in pohlep po denarju, ki je oslepil člo* veštvo, meščanstvo in seljaštvo, mlade in stare. V nji naj čitajo mojo obsodbo »ple« sa okoli zlatega teleta«, pa mojo trdno vero, da so na svetu vzlic vsemu še moški pošte* njaki in še resne, močne ženske ter da njih idealna volja lahko poboljša in dvigne celo najbolj zablodele nesrečnike.
To je »tendenca« moje Olge, ki je brez dvoma etična. Zelo mi je žal, ako se mi na« men ni posrečil. No, upam, da še kaj napi« šem: na spomin svojega očeta ter na ugled našega vrlega učiteljstva!
Zlasti pa poživljam gg. učitelje pisatelje: pišite za Vodnikovo» družbo iz svojega po« klica bolje in lepše kakor mi, ki se Vam prav radi umaknemo! Dela in nalog je za nas vse dovolj.
Fran Govekar.
Spioine vesti.
—pov. Učiteljicam ženskih ročnih del na znanje. Ker novi zakon o narodnih šolah ne predvideva učiteljic ženskih ročnih del, smo se na merodajnem mestu zanimali za to, kaj se misli s sedanjimi učiteljicami ženskih rdč* nih del. Izvedeli smo, da se misli za nje upo* rabiti § 182., to pa predvsem tako, da se zatečene še nadalje obdrže v službi. — Da se podpre to naziranje s stvarnimi razlogi, bo poverjeništvo UJU storilo še potrebne korake na merodajnih mestih kadar bo za to treba. Reči pa smemo, da imamo vtis, da se zatečenim učiteljicam ženskih ročnih del ni treba razburjati in skrbeti.
»POMETAJ PRED SVOJIM PRAGOM!«*
Ne bilo bi dobro, ako bi članka, ki se tičeta obrambe ugleda učiteljskega stanu, za* dela tudi med tovariši na nerazumevanje, ka* kor se je to zgodilo piscu »Jutrovega« odgo* vora. Morebiti je bila res premalo poudarjena misel, da nočemo biti izjema, da ne maramo privilegijev in da ne odklanjamo pravične, dobrohotne kritike, zlasti avtokritike. Da se razjasni stališče glede tega, naj sledi še ne« kaj besed.
Brez stvarne, pozitivne kritike je vsak napredek nemogoč. Bodisi v moralnem, teh* ničnem ali gospodarskem oziru, bodisi pri poedincih ali družbah. Nujno je potrebno, da gresta oba, posameznik in družba, od časa do časa vase in se ogledata v neizprosnem zrcalu resnice, da nepristransko spoznata in priznata svoje hibe. Težko in neprijetno je to, upira se človeškemu samoljubju, upira se stanovskemu ponosu, ali brez stroge avtokri* tike ni poti naprej in navzgor. Potrebni pa so taki pogledi vase zlasti danes v mrzličnem tempu življenja, ko se niti ne zaveš, kdaj kreneš v negativno smer; potrebni tem bolj, ker bo, kakor k sreči kaže razvoj, v bodoč* nosti še bolj nego doslej, odločala kakovost pred količino.
Tudi za nas učitelje velja vse to. Da. pri nas je avtokritika še prav posebno potrebna, ker vršimo v narodu tako važno in daleko* sežno nalogo, da nam je nujna tako neopo* rečnost v zasebnem življenju kakor dovrše* nost v poklicnem delu. Ideala v tem zmislu seveda ne bomo dosegli nikoli, človek je pač slabotna stvar. Vendar pa že spoznanje in volja človeka dvigata in ako se je doseglo to dvoje iz notranjega nagiba, potem je zajam* čen tudi napredek.
Prepričan sem, da smo uvidevni in stvar* ni dovolj, da spoznavamo tudi svoje senčne strani in jim napovemo boj. Ta boj je naša interna zadeva, naša interna dolžnost, ako se hočemo uspešno boriti na zunaj za svoje pravice in ugled. Druga stvar pa je kritika, ki prihaja od drugod in ki običajno ne zašle* duje pozitivnih ciljev. K temu je redkokdo upravičen, kajti malo jih je, ki bi mogli reči: jaz sem čist!
