Štev. 13. V Mariboru 10. julija 1886. VII. tečaj.
List za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za cclo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. —Na anonime dopise se ne ozira. — Kokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj so blagovolijo pošiljati (franliirani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: lleiscrstrasse 8 v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Posamne misli o vzgoji, pouku iu učiteljstvu. — A. M, Slomšek, — O rabi navorja. — Logika. — Dopisi. — Bazne stvari. — Iuserati.
Posamne misli o vzgoji, pouku in učiteljstvu*)
(Piše Armin Gradišr/^^^^ 12. a
Znana in dognana istina je, da se zamore? šolslra vzgoja le tačas ugodno razvijati ter sploh uspevati, kadar ima podpore rp^j2jj?omu, pri roditeljih. Kjer dom gojencev nasprotuje šoli, ondi seveda tudi -tr^plodonosnem u pij i vanju šolske vzgoje govora biti ne more. To resnico potrjuje vsakdanja skušnja, pa tudi lajik je ne more zanikati.
Zato pa se dandanes razumništvo pri vseh narodih zelo pobrinuje, da bi kolikor toliko šolo spravilo v ožjo dotiko z domom. V /ečjih inestfh prirejajo „družbinske večere", kjer se pogovarjajo o hibah doinačje	gT namerah
šolske vzgoje, v obče o predmetih, ki so eminentno sposobni v	/'zbujajo
starišev zanimanje za šolo ter jih navdušujejo za njo. —-v IniaiM^V Nemcih, Francozih, Lahih, osobito pa v Angležih listov, ki nimajo dTuge namere in tendence, nego to, da stariše napotujejo k pravej vzgoji svojih otrok, da jim odkrivajo najnavadnejše pogreške pri vzgojstvu ter da jim podajajo navodil, kako ravnati, da bodo vedno v vzgojnem oziru v kontaktu se šolo i. dr. Tak list izhaja tudi na Dunaju — „Schule und Haus" mu je ime — ter izvrstno zastopa nalogo, katero si je stavil.
Mi Slovenci smo mal in materijelno slabo podprt narod. Ne dostaje nam sredstev, da bi vzmogli vzdržavati list, ki bi imel zgolj le namen, povspeševati šolsko delovanje v domačih krogih — imamo itak uže listov preveč. Niti bi ne hasnilo dosti, ko bi se v ta namen sklicevala zborovanja, kajti taka so možna le v mestih in trgih, a še tu bi za tista se zanimoval le bolj inteligenten del prebivalstva. A nam je težiti po tem, da bi se masa naroda bolj zanimala za Šolo, da bi ta bolj uvidevati jela korist Šolske vzgoje, da bi se njo pridobilo za Šolo.
Slovenski narod poseduje družbo, ki ima tolikšno število udov, da bi se s tem lahko ponašalo innogobrojnejše ljudstvo od našega. Mohorjeva družba leto za letom razpošilja na tisoče in tisoče izvodov svojih knjig mej naše
*) Nadaljevanje iz štev. 5. I. „Pop.".
ljudstvo. Njene knjige prebira veljak, ko prostak in ni ga menda slovenskega sela, kjer bi ne bilo kakšnega uda te družbo. Smelo torej rečemo, daje družba sv. Mohorja eminentna vzgojilna institucija za slovensko ljudstvo.
Po proizvodih te družbe se najlože in najintenzivneje upljiva na naš prost narod. Ona — Mohorjeva družba — je torej pri nas v prvej vrsti poklicana, da deluje za ugodni razcvit naše narodne Šole, ona naj vzbuja naše kmete k veselju do sol in učiteljev, ona naj pred vsim povspeŠuje harmonično delovanje, in zastopnost mej šolo in domom. To je vzvišen in blag smoter in vreden, da se ga družba, katerej je sigurno blagor slov. naroda mar, oklene z vsemi silami !
Vi učitelji in razumniki slovenski pa zastavite svoja peresa v prid mile naše mladeži, ki jo up in nad a naša ter sestavite spise, ki bodo vnemali slov. stariše za delo v šoli, ki jim bodo odkrivali in razkazali resno našo namero ter jim tako predočili, da čemo le dobrobit njih ljubljencev!
Družba sv. Mohorja bode sigurno z veseljem vzprejemala take spise ter jo objavila ! Tem potem bode se marsikateremu naših seljakov v glavi zjasnilo, videl bo, da je šola koristna naprava in učitelj resničen prijatelj njegov in njegovega zaroda. Marsikaj bode doma opustil, kar je do sih dob nevede gojil, skratka upljiv bode viden in blagotvoren ter zjasnila so bodo vremena našemu šolstvu.
Poskusimo, delajmo in — videli bomo!
-----
Anton Martin Slomšek,
pedagog, domo- in rodoljub slovenski.
Spisal Franjo Jamšek.
(Dalje.)
Ali ni s tem berilcem potreba in korist šole po mojstrsko dokazana? — Vsak komentar bil bi tu odveč. Na taki in enaki način razpravlja Slomšek tudi ostalih 51 berilnih vaj, pri katerih se blagi čitatelj lahko do celega prepriča o raznovrstnosti in važnosti skrbljivo sestavljene tvarine in o praktičnej vrednosti navedene knjige. Nadaljni naslovi berilcem:
II. Blaže in Nežica. pojdeta v nedeljsko Šolo. III. Kako je v šoli veselo! IV. PrvoŠolci dobre volje. V. Pridna Šolarja doma kregana. VI. Sveti bo žični prazniki: Kako se otroška spoved obhaja? VIL Dvoje šolarjev gre služit: Nauk za družino. VIII. Šola poštenega zadržanja: Kako se pri pisanju sedi? a) Zadržanje v pričo Boga. b) V pričo gosposke, c) V pričo ljudi svojega stanu. d) Kako se v družbi pošteno govori ? IX. Iluda zima, da drevje poka: Kaj je storiti, kadar človek zmrzne? Kadar ga zaduši? X. Poštena gostija, lepa reč: Nauk za dobro voljo. Ali se sme plesati? XI. Kratek pust, pa veliko ust: Pustne šege in krivovere. XII. Snaga, lepa, draga reč. Nauk za domačo snaž-nost XIII Boljše v hišo žalosti, kakor v hišo veselja: Kako se bolniki obiščejo? XIV. Ogenj potrebna pa nevarna reč: Kako ognja varovati ? Kaj je storiti, kadar gori? XV. Zdravo telo, najboljše blago: Kako se za zdravje skrbi? Za
