Nekoč kri, danes žulji
Ptvo pismo brigadirja s Kozare o potovanju, o srečanju z mladtmi Bilečanci in o ptvem delovnem dnevu.
Tretjega julija ob 12.40 nas je Jatovo letalo DC 9 poneslo v Du-brovnik. Vožnja je bila prekratka. Na letališču so nas pričakali pred-stavniki pobratene občine Bileča. Po prisrčnem pozdravu nas je avtobus odpeljal skozi Duboivnik in naprej po pusti pokiajiru mimo maloštevil-nih vasi proti BUeči, ki smo jo do-segli po dveh urah.
Pred Bile6o leži ogromno jezeio, dolgo približno 15 lon in Sroko 7 km. Bileča je lepo heicegovsko mestece s 5.000 piebivalci. Občina Bileča pa ima 15.000 prebivalcev. Kot povsod dmgje, tudiv tej občini grozi, da se bo izselila vsa mladina. Bilečanpi so nas zelo lepo sprejeli in naselUi smo se v hotehi. Hrana je bila ves čas odlična.
V  petek smo se peljali na Sutje-sko, kjer smo si ogledali lepote te pokrajine.
V   soboto  smo nameravali iti v Dubrovnik na kopanje, vendar nam je to preprečilo slabo vreme. Zato pa smo si ogledali tamkajšnjo vojaS-nico, v kateri služi vojaški rok zelo veliko Slovencev. Bivanje v Bileči mi je bilo viieč zaradi zelo dobrih ljudi. Sprejeli so nas zelo prijazno in so nairi nudilivse, kar solemogli.
Iz bilečanske občine so med NOB iz9i prvi in največji borci, kot Ivo Lola, Sava Kovačevič in še mnogo drugih. Ta občina je druga v Jugo-slaviji po številu borcev narodno-osvobodUne vojske.
V  nedeljo ob 6. uri "smo spet kre-nili na pot. Odpeljali stno se na de-lovno akcijo na Kozaro. Pot je vo-dila po soteski Neretve v Mostar, nato pa v lajce in Banjaluko. Ob 17.30 smo prispeli na Kozaro. Do-delili so nam batake, kjer smo se na-selili. Dobili smo tudi uniforme.
Mtadinsko naselje ORA KO-ZARA 75 leži na pobočju Kozare -Mrakovice. Oddaljena je 18 km od Banjaluke. Nadmorska višina je 800 m. Mladina bo gtadila mladin-sko-pionirski centei Jugoslavije. Dela bodo trajala do leta 1980. Naši brigadirji BRATSTVO IN ENOT-NOST je pripadla čast, da na Koza-ri, planini vojne in miru, dokaže svo-jo mladeniško zagnanost in da - ka-kor so v vojni, borci pod tdečo za-stavo pielivali kri, preliva sedaj znoj kot izraz moči in našega hotenja, da v ta objekt vzidamo del sebe, del svoje mladosti, življenja, ljubezni in veselja in čez vse to izrazimo sebe za naš jutri. Srečni smo, da bomo v tem jubilejnem letu 30-letnice osvo-boditve in delovnih akcij lahko na terenih Kozare dali znoj naše soli-damosti s tem, kar je bOo, da napa-demo kot ose terene, ki bodo rodili nove» borce, udaniike, heroje Ko-zare. Kakšna čast je brigadiijem bo-jevati se proti kubikom tu, na Ko-zari, kjer so umiiali heroji v boju?
Delovno akcijo smo začeli v po nedeljek. Vstali smo ob 4.30, nakai je bila jutranja tdovadba in nato zajtrk. Delati smo začeli ob 6.30. 2e takoj na začetku sem dobil nekaj kivavih žuljev. Delal sem s kram-pom. Delali smo do 13.30. Nato smo imeii kosilo in potem odmor. Večerja je bila ob 8.
V torek je bilo prav tako. Zjutraj je bilo sprva zelo težko, ko pa smo se ogreli, smo zelo hitro napredo-vali.    Skopali    smo    20   kubikov
zemlje, delalo pa nas je 37. Žulji so se mi začeli gnojiti. Sicer pa je vse v tedu. Treba se je samo navaditi
D. GERLICA