Ako iznesemo kritike lastnega dejanja in nehanja tudi v naših stanovskih in strokov* nih listih, nam ne more škodovati, za poli* tične časopise seveda to ni. Predpogoj pa je seveda primeren način, stvarnost, ter kon* kretni napotki, kako se naj kaj izboljša. Sa* mokritiki se dandanes nikakor ne moremo izogniti tudi zaradi tega, ker v borbi za re* formno šolstvo ne gre le za zunanjo organi* zacijo, ampak tudi za vzgojne in učne metode ter za osebno kvaliteto učitelja.
Neosnovana pa bi bila pri tem bojazen, da bi nam taka kritika škodovala v javnosti — ako sploh kaj pride v širšo javnost. Pa*
* Ta članek je prejelo uredništvo pred današnjim listkom.
Ne kritikom — pač pa kritikastrom!
O »Našem rodu« prejemam dan za dnem razna mnenja, želje in kritike. Hvaležen sem za eno kot za drugo. So stvari vmes, s kate* rimi se ne strinjam, je pa tudi mnogo zdra* vih nasvetov. Tudi v kritikah, s katerimi sem v idejnem nasprotju, je mnogo klenega zrna. Takim kritikom, tudi tistim, ki se lo* tevajo lista le z negativne strani, poudarja* joč le hibe — vsem tem zahvala.
Ali v vrsto kritikov so se vtihotapili tudi kritikastri, ki zavihajo svoj nos navzgor, kar na dopisnici, če treba.
Tem veljaj teh deset zapovedi:
1.	Veruj v dobro urednikovo voljo.
2.	Ni dovolj, da poveš kako si razočaran, treba da poveš tudi zakaj si.
3.	Posveti vse sile dvigu lista tako, da priključiš vsaki kritiki tudi spis, ki naj služi kot vzorec in kot konkreten dokaz, da niso tvoje besede po nemarnem izrečene.
4.	Spoštuj tudi mnenje drugih, da boš dolgo literarno mlad in prožen in da bo sta* rost še daleč.
5.	Ne otepaj preveč z velikopoteznimi gestami, da ne ubiješ veselja do dela tudi drugim.
6.	Pomisli, da otrok ne vidi nemorale tam, kjer ti hočeš, da jo vidi.
7.	Ne pošiljaj uredništvu idej, ki si jih pobral pri sosedu, kajti sosed jih je ured* ništvu poslal pred teboj.
8.	Ne pravdaj se po krivem s številko, ki še ni izšla.
9.	Ne želi si imeti tak list, ki bi te služ* beno nadomeščal, za to si kupi gramofon.
10.	Ne želi si biti urednik v teh časih.
J. Ribičič.
metni in razsodni ljudje — in le taki pridejo pri tem v poštev — morajo spoznati težnjo po vsestranskem napredku in viden bo kveč* jemu še migljaj: pojdi in stori tudi ti tako!
F. Haberman.
—	Poziv na sotrudništvo pri Slov. Šolski Matici. SSM namerava izdati za ieto 1930. knjigo iz praktičnega dela na srednji stopnji ali pa še eno o osnovnem razredu, po načelih delovne šole seveda. «Prosimo cenjene učite* lje in učiteljice, ki delujejo po teh načelih, da nam javijo, če so voljni prispevati in kaj bi lahko prispevali. Delo je lahko celotno (za celo knjigo), ali pa le prinos k zborni knjigi (z več sotrudniki). Blagovolite nam to javiti do konca februarja. Na podlagi prijav se bo* mo odločili za najugodnejšo obliko in dali sotrudnikom nato primerna navodila.
Odbor.
—	Včlanjenje v Slov. Šolsko Matico. Ve*
lik del učiteljstva je še vedno izven SŠM. To nezanimanje ni škodljivo samo za SŠM, tem* več tudi za učiteljski stan. Vzgojstvo postaja danes javna zadeva. O njem pogosto raz* pravljajo lajiki v dnevnem časopisju, še več se o tem razpravlja med starši. Padajo kri* tike, včasih neupravičene, pogosto upraviče* ne. Potrebno je, da je učitelj v vzgojnem gi* banju vedno na tekočem, saj ga sicer raz* mere prerastejo. Vzgojitelj si mora pridobiti v svojem delokrogu suverenost, ki ga dviga nad lajiško kritiko. Tako si bo utrdil svojo pozicijo i družabno i gmotno. V stro* kovni izobrazbi je moč! SŠM že od svojega početka služi velikemu cilju: dvigu učiteljeve izobrazbe. Njeno delovanje je bilo vedno veren odsev svetovnega pedagoškega gibanja. Tako je tudi zdaj, ko se pedagoška praksa takorekoč v temeljih prenavlja in je nepo* učenemu težko najti orientacije. SŠM ima tudi tu svoje trdne smernice. Kdor se res vglobi v njene knjige in jih skuša po ideji udejstviti, je ldhko prepričan, da hodi z du* hom časa. Lahko je prepričan, da dviga svoje poklicno delo in — svoj stan. Vemo, da so učiteljeve gmotne žrtve v razne kulturne na* mene velike in jih učitelj težko zmaguje. A če že mora kje reducirati, pri svoji poklicni ustanovi bi bilo to najmanj umestno.