kratek čas in počitek. Za zdravo jed in pijačo. XVL Zdravje gor po niti — dol po curki. Nauk za bolnike. XVII, Doma imaš, pa ne poznaš: Domača zdravila. XVIII. Mara in vaga v nebesa pomaga. XIX. Človek ne pozna kaj ima: Človeško telo. Človeška duša. XX. Vesela aleluja. Šolarje poskusijo. Kako na božjo pot boditi? XXI. V starem gradu denarji cvetijo : Sadjereja. XXII. Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda: Nauki za vozarje. XXIII. Ljubo doma, kdor ga ima: a) Popis sveta. XXI V. Kolikor jezikov kdo zna, toliko človekov velja: Popis sveta, b) Popis morja. XXV. Solnce mrkne: Nebeške luči. (<«loj JI. in III. tablico na konci knjige.) XXVI. Odprto nebo: Popis nebeških prikazni. XXVII. Lepa nedelja: Angeljska bratovščina. XXVIII. Ptičje gnezdo — božje čudo: Skrb za ljubo živinco. XXIX. V Rakovci so koze (bolezeu): Nastavljanje osepnic. XXX. Človek sam svoj narhujsi strah: Kako škodljiv je prazen strah? XXXI. Msžnarja je ubilo: Kako se o hudej uri zadržati:? Pomagati od strele zadetim. XXXII. Toča je pobila: Od čare ali coprnije. XXXIII. Hudo vojaštvo: Od vojakov in tobakarjev. XXXIV. Tudi na gobah smrt sedi: Od strupenih gob in zelišč. XXXV. Jelovca so klobase vjedle: Smrten strah na mizi. Pomoč o novamosti zastrupljanja. XXXVI. Tudi prazna puška poči: Kako se strela varovati? XXXII. S tir ji elementi: 1. Zrak ali podnebna sapa. 2. Zemlja. 3. Ogenj. 4. Voda. XXXVIII. Po Dolenjskem grižo imajo: Kako se griže varovati ? Cesarske oblastnije in pravice. XXXIX. .Dvojna kuga: Živinska kuga. Človeška kuga. Žganje. Kaj storiti, kadar se kdo obesi? XL. Svetlinova Nanika je umrla: Oporoka. Pogreb poštene device. XLI. V Lazah je stekel pes: Od steklih psov. (Glej 14. podobo na IV. tabli!) XL1I. G. dekan pridejo: Šolska skušnja. XLIII. Strašna noč. XLIV. Smrt dobrega očeta. XLV. L^epo otroško srce. XLVI. Dobre matere poslednje izročilo. XLVII. Dober dušni pastir. XLV1II. Otrok narvečje bogastvo. X LIX. Poštenje boljše, ko denar. L. Bog razkruŠi, pa veselo zopet združi. LI. Tobakarjem je ura dotekla, Lil. Človek si sam srečo seje."
Res občudovanja vreden učitelj! 2. Pisanje.
Na podlagi pridjanih štirih predpisov (glej I. tablico knjigi pridja.no!) sestavljen je napotek v pisanju iz sedmih vaj: od A — Ii.
3. Računstvo.
obstoji iz petnajstih vaj: od « — p.
4. Petje.
Zato so vzete pesmi večinoma iz „Pesme Matija Ahacelna, 3. natis," —-iz „DeviŠtva", in iz „Življenja srečen pot".
5. Nemščina
je zastopana (v zvezi z nemško slovnico) v kakih 25 vajah. Tem pridjan je v začetku kratki slovensko-nemški besednjak: „Cudne besede" — in nemški „Sach-Register" v abecednem redu.
115 „i s k r i c"
t. j. jedrnatih pregovorov, pa krhkih, vmes tudi zasoljenih izrekov in zlatih naukov nahajajočili se v Slomšekovej knjigi ,,Blaže in Nežiea" v abeeednej vrsti:
1.	Ako greste na božji pot, ne hodite Bogu na pot.
2.	Ako sediš, ne gugaj se, kakor bi zole (emrlje) imel. Se čohati in ke-brati — ušivei navado imajo. Na steno prislanja se le meglenjak,
3.	Ako se ti zeha ali kihne, z robcem usta zakri, da se nebi kdo vstrašil, kakor bi ga hotel požreti.
4.	Bog pošilja križe in nas spravlja ž njimi nebesom bliže.
5.	Boj se Boga, skrbi za svoje ljudi in živino, tako se bodo coperniki tebe bali, ne pa ti njih.
6.	Bolezen gre po curki, zdravje pa po niti. — Za veliko bolezni je potrpežljivost narboljše zdravje.
7.	Boljše počasi prav, kakor hitra zmota. Marsikdo ve dobro rajlati, pa vendar slabo gospodari.
8.	Boljša je zamera za resnico, kakor hvala za laž.
9.	Boljša je gola glava, kakor gola noga.
10.	Božja roka enkrat vzeme, dvakrat toliko pa da.
11.	Brez prtiča (rjuhe) še berača na slami ne pusti.
12.	Čenče Marinke nima nobeden rad.
13.	Če Bog da,, vam (učencem) pojde pisanje o veliki noči bolj gladko izpod rok, ko preja predicam, ki dremljejo.
14.	Cesar se v mladosti izučiš, s tem se za starost oskrbiš.
15.	Človeka lahko po hoji, hiše po sčrehi, ljudi in kraje po šegah poznaš.
16.	Da bi mavha denarjev bila, kjer mavrica (božji stolec) pije, je prazna basen, kateri se krave smeje.
17.	Druge opravljati boli; sam sebe hvaliti smrdi.
18.	Da hudič coprnikom pomaga, je za podučene kristjane vražja, grda vera.
19.	Dobre volje rado mošnje kolje — streho podere — voz prekucne.
20.	Dobro je domača zdravila poznati, ki jih vsak človek, vsaka domačija ima. Velikokrat majhna reč pomaga, kjer po širokem pomoči zastonj iščemo.
21......govori, kakor bi otrobe vezal.
22.	Grd je pijanec, desetkrat grša pijanka; ona še svojega sramu ne pokrije.
23.	Glej, da iz sklede (pri obedu) ceste ne narediš.
24.	Gospodinja tri vogle hiše drži.
25.	Gnojnica je zdravju škodljiva, in kjer je smrad, ne gre pošten človek blizo rad.
26.	Hiše, ki snažna ni, se pošten človek boji.
27.	Huda zima je; varite se, da vas muhe ne vjedo; — take muhe, ki nekaterim po zimi kakor po letu po glavi letajo.
28.	Hranilnice so velika dobrota za družino in druge pridne ljudi, ki
veliko na obresti položiti nimaja.....namestu zaslužen denar doma v
nevarščini imeti, ga raje v hranilnico pošlji; boš brez skrbi in pri lepem dobičku.
29.	Imaš prosto glavo, tople noge, pa odprto telo, se ti bolezni bati ni.
30.	Hudobni štrkavci vsako grmovje iztaknejo, vsako drevo izprežejo, kako gnjezdo mladih pokončat. To je po tolovajsko.
31.	Kar jeden ve, tudi dva zvesta.
32.	Kaj pomaga križe na križnem potu obrezovati in s takimi treščicami kaditi, kaj izpod kapa kamenčke v posodo devati, in iz njih piti, dobrih rož pa ne iskati in modre zdravniki opustiti.
33.	Kar sam lahko narediš, se na drugega ne zanašaj.
34.	Kar se odlaga, se rado zamudi.
35.	Kaj človeku pomaga, če je še toliko razumen, pa pameten ni.
36.	Kar se človek v mladosti dobrega izuči, ga glava ne boli.
37.	Kdor svojega psa več obrajta, kakor človeka, je pesji stric; in takih abotnik stricev je zelo veliko na svetu.
38.	Kdor drugega ne vidi (pri popotovanju), kakor drevje rasti, pa ljudi po dveh hoditi, boljše naj doma korenje strže ; on po svetu hodi, kakor bi se mu sanjalo.
39.	Kdor mir ljubi, ne bo nikdar na zgubi.
40.	Kdor ne sluša, si sam nesrečo poskuša, katera mu za petami gre.
(Dalje sledi.)
--
0 rabi navorja.
Prof. Fr. Hauptman.
(Dalje.)
J. Dajmo, da dela ob ednoramniku zaporedoma
v razdalji: 1, 2, 3, 4, 5, 6 ozirma breme: 300g, 150 g, 200 g, 120<7, 90g, 100g itd.
Oba navorja zavrtita se v smislu obešene uteži; kajti sila, ki dela ob spodnjem navorju, dela vsled njih zveze tudi na zgornjega. Da zvemo, s koliko vrtečo močjo, spravimo ju zopet v ravnotežje; v ta namen treba je ob prostej rami gornjega navorja n. pr,:
v razdalji: 6, 1, 5, 3, 2, 4 oziroma
ravnotežne sile: 50^, 300g, 120g, 160g, 225g, 150q itd.
Iz števil vsakega posameznega poskusa dobimo zakon ravnotežja vedno v jedni prejšnjih oblik, naj delamo po katerem koli navedenih načinov. Ako je še treba kacega razjasnenja, vzamimo iz med šest navedenih poskusov v pre-vdarek tretjega:
Breme = 200g, rama = 3; ravnotežna sila = 120g, rama = 5. Ob rami 3 jednoramnika dela breme 200 g. Njega vrteča moč je (200grx3) 600 <7. S to-le vrtečo močjo upliva spodnji navor ob gornjega. Naj-li nastane ravnotežje, mora ob nasprotnej rami ob gornjega navorja delati primerna sila v nasprotno mer. Ako je nje prijemališče v razdalji 5, treba je ravnotežne sile 120.9; tedaj je vrteča moč (120.9x5) ravno jednaka 600 g. Prav tako postavil bi se breztežen jednakoramnik v stan ravnotežja, ko bi sila 120 g naravnost ob njem v razdalji 5 delala bremenu nasprosti.
V tej trditvi vtegne začetnik nahajati neko težkočo. (Predoči si položaj na risanem liku). Med bremenom in ravnotežno silo leži posredovalna sila; to je tista sila, s katero je napeta vez med obema navorjema. Djali smo zgoraj, da se navadno konca navorjev med seboj zvežeta. Tedaj je v obče posredovalna sila različna od ravnotežne; jednaki ste sile, ako delate obe ob jednakih ramah dvoramnika, ali z drugimi besedami, ako gornji navor rabimo kot jednakoramnik. Temu pogoju pa je lahko ustreči, ako pred poskusom spnemo navorja v istej daljavi, v katerej nameravamo obesiti ravnotežno silo. Mislimo si toraj pri prejšnem poskusu navorja speta v točki 5, ima vezilo prenašati nateg od 120 g in isto tolika je potem ravnotežna sila na drugej strani ob rami 5.
Mislim, da je v tem slučaju razmotrivanje naj bolj priposto, ako delamo z dvema spojenima navorjema; omeniti pa še moram, da bi se jednoramnik s pomočjo priprežene prožne tehtnice dal še na priprosteji način obravnavati.
Ako se ozremo po clozdajnem raziskovanju, lahko si zapomnimo izvedena pravila v sledeči prav umevni obliki: Ako dela ob jedni strani navorja katera utež kot breme v določeni razdalji, treba je ob nasprostni strani
v jednaki razdalji.....jednake uteži kot ravnotežne sile,
„ dvojni „.....polovice „ „
„ trojni „.....tretjine „ „
„ čveterni „.....četrtine „ „	„	„
„ polovici razdalje .... dvojne „ „	„	„
„ tretjini „.....trojne „ „	„ „ i. t. d.
VII. Uporaba
Vsi nauki, ki jih nižja šola deli, biti morajo djanstvene vrednosti za vsakdanje življenje. Glavni je to smoter nižje šolskega pouka. Prav s tem vzbuja se neugasljiva vedoželjnost in utrjuje se vspeh pouka, če pridejo mlade glavice do spoznanja, da djanstveno uporabljevanje podeljenih naukov povečuje njih duševno in posredno tudi telesne zmožnosti. Prav zategadel naglašati mi je zopet, da naj bo „uporaba" zadnja poglavitna točka realne metodike.
Vendar nisem si stavil smotra, razpravljati tukaj ono stran uporabe navorja, katera je čitateljem, kojim so namenjene te vrstice, po vsem znana in o katerej nas pouči vsaka učna knjiga. V tem oziru naj zadostuje samo kratek pregled, temu naj slede nekatere računske vaje z razrešitvijo vred, na zadnje pa raba navorja v drugih poglayjih fizike, v katerih se dozdaj navadno ni rabil, a se tudi da s pridom rabiti.
1. Navor se rabi kot sredstvo, telesa vzdrževati v stanu pokoja, da ne padajo, ali da se sploh ne premičejo. Najvažnejše na tem je, da postane navor po pogojih ravnotežja .sposoben y določevanje sile, s katero kako telo teži do zemlje, t. j. v tehtanje. Pri tehtnicah nahaja se navor ali kot jednakoramnik (navadna tehtnica) ali kot raznoramnik (rimska tehtnica) ali kot sestavljen stroj pri decimalnih tehtnicah (decimalnicah) itd.
Glavni jo posel pri tej uporabi, ali poskusoma ali s pomočjo zakonov ravnotežja določiti silo, katera navor ravno spravi v ravnotežje, le pri rimskej tehtnici določuje se vselej rama ravnotežne sile.
2. Navor se rabi kot sredstvo, premikati Ž njim telesa. Tudi v tem slučaju določiti je navadno sila, katera je v premikanje teles treba. Premikajoče silo dobimo, ako v vsakem posameznem slučaju najprej določimo ravnotežno silo. Vsaka sila, ki je veča od te-le, uniči stan ravnotežja in telo se premika. Ker večinoma želimo zvedeti najnovejšo premikajočo silo, razvidi se iz tega, kolike važnosti so zakoni ravnotežja glede premikanja teles.
Navor kot premikajoč stroj rabi se na dva načina, ali kot metalec (Wurfhebel), ako je rama sile manjša od rame bremena, ali pa\ot t i s k a 1 e c (Druekhebel), ako je rama sile večja od rame bremena.