Odbor.
—	Slovenska Šolska Matica je imela dne 19. januarja t. 1. 7. redno sejo. Dosedanji predsednik dr. Poljanec je prijavil svoj iz* stop iz odbora, kar je vzel odbor soglsano z obžalovanjem na znanje. Predsedstvo pre* vzame dosedanji podpredsednik Fran Gabr* šek. Na mesto tajnika Osterca, ki je odložil svoje tajniške posle, ostal pa v odboru, stopi Albina Zavašnikova. Kot osmi član odbora se kooptira namestnik Ivan Tomažič. sreski šolski nadzornik v Mariboru. Blagajnik po* roča, da še nekateri poverjeniki niso prija* vili članov, mnogi pa so jih prijavili zelo ma* lo. Sklene se, da ponovno pozovemo učiteljstvo na včlanjenje. Banska uprava v Ljub* Ijani je nakazala SŠM izredno podporo v znesku 8000 Din. — Za leto 1930. izda SŠM Zbornik, Jurančičevo »Iz šole za narod« (ki je bila namenjena že za leto 1929.), kot tretjo knjigo pa istotako delo iz šolske prakse, ni pa še tačas določen njen tema. V slučaju gmotne možnosti bi izdali še 4. knjigo, ki bi bila teoretskega značaja. — Sklene se, da se poživi pedagoško delovanje tudi v Ljubljani in v prejšnji ljubljanski oblasti s predavanji, ki se bodo vršila pod imenom SŠM. Iniciativo prevzame prof. dr. Ozvald.
—	Knjige Slovenske Matice za leto 1930.
Zaradi avtorjeve obolelosti izide 2. snopič Kidričeve Zgodovine slov. slovstva šele leta 1931. Letošnji knjižni dar za članarino 50 Din je naslednji: 1. Izidor Cankar, Zgodovina li* kovne umetnosti v zahodni Evropi. II. del: Romanska doba in gotika, 1. snopič (ca. 8 ti* skovnih pol). Prevodi iz svetovne književno* sti, in sicer: 2. XI. zvezek: Reymont*Glonar, Kmetje, II. del: (ca. 17 tisk. pol). 3. XII. zve* zek: Calderon de la Barca — Oton Župan* čič, Sodnik zalamejski. Igrokaz v treh dejanjih (ca. 6 tisk. pol). 4. Literarno delovanje Slo* venske Matice od začetka do leta 1930. Bi* bliografski pregled. Sestavil dr. Janko Šlebin* ger. Letno poročilo Slovenske Matice. 5. Po izberi eno od naslednjih knjig (ozir. ad h] dve): a) Lončar Drag.. Politično življenje Slo* vencev (od 1. 1797,—1919.) ali b) Kovačič Fr„ Slovenska Štajerska in Prekmurje. Zgodovin* ski opis. c) Mencinger I., Izbrani spisi, III. zvezek: Povesti, satire in članki, č) isti, IV. zvezek: Abadon, d) Knezova knjižnica, XXII. zvezek, Juš Kozak: Razori; Rado Murnik: Tu* jec itd. e) Lermontov*dr. Vlad. Borštnik, Ju* nak našega časa. f) Jerajeva Vida, iz Ljub* ljane čez poljane, g. Lah Iv.. Češka antologija, h) Golia Pavel, Pesmi o zlatolaskah in Ve* černa pesmarica. Glede izbere pete knjige naj služi vsem poverjenikom in članom v vednost dejstvo, da ni nobene teh knjig v tolikem številu v zalogi, da bi si mogli izbrati vsi člani ali njih velika večina eno in isto knji* go. Iz tega vzroka se mora omejiti izbera le na obvestilo, katere navedenih knjig posa* mezni člani ne žele, oziroma katero knjigo pred vsem žele. V tem primeru pa je treba navesti vsaj tri knjige, da je upravi dana možnost odločitve po razpoložljivosti. Pri* poroča se, da sporoče člani svoje želje po* verjenikom. poverjeniki pa izpolnijo prilože* no vprašalno polo. Člani izven poverjeništev
Otroci, ki jim je šola v breme
IZVIRKE FRANCOSKE PASTILJE
VAIDA
PRODAJAJO vse
LEKARNE IN DROGERUE
proti NADUHI, NAHODU, BOLEČINAM V GRLU, KATARJU, GRIPI, INFLUENCI.