Razjasniti si to, predstavimo si še enkrat navor, ravno ko v jedno stran zaniha. Pri tem premeri vsaka točka navorja, tedaj tudi njegova konca oziroma prijemališči sil gotovo pot, ki je po svojej obliki kos krogovega obsega. V geometriji se le ta imenuje 1 o k. Je-li navor jednakoramen, jednaka sta si loka prijemališč, v nasprotnem slučaju pa sta različna in sicer je lok, ki ga premeri konec daljše rame, daljši od loka, ki ga premeri konec kračje rame.
Razmerje lokov jednako je razmarju ram, tedaj jednako nasprotnemu razmerju sil, koje so si med seboj v ravnotežju. Ta izrek dodati bi se še moral zakonom ravnotežja, potem bili bi ti-le dovršeni.
a) Vzamimo zdaj, da je rama sile manjša od rame bremena; tedaj je sila veča od bremena in pri nihajočem navorju je lok, ki ga premeri prijema-lišče bremena, daljši od loka premikajoče sile. Oba loka pa se premerita istočasno, toraj mora biti hitrost, s katero se premiče breme, večja od hitrosti, s katero se premiče prijemališče sile. V tem slučaju se tedaj podeli bremenu velika hitrost in to se pravi: »breme metati". Navor se rabi kot metalec. Navor metalec dela z razmeroma veliko silo a ob kratkej poti in prouzroči brzo gibanje bremena.
N/pr. Podnožnica brusnega gonila (jednoramnik) je navor metalec, ž njim podeli se kamnu velika hitrost vrtenja.
Igrajoči se fantje postavijo včasi poleno po koncu, na njo položc počrez deskico; na edni konec deskice denejo kamen, po drugem koncu pa mahnejo z drogom. Z veliko hitrostjo frči kamen kvišku v zrak. Deskica jim služi kot
navor metalec,	(Dalje sledi.)
---
Logika.
Spisal Dr. Josip Križan,
kr. gimnazijski profesor v Varaždinu.
(Dalje.)
§ 60. Prva oblika broznvetnili sklepov.
Oblika, v kateri je srednji rek v vrhnjem reku subjekt, v spodnjem reku pa predikat, je prva oblika brezuvetnih sklepov. Obrazec te oblike je ta-le: I. J/<P Vsa organiška telesa potrebujejo stanovito toplino za svoj razvitek.
S<C_M Rastline so organiška telesa.___
fS<P Vse rastline potrebujejo stanovito toplino za svoj razvitek.
Načine prve oblike najdemo, ako si odgovorimo na vprašanje: Kako kolikost in kakovost morajo prednji reki prve oblike imeti, ako želimo veljaven sklep iz njih izvesti. (Za vrhnji rek velja pravilo, da mora vselej obči biti; ker, ko bi mesto vsi Af<P rekli l/M<^P, tedaj bi nekateri M preostali, ki niso P. Pa ker so tudi v sprednjem reku M, bi se lehko prigodilo, da bi bili v spodnjem reku taki M, ki z vrhnjim rekom P niso v nikakovej zvezi. Drugi razlog za občnost vrhnjega reka izvira iz bitja samega sklepa, ker sklep izvaja se v njem po pravilu: vse, kar je v obsegu podredjenega soda, nahaja se tudi v obsegu nadredjenega. Vse tedaj, kar M zadržuje, mora tudi v P zadržano biti, Vsled tega je prva oblika izvod subsumcije.
Z ozirom na kakovost mora vrhnji rek ali trdiven ali nekaven biti; on obstoji tedaj iz sodov A ali E.
Spodnji rek prve oblike mora z ozirom na kolikost ali obči ali posebni sod biti, kar sledi uže iz načina, po katerem se sklep izvaja. S namreč želimo dovesti v obseg P, in to se tudi doseže takrat, ako se samo nekateri S v obsegu M nahajajo, ker so vsi M zadržani v obsegu P. Z ozirom na kakovost mora spodnji rek vselej trdiven biti, ker inače se subsumcija izvesti ne more. S mora se namreč v obseg M uvrstiti in s pomočjo M v obseg P dovesti. Ako bi se pa spodnji rek glasil S<—M, tedaj ne bi se mogel s pomočjo — M v obseg P dovesti. Vsled omenjenega obstoji spodnji rek prve oblike iz sodov A ali I.
Slednjič ravna se sklep glede kolikosti po spodnjem reku, ker spodnji rek mu podaje vselej subjekt, ki baš kolikost določuje, in glede kakovosti ravna se sklep po vrhnjem reku, ker od njega sprejema predikat, kateri kakovost določuje. Sklep tedaj obstoji ali iz soda A, ali E, ali I, ali O.
Ker je vrhnji rek ali sod A ali E;
Spodnji rek pa, ali „ A ali /;
Sklep pa ali sod A, ali E, ali /, ali O; zato imamo v prvej obliki te-le načine:
A M<J> E M<—P A Al C P E M<—P
1. A S<M 2. A S<M 3. I i/S<M 4. I l/S<M
A /S</J E S<C—P 1 l/S<P	O 7/S<—P
Ti načini izrazujejo se po običaju starcev s besedami:
Barbara, Celarent, Darii, Ferio.
Te besede rabil je jrrvi v logiki Peter Hispan, ki je bil kasneje papež Ivan XXI. (umrl 1277). Narejene so te besede po greških od Mihaela Psebla, ki so so glasile: y[Ajj.|j.aTa, Ifpacps, 'fpacpEih, zzyyiy.oc.
Primeri: Ad 1. Ptice imajo toplo kri.
Vse živali, ki so s perjem pokrite, so ptice.
Vse živali tedaj, ki so s perjem pokrite, imajo toplo kri.
Ad 2. Nobeno ustrojno (organično) bitje ni dolgotrajno.
Vsak človek je ustrojno bitje.
Noben človek tedaj ni dolgotrajen.
A d 3. Vsi sesalci dihajo s plučami.
Nekatere živali so sesalci.
Nekatere živali dihajo s pljučami.
A d 4. Rastline se ne gibljejo svojevoljno.
Nekatera ustrojna bitja so rastline.
Nekatera ustrojna bitja ne gibljejo se svojevoljno.
§61. Druga oblika brezuvetnili sklepov.
Druga oblika brezuvetnih sklepov ima; srednji pojem v vrhnjem in spodnjem reku za predikat.
P<if	Stalnice so samosvetleča nebeška telesa.
S<—M Premičnice niso samosvetleča nebeška telesa.
S<— P Premičnice niso stalnice.
Da iznajdemo načine, po katerih se izvaja sklep po drugej obliki, moramo si zopet odgovoriti na vprašanje: Ivaki so prednji reki druge oblike z ozirom na koli kost in kakovost?
Vrhnji rek druge oblike mora vselej obči biti, ker edino takrat more se iz nekave predikata izvesti nekava subjekta, in to baš je ono pravilo, po katerem se sklep iz sprednjih rekov v drugej obliki izvaja. Glede kakovosti je vrhnji rek ali trdiven ali nekaven. Po tem takem obstoji vrhnji rek ali iz sorla A ali E
Spodnji rek je oziroma na kolikost ali obči ali posebni sod. Kakovost spodnjega reka pa se ravna po kakovosti vrhnjega reka, samo s tem razločkom, da je vselej oni vrhnjega reka nasprotna. Spodnji rek druge oblike obstoji tedaj iz sodov A} E, I ali O in sicer iz E ali O tedaj, kadar je vrhnji rek sod A, iz A ali I tedaj, kadar je vrhnji rek sod E. Sklep ravna se slednjič glede koli kosti po spodnjem reku, ker mu on daje subjekt, glede kakovosti pa se ne ravna po vrhnjem reku, ampak je vselej nekaven. Sklep tedaj obstoji iz sodov E ali O.
Ker je vrhnji rek ali sod A ali E.
Spodnji rek pa ali „ A ali E ali I ali O
Sklep pa sod E ali O; zato imamo v drugej obliki te-le načine:
A P<M A P<M E P<—M	E P<-M
1. E S<—M 2. O'/,S'<—M 3. A S<il/	4. I'/S<if
E S<-P O '/S<—P E S<—P	0'/S<—P
Ti načini izrazujejo se s besedami:
Camestres, Baroca, Cesare, Eestino.
Primeri: Ad 1. Sesalci imajo toplo krv.
Ribe nemajo tople krvi.
Ribe tedaj niso sesalci.
Ad 2. Vsak sesalec koti žive mladiče.
Nekatere živali ne kotijo živih mladičev. Nekatere živali tedaj niso sesalci.
Ad 3. Rude niso organiška telesa. Rastline so organiška telesa. Rastline tedaj niso rude.
Ad 4. Noben črv nema nog.
Nekatere živali imajo noge. Nekatere živali tedaj niso črvi.
§ 62. Tretja oblika breznvetnih sklepov.
Tretja oblika brezuvetnih sklepov je ona, ki ima srednji pojem v obeh prednjih rokih za subjekt. Obrazec tretje oblike je ta-le:
Tretja oblika postala je na temelju prvih dveh, razlikuje pa se vendar od njiju s svojim posebnim bivstvom. Način namreč, s katerim se sklep tretje oblike iz prednjih rekov izvaja, je od poprešnjih celo različen. V poprejšnjih oblikah moral se je namreč subjekt S dovesti v obseg predikata P; v tretji obliki pa je subjekt S širji pojem in mora se dovesti v vsebino predikata P. Da bo tedaj sklep te oblike istinit, mora subjekt S bitni znak srednjega pojma M biti, ker le takrat moremo S v svojej razmeri proti P substituirati srednjemu pojmu M. Sklep tretje oblike izvaja se tedaj iz sprednjih rekov po pravilu: Kar velja za celi pojem, to velja tudi nekoliko za njegove znake. Tretja oblika je tedaj sklep substitucije, med tem ko je prva in druga oblika sklep subsumcije.
Z ozirom na kolikost je vrhnji rek tretje oblike ali obči ali posebni; z ozirom na kakovost pa trdiven ali nekaven, tedaj obstoji iz sodov A ali E, I ali O.
Spodnji rek tretje oblike je ali obči ali posebni sod. Ako pa je spodnji rek poseben tedaj mora vrhnji rek obči biti, eden od prednjih rekov mora namreč vselej obči biti, ker inače ne more se substitucija izvršiti.
Spodnji rek obstoji tedaj iz sodov A ali 1.
Sklep je slednjič glede kolikosti vselej poseben, glede kakovosti ravna pa se sklep po vrhnjem reku. Sklep obstoji tedaj ali iz soda 1 ali O.
Tretja oblika ima po tem takem te-le načine:
M<P if<S ]/S<P
Vse ptice neso jajca. Vse ptice so vreteničarji
Nekateri vreteničarji neso jajca.
A M<P E M<—P	I '/ilf<P OVM<—P
1. A if<S 2. A M<S	3. A M<S 4. A M<S
I '/S<p 0'/S<-P	P/S<P Ol/S<-P
A yif<P	E M<C—P
5. I '/il/<S	6. / '/A/<S
I '/S<P	O '/S<—P
Za te načine imamo te-le besede:
Darapti, Felapton, Disamis, Bocardo, Dniisi, Ferison.
Primeri: Ad 1. Krogi so v sebe vračajoče se krive črte.
Krogi so geometriške podobe.
Nekatere geometriške podobe so v sebe vračajoče se krive črte.
A d 2. Nobena žuželka ne diha s pljučami.
Vse žuželke so živali.
Nekatere živali ne dihajo s pljučami.
A d 3. Nekatere živali so četveronožne.
Vse živali so organiška bitja.
Nekatera organiška bitja so četveronožna.
A d 4. Nekateri učenjaki niso bogati.
Učenjaki so ljudje._
Nekateri ljudje niso bogati.
x\d 5. Vsi z malim zadovoljni ljudje so srečni.
Nekateri od z malim zadovoljnih ljudij so siromaki.
Nekateri siromaki so srečni.
A d 6. Nobena prvina ni sestavljena.
Nekatere prvine so zračna telesa.
Nekatera zračna telesa niso sestavljena.
(Dalje sledi.)
--
Dopisi.
Iz savinjske cloline. (Društveno poročilo.) — Poročati bi mi bilo danes o dveh letošnjih zborovanjih »Savinjskega učiteljskega društva", namreč o onem dne 13. maja t. 1. v Braslovčah ter o drugem dne 10. junija na Polzeli. Ker pa je stvar že precej zakasnjena, hočemo glede prvega zborovanja omeniti le, da je bil v taistem izvoljen sledeči odbor: Gg. Simon Meglic, predsednik, M. J e r a j, podpredsednik, A. F a r č n i k, blagajnik in Fr. Sorn, tajnik. Predsednik je ob enem voditelj petja — Po kratkem prenehanju zbrali smo se omenjenega dne v ličnej sobi novega šolskega poslopja na prijazni Polzeli z malo izjemo vsi pravi udje našega sicer ne mnogoštevilnega, a vendar razmerno dosti vspešno delujočega društva. Gospod predsednik otvori zborovanje ob pol 3. uri popoludne ter prav prijazno pozdravi navzoče gospode tovariše zahvaljujoč se jim, da so se potrudili vsaj v tolikem številu k današnjemu zborovanju, kojega dnevni red je povsem podučen, zanimiv in koristen za vsakega napredujočega učitelja. Naglasa dalje potrebo in korist učiteljskih zborovanj v nadaljno izobrazbo, spodbujo in razvedrenje; kajti pravi, za svoj važni iti težavni poklic uneti učitelj gotovo išče sveta, družbe in zabave le v krogu svojih sotrudnikov. — Zapisnik zadnjega zborovauja se prečita in brez opazke odobri. Gospod J. Pavlic potem poroča o razdelitvi učne tvariue iz realij z ozirom na začasno sklenjeno razvrstitev v lanskej
okr. učit. konferenci za dvorazredne ljudske šole. Poročevalec pravi v uvodu, da je on skupno s svojim na istej šoli delujočim tovarišem sestavil razdelitev le na podlagi onih čitank, ki so v dotičnem razredu ali oddelku res vpeljane, na kar se je pri lanskej učit. konferenci premalo oziralo; zatoje pa tudi tvarina iz nekaterih predmetov mnogo preobširno odmerjena. „Četrto berilo" se ima po tem takem še-le na štirirazrednicah za podlago vzeti. Razdelitev, kakoršno je potem g. referent čital, sprejela se je z neznatnimi premembami in sklenilo se je v enakem smislu sestaviti in stalnemu konferenčnemu odboru v pretres poslati razdelitve za vse kategorije ljudskih šol v Vranskem okraju, koje delo so si gospodje tovariši drage volje med seboj razdelili.