^mm-
■' v
morejo sporočiti svoje želje glede izbere pete knjige naravnost društvu po dopisnici ali pa na zadnji strani položnice. Za člane, ki pri* stopijo v letu 1930., ali pozneje, se zniža cena za celotni prvi del Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti (1. snop. slikarstvo, 2. sno* pič skulptura, 3. snop. arhitektura, skupno 316 strani s 141 slikami) na 88 Din, vezan v najfinejše platno 100 Din. Tudi na obroke do sprejema knjig. Vsak snopič pa je zase celota. Ta zgodovina, delo velike vrednosti, izide v petih delih. Za letos pristopivše čla* ne prihaja v poštev pred vsem v letu 1929. izdani I. del romana »Kmetje« (Jesen). Cena 50 Din se zniža za te člane na 20 Din. Izvirna vezava vsake knjige v najfinejše platno stane 12 Din. Zgodovina likovne umetnosti se veže skupno po posameznih delih, torej ne po sno* pičih. Tudi dr. Kidričeva Zgodovina sloven* skega slovstva se bo vezala skupno v eno knjigo. Kdor želi imeti vezane knjige, naj to naznani poverjeniku ali pa društvu. Vežejo se knjige pod 2., 3. in 5. Članarina mora biti poravnana najkasneje ob sprejemu knjig, knjige izidejo o Veliki noči. Gg. poverjeniki se naprošajo, da pošljejo seznam članov in izpolnjeno vprašalno polo najkasneje do 1. aprila t. 1. Vabimo k pristopu, ki ga je ja* viti ali poverjenikom, ali društvu po dopis* niči, nakar se pošlje položnica za poravnavo članarine. — Slovenska Matica.
—	Članom(icam) radovljiškega učiteljske* ga društva sem razposlal te dni položnice. Prosim, da poravnate članarino zanesljivo do 15. februarja t. 1. Člani dolgujejo na članarini približno 3900 Din. Neka tovarišica dolguje doslej 341'80 Din. Prisiljeni bomo objaviti vse dolžnike. Ne odlašajte torej! — S tova* riškim pozdravom Golobic Peter, blagajnik.
—	Učiteljski dom v Ljubljani. Darovali so: Učiteljstvo na Viču 60 Din, Š k e r * janec Mara iz Trnja 150 Din in P1 e š k o Marija z Vrhnike 100 Din, skupaj 210 Din. Vsem hvala lepa! — Jos. Kobal, blagajnik.
—	Nov uspeh Anacot pastil. Z naj no* vejšimi deli na dunajski kliniki za bolezni v vratu in ustih, je dokazano, da je za desinfekcijo grla uporaba trdega desinfek* cijskega sredstva (pastile) mnogo uspešnej* ša nego uporaba tekočega, ki se uporablja za grgranje, to pa s tega razloga, ker teko* čina za grgranje ne more prodreti do vseh onih delov v grlu, ki jih moramo desinfi* cirati. Kot desinfekcijsko sredstvo v trdi obliki so se uporabljale Anacot*pastile, ka* terih baktericidni učinek je bil popolnoma dokazan.
Anacot*pastile, raztopljene v ustih razvi* jajo formaldehvdne pare, ki so dobro razku* ževalno sredstvo in imajo zelo ugoden okus. Kot posebno njihovo prednost se mora po* udariti to. da ne mažejo zob kot druga desinfekcijska sredstva.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
LJubljana, Stari trg 9.
Naš rod.