Za tem je sledilo predavanje g. A. Farčnika, nadučitelja na Polzeli, o bučelarstvu. Kot uvod navedel je g. poročevalec kratke zgodovinske poteze o razvoju bučelarstva, potem pa nam predočil v prav lepo sestavljenem govoru delovanje teh prekoristnih živalic. Pokazal nam je^ med govorom razno bučelarsko orodje, nekaj celo nove iznajbe. Ogledali smo si potem še bučelnjak, kjer nam je g. poročevalec praktično pokazal ravnanje z bučelami ter njihovim prečudnim delovanjem. Prepričali smo se, da je g. Farčnik res mojster v tej stroki.
Gospod predsednik se zahvaljuje g. poročevalcu za obilni trud ter sklene zborovanje ob 6. uri po]*)ludne.
Le mali odlomek popoludneva nam je še ostal v prijateljski razgovor ter kratkočasenje z lepo ubranim petjem, kajti le prehitro nagnilo se je solnce v zaton ter nas opominjalo, da se nam je raziti.
Dal Bog, da se kmalo zopet snidemo!	S.
Iz Ljubljane, meseca julija. Ko se je v dan 10. septembra 1884 1. vršil občni zbor „Narodne šole", društva v pomoč slovenskemu ljudskemu šolstvu, stavil je nekdo izmed navzočih gospodov učiteljev predlog, da bi jela „Narodna šola,, izdavati knjige slovenski mladini v pouk in kratek čas. Z veseljem so vzprejeli udje občnega zbora ta predlog, in vnel se je vsled tega jako živahen razgovor, kako to podjetje osnovati, da bi bilo blagotvorneje. Različna mnenja pro in contra je bilo slišati; baš nekatez-i gospodje odborniki naporninjanego društva pa se v svojej skrajnej tesnosrčnosti (!) videli v duhu toliko takih zaprek, ki bi opovirale to idejo realizirati, da so že takrat omahovali .... Oni učitelji, ki so bili za to, da društvo jame izdajati knjige mladini v poiik in kratek čas, vsprejeli so predlog, da se po deželi postavijo učitelji-poverjeniki, ki bodo nabirali prostovoljnih doneskov za to podjetje, a oni, ki so se bali materijelno ugonobiti društvo, ako bi za to idejo izdalo preveč novcev, so dobili tudi toliko glasov, da so prodrli s predlogom, naprositi slavni odbor družbe sv. Mohora, naj le ta izda vsako leto tudi po jedno knjigo za slovensko mladino.
Ko se je nekaj časa potem sešel odbor, da izvrši ukrepe občnega zbora, postavil je po deželi 25 učiteljev poverjenikov za nabiranje prostovoljnih doneskov, s katerimi bo odbor jel izdajati knjižice mladini v pouk in kratek čas. Tudi je takrat prebral nekov odbornik z dežele koncipirano prošnjo odbora „Narodne šole" do slavnega odbora družbe sv. Mohora, da bi le to društvo po ukrepu občnega zbora društva „Narodna šola" blagovolilo izdati vsako leto po jedno knjigo, napisano navlašč za našo slovensko mladino. Po daljšem razgovarjanju se niti toliko ni sklenilo, da bi se prošnja odposlala. Vsa stvar je zaspala, in odbor od tistega časa naprej niti več mislil ni zadostiti nalogi, katero je prevzel z ukrepi občnega zbora z dne 10. septembra 1884. 1.
Javna skrivnost je, da bi moralo društvo „Narodna šola" uže davno prorninuti, ko bi ne imelo tako izvrstnega, trudoljubivega in požrtvovalnega predsednika. Vrli naš deželni poslanec, predsednik društva »Narodna šola", pospod Feliks Stegna r, krepko vzdržuje društvo na provspeh ljudskega šolstva. Ce tudi osamljen pri tolikem in mnogostranskem poslu, katerega mu društvo povzročuje, čutil se je pri vsem tem zavezanega napram udom občnega zbora, skrbeti za to, da se izvrše ukrepi tistega dne.
Mnogo je bilo truda in sitnosti predno je postala ideja o knjigah za našo slovensko mladino meso in kri; a vresničila se je ta misel vendar. Prvi zvezek teh knjižic z naslovom: »Prizori iz otroškega življenja" leži pred nami!
Ko je »Narodnej šoli" po gospodih poverjenikih za nabiranje prostovoljnih doneskov došlo toliko novcev, da je bilo podjetje za izdavanje knjižic osigurjeno, stopil je društveni predsednik g. Stegnar s tiskarjem Grrubbauerjem v Lincu v dogovor, bi-]i ta ne hotel slik, katere je nekdaj zvezkom na platnice tiskal, odstopiti »Narodnej šoli", da jih le-ta izda v posebnej knjižici s primernim tekstom kot berilo za mladino. Ko je tiskar Grubbauer na to pismo odgovoril, da to radovoljno stori, naprosil je g. Stegnar tudi g. učitelja Funteka, da je napisal tem podobam primeren tekst v vezanej besedi. Največje težkobe so bile s tem premagane in knjižice, ki obsega dvanajst slik in istoliko slikam primernih pesnic, je prav lično darilo za našo mladino.
Ker je knjižica stvarno in formalno dovršena, ne preostaja mi dru-zega, da seznanim čestite bralce površno z nje vsebino.
Pesen »Pri kokoših" uči otroka usmiljenja do živali, a druga dobrotna Minka" usmiljenja do siromakov. — Pesni »Mali zaspanček" in pa »Bodi oprezen" ste zgolj prizora, kakoršni se v otroškem življenju vsak dau pojavljajo. Pesni »Pri golobih" iu »Lačni psiček" pisani ste v onem naivnem jeziku, kakor ga čestokrat slišimo pri naših otrocih, kadar se pogovarjajo z živali. Tudi pesen »V kuhinji" je prejšnima dvema podobna; razločuje se od njih le v tem, da sedi tu okolu kotla čvetero otrok. »Štirje godci" je pesen, ki kaže bosopetega Markca v družbi treh gosi. Vesela ta družba tako razsaja, da se zbudi mlajši bratec. V pesni »Umetnik" predstavlja se nam ona vrsta otrok, ki vadijo že v nežnej mladosti oni natorni dar, ki pozneje čestokrat vstvarje umetnike — risarje. Pesni ,.Deček z opico" in „Poredna dečaka" imata snov iz življenja mestnih otrok. Ubog deček služi z naučeno opico in malo lajuo kruha. — Poredna dečaka, ki imata nalog snažiti mestnim gospodom črevlje, mažeta si s krtačami uosove. Zadnja pesen »Trije vojaki" je povsem originalna misel, kakor so tudi originalni prizori mej dečaki, ki igrajo vojake.
Ker stane istis knjižice le 20 kr. — po pošti 5 kr. več — in je torej ceneja, kakor enake nemške knjige, priporočam jo najtopleje vsem gospodom tovarišem. 'Ako vsak učitelj odvede vsaj 5 istisov, osigurjen nam je drugi zvezek iz knjižnice za slovensko mladino, katerega uže naprej, kakor prvega, najsrčneje pozdravljamo.	Ramačev.
Maribor. Na tukajšnjem učiteljišču pričel se je letos pismeni izpit zrelosti 16. in končal 2o. junija. Odgovarjalo se je na sledeča vprašanja:
Paedagogika (16. junija): 1. Welche Punkte sind bei der pae-dagogischen Strafe zu beriicksichtigen? — 2. Der Kindergarten. — 3. Die Begriindung der Volksschule in Oesterreich unter der Regierung der Kaiserin Maria Theresia. — 4. Welche Amtsbiicher und Amtsschriften sind fur jede Schule vorgeschrieben ?
Nemščina (17. junija): 1. Wie aussert sich der echte Patriotis mus im allgemeinen und der des Lehrers im besonderen"? — 2. Herders Verdienste um Sebule und Volk. — 8. Die richtige Verbindung der Wort- und Satzlehre.
Slovenščiiia (18. junija): 1. Marljiv in zuačajen učitelj osreči sebe in učence. — 2. V kakih raznih pomenih rabi slovenščina sedajnik?
—	3 Junaška pesem in jugoslovanski goslarji.
Zemljepis (19. jun.): 1. Die fiir den Verkehr wichtigsten Strome Europas. Charakteristische Angaben iiber dieselben. — 2. Steiermark und Karnten. Eine geographische Parallele mit Kartenskizzen. — 3. Das formale und materiale Bildungsziel im heimatkuudlichen Unterrichte.
Matematika (21. junija): 1. A bietet auf ein Laiulgut 40.000 11. bar; B 44.000 fl., wovon er 20.000 bar und den Rest nach 2 Jahren zah-len will. Wer bietet am meisten, wenn man S'/.//« Discont rechnet ? —
2. Die Kante eines Tetraeders sci s = 2 ^ Bereclnie dessen Oberflaehe.
—	3. Die Oberflache einer Kugel ist 4 z. Berecbne den Knbikiuhalt der Kugel! (3 Dezimalen). — 4. Suche das griisste gemeinschaftliche Mass der Ausdriicke (24 x 3 — 10 x 2 — 56 x + 10) und (6 x 2 -- x — 15).
Zgodovinah (22. junija): 1. Kurze Charakteristik der besten ro mischen Kaiser. — 2. Aus der Jugendzeit Pranz Josefs I. (Grescbichtsbild j fiir die Volksschule). — 3. Die Haujitvorziige der osterreichischen Ver-fassung.)
Prirodopis (23. junija): 1. Welche Insecten sind dem Obstbaumc schadlich? Die wictigeren sind zu beschreiben und Mittel zu deren Be-kiimpfung anzugeben. — 2. Es ist eine Charakteristik der Kreuzbliitler zu entwerfen und anzugeben. welche wichtigeren Culturpflanzen dieser Familie angehijren. — 3. Welche Beschaffenheit soli eine fiir die Volks scliule bestimmte Mineraliensammlung besitzen ?
Pr i r o d o s 1 o v j e (25. jun.): 1. Beschreibung des Daniell'schen Ele mentes und des heimischen Vorganges in demselben — 2. Saugpumpe (Methodisch). — 3. Kalkbereitung. Eigenschaften und Auwendung des-... selben.
Pri ustmenih izkušnjah 3. in 5. julija je bilo 19 pripravnikov, 18 rednih in 1 izvanreden, 10 Slovencev in 9 Nemcev. Napravilo je zrelostni izpit vseh 18 rednih pripravnikov in scer z dobrim vspehom
Svitoslav.
Kranjsko, začetkom julija. — Naša kranjska hranilnica je pred kratkim v svojej glavneg skupščini naklonila „Nar. šoli" 200 fl., „Schul-pfennigu" 200 fl., krajni skupini nemškega „schulvereina" 150 fl. in nem čurskemu „Krain. Ijandeslehrerein-u" 100 fl. podpore. Slednje društvo je pri hranilnem društva Kranjskem v posebnej milosti in ravno naša hranilnica je najbolj uzrok, da „landeslehrerveinu" uže davnaj ni vgasnila luč življenja. »Slovenskega učiteljskega društva" seveda naš prvi denarni zavod ne pozna! »Sulvereinsko'' glasilo naše stolice — „Laib. Schulzeitung" — v svojej 12. letošnjej številki oblastno naznanja, da se jej imajo odslej vse razpisane učiteljske službe objavljati! Toda na-vedimo koj dotični pasus, on slove: „An die k. k. Bezirksschulrathe. Der k. k. Landesschulraih hat, ivie ims eben gemeldet loird, beschlossen, sammtliche Bezirksschulrathe darauf aufvierksam zu machen, dass alle in Erledigung kom-menden Lehrstellen, beziehungsiuei.se Lehrstellenausschreibungen, uns zur Ver-offentlichung sofort zugemittelt iver den."
Oflcijalen organ naše deželne vlade je dosihdob „Laib. Zeitung". Mimo v vladnem listu se razpisane službe lahko poljubno v katerem čas-
niku koli objavljajo. Čudno bi se nam torej dozdelo, ko bi veleslavni naš kranjski dež. šol. svot bil tako kategorično okr. šol. svetom zauka-zal, da to morajo storiti v jetičnej „Laib. Sebulztg-i." Možno! A pri „sedanjih razmerah" bi se nam vendar le naravneje videlo, ko bi se bilo naročilo okr. šol. svetom — potrdila pa še pričakujemo — izpraznjene službe razpisati v „Uč. Tovarišu", po katerem vendarle še kaj več učiteljev Kranjskih sega, nego pa po glasilu Linharta & Compgie.
Bruno.
—------!-
Novice in razne stvari.
[P r e s v i 11 i cesar] podaril je krajnemu šolskemu svetu v Ka-mici za popravila pri šoli 100 gld.