M
»»
—nr. Tretja številka izide 20. februarja, morda še kak dan prej, kar je odvisno od na* klade in tehnične strani. Četrto številko bomo skušali izdati 15. marca, peto pa že 10. aprila, da jo dobe naročniki za velikonočne počit* niče. Temu primerno je treba urediti tudi zbiranje naročnine, o čemer bomo še točneje spregovorili v okrožnici, ki jo priložimo 3. številki.
—nr. Vezani letniki bodo stali v predna* ročbi v polplatnu 22 Din, v celo platno 30 Din. Cene originalnim platnicam še ne moremo določiti, ker je to odvisno od količine. Do* slej smo dobili za vezavo v originalnih plat* nicah samo par prijav. Poštnino krijejo na* ročniki. Naročila na vezane letnike še vedno sprejemamo. Vendar je tudi ta zaloga prav skromna, zato naj nihče ne odlaša, komur je na tem, da dobi ob koncu leta vezan letnik. Nekateri vplačujejo številke, namenjene za vezavo, skupno z drugim naročilom, drugi žele vplačati vse skupaj ob koncu leta. Nam je prav to in ono. Zadnjič smo sporočili ceno vezave, kar so nekateri napačno tolmačili kot ceno kompletno vezanemu letniku.
in oni, ki bolehajo, povzročajo vedno velike skrbi svojim staršem. Po nji* hovi bledi barvi se prepričamo, da so premalo hranjeni. V takem slučaju pa nima smisla zalagati otrokov želodec z veliko množino hrane, kajti večja množina navadne hrane povzroča če* sto preobremenitev prebavnih orga* nov, izgubo teka, nerazpoloženje in event, tudi bolečine že prenapetega otrokovega telesa. Edinole izboljšanje hrane z ozirom na njeno vrednost more v resnici pomagati Vašemu otro* ku. OVOiMALTINE, naravna krepilna hrana, Vam bo povzročila potrebno iz* boljšanje. OVOMALTINE se prireja izključno iz najredilnejših sestavin, ki se nahajajo v jajcih, mleku in sladu, ter more mladi organizem podpreti v rasti in napredku. Bledi otroci, ki jih teži šola, bodo zopet procvitali z OVOMALTINE.
Dobiva se povsod po ceni 18-50 Din za škatljo. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na oglas v »Učit. Tovarišu«, od tvrdke DR. A- WANDER, D. D. ZAGREB.
—nr. Gratis izvodov žal nikomur ne mo* remo dajati, ker komaj krijemo- stroške. Pa četudi tega ne bi bilo, je težko ali celo nemo* goče dobiti pravo merilo, komu gre večje ali manjše priznanje. So šole, kjer je težje do* biti 20% nego drugod 60. Sicer pa sodimo, da ni nikogar med poverjeniki, ki bi mu šlo le za golo priznanje in »medaljo«. Ali ni še več vredna zavest, da smo vsak po svoje pripo* mogli k podvigu te grandiozne ideje, za ka* tero nas marsikdo po pravici zavida. Sloven* ski učitelj dobiva novih tal in novega ugleda in vse to s svojim krepkim stanovsko*kultur* nim delom. To je dejstvo, ki mu je prav »Naš rod« najboljši dokaz. Zato, tovariši po* verjeniki in poverjenice, vztrajajte v agitaciji in zbiranju, pa čeprav brez »medalje« v ob* liki gratis izvodov!
Pevski zbor UJU učiteljstva,
—pev. Pevski tečaj v februarju se bo
vršil 15., 16. in 17. februarja. 15. februarja za ženski zbor dopoldne od 9.—12. in po* poldne od 15.—18. ure. — 16. februarja za mešani zbor dopoldne od 9.—12. in po* poldne od 15.—18. ure. — 17. februarja za mešani zbor dopoldne od 8.—11. ure.
Odbor.
Stanovska organizacija UJU
Iz poverjeništva UJU.
Na okrožnico št. 645 z dne 30. januarja t. 1. je odgovorilo več društev in članov ožje* ga sosveta. Nasvetovali so, da stori vodstvo poverjeništva vse potrebne korake za ugodno sestavo pravilnika k zakonu o narodnih šolah in za izboljšanje našega gmotnega položaja. Ker je bil istega mišljenja tudi tov. Flere, sta odpotovala 4. februarja zvečer v Beograd po* verjenik tov. Skulj in tov. Dimnik kot eks* pert. V Beogradu obiščeta merodajne osebe v prosvetnem ministrstvu. V stik bosta sto* pila tudi s posameznimi člani komisije za iz* premembo uradniškega zakona.
Iz društev:
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA* RENBERŠKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v soboto dne 8. februarja 1930. ob 8. uri v osnovni šoli v Vuhredu z običajnim dnev* nim redom in predavanji tov. Hribernika o »Učnih ednotah« in tov. Miklavca o »Izboljša*, nju celokupnih gospodarskih prilik potom gospodarstva v marenberškem okraju. K pol* noštevilni udeležbi vabi — odbor.
= ŠMARSK0=R0GAŠK0 UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo dne 22. februarja ob 10. uri v Rogatcu. Dnevni red: 1. Zapis* nik. 2. Dopisi. 3. Ref. tov. Kovačiča (I. del): »Komponente pomladnih mrazov; higrometer v službi lokalne prognoze«. 4. Ref. akad. Stancerja: »Nova metoda učenja jezikov«. 5. Slučajnosti.
= UČITELJSKO DRUŠTVO LJUB* LJANSKA OKOLICA — zahodnji del bo zborovalo v Ljubljani na II. mestni deški osnovni šoli (na Grabnu) dne 15. februarja t. 1. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo društvenega vodstva. 2. Pravilnik k osnovno* šolskemu zakonu. 3. Navodila za delovanje v krožkih. 4. Slučajnosti. 5. Predavanje tov. Kunaverja Pavla o skavtizmu s skioptičnimi slikami v kinu. — Odbor.
W OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO IK
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameSčenci dobe b'ago tudi na obroke proti predložitvi legitimacij.
C C C
C C
DUUUUUUUUUU
Kupujte in priporočajte
doraa'e proizvode:
AD R I A
prašek
za pecivo in vanilni sladkor
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO bo zborovalo v petek dne 14. t. m. od 8.—12. ure na II. mestni deški osnovni šoli z običajnim dnevnim redom in predavanjem Poizkus zaključne sodbe o »novi« šoli, ki ga je iz prijaznosti prevzel univ. prof. g. dr. K. Ozvald. — Zaradi važnega predavanja vabi* mo k zborovanju poleg članstva tudi ostalo učiteljstvo, ki se za to predavanje zanima.
Poroči!»
+ LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je zborovalo 25. januarja t. 1. na državnem učiteljišču v Ljubljani.
Statistika: Število članstva 105, navzočih 67, t. j. 64%.
Situacijsko poročilo: Tov. predsednik o tvori zborovanje s tovariškim pozdravom na navzoče, posebej pa mu je čast pozdraviti navzočega okrajnega šolskega nadzornka tov. Iv. Bezeljaka.
Predsednik poda nato kratko poročilo o odborovem delu od zadnjega zborovanja ter prečita predloge, ki so s.e poslali poverjeni-stvu za pravilnik k šolskemu zakonu.
G. nadzornik poda nekaj pojasnil glede kolkovanja spričeval, oziroma oprostitve istega.
Namesto obolelega tov. Rostoharja poda
poročilo o seji širjega sosveta v Celju za= stopnik poverjeništva tov. Kobal, ki očrta v podrobnem položaj organizacije in stališče poverjeništva. Poziva članstvo, naj resno pre» tehta delo in smer opozicije ter naj samo sodi in zavzame stališče.
Nato je sledilo predavanje dr. Missa »O duševnem zdravju«. Zbor je z vso pozornostjo sledil nadvse zanimivemu predavanju g. predavatelja, ki je odpiral globoke duševne tajnosti ter opozarjal na nujno potrebo po* znanja istih za uspešno vzgojno delo. Go* spodu doktorju izreka odbor na tem mestu najtoplejšo zahvalo.
Zaradi pozne ure se preloži razgovor o izdaji domoznanstva, oziroma zbiranju snovi za isto, na prihodnje zborovanje in istotako debata k poročilu tov. Kobala. Pelko Matija, preds. Vrščaj Z., tajnica.
+ SMARSKOsROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 7. decembra 1929. v Rogaški Slatini.