[Družba s v. C i r i 1 a in Metoda.] Pri 1. občnem zboru 5. t. m. so bili v stalni odbor tega društva izvoljeni tile gospodje: Prof. dr. Toma Z u p a n, predsednikom ; notar Luka Svetec, dr. J. Vošnjak, advokat dr. Tavčar, mestjan Ivan Hribar, dr. R. Bleiweis pl. Trsteniški, ces. svetovalec J. Murnik, nadzornik J. Žumar, kaplan L. Zlogar, vikar J. Žičkar, kaplan Gregor Einspieler in mestni učitelj Ivan Močnik pa odbornikom.
[Uradna učiteljska konferenca] za mariborski, št. lenartški in slov. bistriški okraj je letos razpisaua na 2. dan meseca septembra s tem le vsporedom: 1. opazke c. kr. okr. šolsk, nadzornika. 2. Kako se dd po šoli spoznanje na kmetijskem polju najizdatneje pospeševati'? (Poroč. gg. nadučitelja Fr. Praprotnik in Jos Gaber.) 8. Kaj ima obsegati pouka ljudske šole z ozirom na zdravstvo ? (Poroč. gospod J. Fistravec in gdč. Maria Turk.) 4. Učni red pri obravnavi nemščine na ljndskih šolah se slovenskim poučnim jezikom. (Poroč. g. J. Moher in g. J. Leskovar). 5. Poročilo stalnega odbora o pisalnih in risalnih učilih. 6. Poročila knjižničnih odborov. 7. Volitve. 8. Nasveti.
[V okrajni šolski svet] vranski izvoljen je namesto umrlega souda Brinovca č. g. A n t. Balon, župnik na Vranskem.
[Šolstvo v S ved i j i in D a ni j i.] Švedsko šolstvo se je popelo na tako visoko stopinjo, da se lahko meri s šolstvom vsake srednjo -evropejske države. Država in občine se zelo trudijo, kako bi se obra-ženost v deželi razširila. Tako država sama izda vsako leto za zdrže-vanje šol čez 7 milj. gld. V Finski in Lapski so učitelji večidel Švedi. Pred nekoliko leti ustanovil se je v Umegi, ki leži le 272° severnega pola proti jugu, 12. učiteljski seminar. V mnogih mestih imajo tudi vseučilišča, tako v Gotaburgu in Stockholmu. Po kraljevem ukazu od 1842. 1. mora biti v vsakej občini ali fari vsaj ena šola. Kjer se pa to radi krajnih okolnosti ne da izvesti, imajo se prirediti „ambulautne" šole. V mnogih krajih imajo tudi pripravnice za ljudske šole. V večih občinah, ki so od mest zelo oddaljene, imajo višje ljudske šole, koje so urejene enako akedemijam. V vseh višjih učiteljskih zavodih in semi-narih vadijo se gojenci v vojaških vajah in po izpitu mora vsak abitu-rient še poslušati posebni kurs, v katerem se izobrazuje za podčastnika. Dosedaj je namreč skoraj vsak švedski učitelj tudi podčastnik v vojski. Nekaj slabeje razvito je šolstvo v Danskej, kjer je tudi obča obraženost še na nižji stopnji, nego li v Švedskej. Temu pa so krive največ mnoge privatne šole, ki niso pod državnim nadzorstvom. Šolski zakon datira tukaj od 1. 1814. Po tem zakonu ima se poučevati na tjeden le 18 ur; vendar pa se je to število že znatno povišalo. Posebno se v Kodanju
trudijo, kako bi se povzdignilo šolstvo in napredovala obča obraženost. Državni učiteljski seminari so samo 4 s triletnimi kurzi. Ti zavodi pa ne zadostujejo potrebam učiteljev, zatorej se jih večina privatno pripravlja za učiteljski izpit. V Islandiji obračajo ljudi kolikor mogoče svojo pozornost na šole. V Reykjaviku je deželna univerza z medicinsko, bogoslovno in pravniško fakulteto. Gimnazija šteje čez 100 dijakov. Ljudske šole imajo tukaj skoraj le na obalih, kjer roditelji — ribiči — ne vteg-nejo deco sami podučevati. V deželi pa imajo za podučevanje otrok skrbeti posestniki, kateri so dolžni razun svoje dece podučevati tudi otroke svojih služabnikov. Otroci se uče risati, brati, računiti, domačo povest-nico in veronauk. Knez — rojen Izlandjanin — dolžen je najmanj dvakrat v letu se prepričati o napredku mladeži.	»Hr. U."
NATEČAJI. štv-221 •	Podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Zdolah se do sedaj provizoričuo umeščono mesto pod-ueitelja z dohodki po IV. plač. vrsti definitivno umešča.
Prosilci in prosilke naj vložijo svoj«? redno instruirane prošnjo potem predpostavljenega okr. šolsk. sveta do I. avgusta 1886 pri krajnem šolskem svetu v Zdolah pošta Videm.
Okr. šolski svet v Brežicah dne 24. junija 1886.
Predsednik H ujmi/; h. »\
štv 271 •	Začasna učiteljska služba.
Na v trirazrednico razširjeni ljudski šoli v Vidmu se mesto učitelja z dohodki po IV. plač. vrsti — za moško učiteljsko moči tudi s prostim stanovanjem — provizoričuo umešča.
Prosilci za to mesto naj svoje redno obložene prošnje potem predpostavljenega okr. šolsk. sveta vložijo do I. avgusta 1886 pri krajnem šolskem svetu v Vidmu.
Okr, šol. svet v Brežicah dne 24. junija 1886.
Predsednik: /tti/tnf/; s. I".
štv-342	Podučiteljska služba.
Na kraj. ljudskej šoli Loka pri Zidanem mostu spadajoči eksposituri Lokave, katera se na novo aktivuje, so umešča podučiteljsko mesto z dohodki po III. plač. vrsti in prostim stanovanjem definitivno ali tudi provizorično.
Prosilci naj svoje redno obložene prošnje potem predpostavljenega okr. šolsk. svela vložijo do 10. avgusta 1886 pri krajnem šolsk. svetu v Loki pri Zidanem mostu.
Okr. šolski svet Laški trg dno 27. junija 1886.
Predsednik \f!<»hVc/.n s. r.
225-	Učiteljsko mesto.
Na enorazredni ljudski šoli pri Novištifti se umešča učiteljsko mesto z dohodki po III. plač. vrsti in prostim stanovanjem definitivno ali tudi provizorično.
Prosilci za ta službo naj svoje redno obložene prošnje z dokazom, da so sposobni suhsidarično podučevati tudi v krščanskem nauku, potom predpostavljenega okr. šolsk. sveta vložijo do 10. avgusta 1886 pri krajnem šolskem svetu v Novištifti pošta Gornjigrad.
Okr. šolski svet Gornjigrad dne 30. junija 1886.
Predsednik: \rtnlifzlm s. r.
Uljudno še enkrat vabimo p. n. naročnike, kojim je naročnina potekla, da jo v kratkem ponove, ako že to niso storili preje, dolžnike pa prosimo slednjikrat, da poravnajo svoje dolge, ako nočejo, da jim list ustavimo.	*
Izdajatelj in vrednik M. Nerat.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.