I. Statistika: Število učiteljstva v okraju 89, število članstva 82, navzočih 42. t. j. 50%.
Tov. predsednik pozdravi navzoče član* stvo in posebno še ono, ki se ni ustrašilo daljnega pota, kakor n. pr. tovarišica iz Zetal in gosta tov. Maksa Sekirnika, ki je služboval tri leta v Srbiji. Opravičil je tov. nadzornika Černigoja, ki je obolel na davici. Čestital je tov,(icam) Luževič, Ročk in Ratoju. ki so po* ložili usposobljenostni izpit, tov. Stefanciosi pa je izrekel sožalje k izgubi sinčka.
Omenil je ustanovitev »Sokola kraljevine Jugoslavije«, vedno smo z vnemo in srcem sodelovali pri nacionalni vzgoji mladine, ravno tako bomo sedaj dali državi na razpolago vse svoje sile.
II.	Dopisi: Predsednik prečita okrožnico »Ali je to prava pot?« in nato odgovor po* verjeništva. Nadalje dopis akad. Stancerja iz Maribora glede epohalnega pokreta jezikovne znanosti glede učenja tujih jezikov. Članstvu je priporočal nakup mladinske igre: »Kra* Ijica palčkov«.
III.	Tajnik preč.ta ž a p i s n i k o zadnjem zborovanju (občnem zboru), ki se soglasno odobri.
Tov. blagajnik doda pojasnilo glede tov. upokojencev.
IV.	Samoizobrazba: Tov. Rupnik je pre* daval o temi: »Števila in številke«. Naredil je posebno lep uvod, v katerem nas je seznanil s temeljitimi principi moderne šolske refor* me sploh in dunajskega šolstva posebej. Nato je podal par zanimivih pojavov množenja in deljenja dekadičnega številčnega sistema.
V.	Predlogi:' 1. Šmarsko * rogaško uči* teljsko^ društvo je sklenilo predlagati po* verjeništvu, da se pri prihodnjem delegacij* skem zborovanju izvrše volitve v ožji so* svet, odseke in uredniški konzorcij po ču stem proporcu.
2.	Poverjeništvo deluj pri oblasti v tem pravcu, da se bodo imenovali v razne avto* nomne korporacije (Kmetijska družba, cest* ni odbori, novi občinski zakon itd.) tudi zmožni ljudje iz vrst učiteljskega stanu.
3.	Učiteljstvu naj se vrne odtegnjeni cestni kuluk, ker ta ni bil sklenjen v bivši mariborski oblasti.
4.	Pedagoški centrali v Mariboru naka* že društvo 250 Din.
IPrihodnje zborovanje bo 22. februarja 1930. v Rogatcu.
Nove
—k »Ženski List« mjesečnika za modu, zabavu i kušanstvo izašao je drugi broj za februar. »Ženski List« izlazi jedanput mje* sečno, a cijena mu je za tromjesečje 45 Din. — Naručuje se kod Uprave »Ženski List«, Zagreb, Samostanska ul. 2/1.
Po skiepsu lista.
Savinjsko učiteljsko društvo za vranski
okraj bo imelo svoj redni letni občni zbor v petek 13. februarja 1930. ob 2. uri popoldne v osnovni šoli na Gomilskem. Poleg običajnosti je na dnevnem redu: 1. Volitev odbora. 2. Vo* litev delegatov za pokrajinsko in glavno skup* ščino. 3. Predavanje gosp. profesorja Srečka Brodarja o sledovih pračloveka v Potočki zi* jalki na Olševi. 4. Slučajnosti. —"Eno uro pred zborovanjem pevska vaja. — Odbor.
rjiNi-
I. Verk, preds.
Tone Stefanciosa, tajnik.
«giesi, ki sinili» v ¡•OKiaderain« i* «oelalu«
«.««a« «Minitri, ▼•afca beseda 50 pa?, HajmanjiŠ
ss«w»k Die S —
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej
Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana
Stari trg 19.
Primerna ter koristna darila
so samo
Slavnemu učiteljstvu se priporoča trgovina z urami, zlatnino in srebrnino
Gritzner m Adler I i van raki ž
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANIA. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri
JOSIP PETE LI NC, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
LJUBLJANA
Prod škofijo št. 15
ženini - neveste!
Najcenejše in najboljše: madrace, feder-madra-ee, otomane, divane, fotelje in garniture vam nudi:
F. SflJOVIC, LJubljana
'""""..............Stari trg 6.
■c
MANUFAKTURNA IN KONFEKCIJSKA TRGOVINA
CELJE, KRALJA PETRA CESTA 15.
Fine rasike suknene obleke že za 340 Din Lepe suknene deške obleke že za 135 Din
OBLEKE, PERILO, POVRŠNIKE, KLOBUKE, ¿'EV I-JE, NOGAVICE, KI« A VATE itd.
SE9HHI nudi ugodno v veliki izbiri fj^EHHI KONFEKCIJSKA MODNA TRGOVINA
JAKOB LAH ^ H&STO
Tovarna pohištva
L i, Naglas, Turjaški trg 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
^JOL
	flPfe ja mm g bb gapgg Sum M H 1 na varstveno znamko	GLOBUS1!		Hotel .TRATNIK' Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
	iko kupujete Opalograph | 11 rj Drirr aparat in potrebščine Na zal°gi Pri tvrdki LUl). Dull m nunm«n		■ HBBBB39EBRB59SGBH2E3R 99, ljubljena, felenburgova S j	priporoča lepe zračne sobe
pt&sncf ^Z^TK/
mi muhebie
m m m
m
m ■
8 ■
■ ■ ■
a
Priporočemo tvrdRe, Ki inserirajo v našem glasilo!
Na obroke.
Oblaillnlca „ILIRIJA" vodi!
Največja izbira. Najboljše blago. Najnižje cene.
Najdaljši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce. Zahtevajte poset potnika.
Oblažiinica „Ilirija" vodi!
Mestni trg 17/1. Telefon 28-25,
KARO
Industrija ievljev
Samo dobre kvalitete! za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov
za smučanje.
MARIBOR
Koroška cesta 19.
♦
Cenjeno učiteljstvo uživa še vedno že znane plačilne ugodnosti. Zahtevajte cenik!
mm
m
m
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
Račun poštne hranilnice štev. 14.257	reg. zadruga z neom. zav. Brzojav: „Kmetski dom". / Telefon 2847
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 + Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, priti., poleg stolne cerkve
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%, pri trimesečni odpovedi po 7'/J 7®. brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 25,000.000 Din. 1 '■-■" JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog.	-
Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajnižke me: Ob delavnikih od 8—12'/2 in od 3-4 '/*. 1« »b sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 72.


Za vsakovrstna oblačila
SCHWAB
UUBIJANA
DVORNI TRG
3
ROKAVICE, PERILO IN DRUGI MODNI IN ŠPORTNI PREDMETI VEDNO V ZALOGI.

ŠIVALNI STROJI
izborila konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvornice. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER" Kolesa iz prvih tvornic, Dtlrkopp, Styria, Nero ,Kayser. — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5 % po-viškom; pri takojšnjem plačilu pa s 5 % popustom normalne B. Ceniki franko in zastonj.
LJUB T, .F 4 IV A
Oosposvets*a cesta št. 2.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••C•09«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Pohištvo
za opremo stanovanj in pisarn
Ivan Dogan
LJubljana, Dunajska cesta štev. 17
Ustanovljeno 1872.	Telefon 32-61
j.......».»..»««««.........«.»««.•.•...««•«•••.»....«•....•*•.*«..•...»*.«....««....»•.
Vase potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini
PRI SOLNCU"
Glavni trg
Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENIIK
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
1.11 M trg 26* Marina nlka 3

L MIKUS
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon i lev. 2.282

N
N
RADIO-TOVARNE „INGELEN
A 4 C
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta št. 34/1.
üavenlr-y
Münster
Poru ■ Reims'
Dresden
Uannovvr ^nUjsmústerhaüsen
'Moskva
1.	ElegHDluu zunanjost
2.	Najvišja selektivnost
3.	Nedosegljiva čistoča glasa
4.	Visokovreden material
5.	Močan in poln zvok
6.	Enostavna manipulacija
7.	Nizka cena
INGELEN ULTRADYNE U7 in U8
VSE POSTAJE NA OKVIRNO ANTENO
Ingelen 117 z elektronkami Din 4950 Ingelen 118 z elektronkami Din 5550
V ZVOČNIKU
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist ,Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega domau v Ljubljani
■IIIIBIIBBIiaEBRBBIIHHIIlllB