Izhaja rveier vsak prvi | in trenji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izida dan poprej. Cena mu j« SO kr. na lato. lnsarati ae »prejemajo In plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spiai in dopisi ae pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice it i. Naročnina in inaerati pa: Upravnlitvn »Domoljuba*, Ljubljana, Kopitar, jeve ulice it. j. Štev. 6. V Ljubljani, dnč 18. marca 1903. Leto XVI. Slovenski janičarji. Ko so Turki divjali po naših krajih, so bili v njihovih vrstah janičarji, ljudje, po katerih žilah se je pretakala slovanska kri, ki so pa bili v turški službi. Tudi v sedanjih časih se mora boriti naš narod, da si ohrani svojo domovino, katero si hočejo osvojiti grabežljivi Nemci in Lahi. In zopet so s 1 o,v e n s k i sinovi, ki so se zvezali z našimi nasprotniki in jim pomagajo pri naskokih na slovensko last. Ti z Nemci zvezani Slovenci so hujši kot sami Nemci, saj je znano, kako blatijo vse, kar je narodu svetega. Imenujemo jih slovenske liberalce. Ker so v deželnem zboru premalošte-vilni, da bi slovenskemu narodu skrpali liberalno suknjo, zato so se zvezali z Nemci, da bi z njihovo pomočjo udušili vse, kar bi za ljudstvo koristnega predlagala katoliško-narodna stranka. Toda taka zveza ni zastonj. Da bi Nemci naše liberalce podpirali v deželnem zboru, so liberalci morali Nemcem marsikaj obljubiti, kar se zdaj izvršuje na škodo Slovencem. Glasovati so morali za to, da je kot zastopnik slovenske dežele prišel v deželni šolski svet Nemec Schaffer. a ker Nemci posebno preže na lepo našo Gorenjsko, so morali liberalni voditelji celo pomagati pri potujčevanju lastne zemlje. Pri občinskih volitvah na Jesenicah je „Slovenski Narod" pisal v korist Nemcem in dejal, da so upravičeni imeti svoje može v občinskem odboru. Še bolj kričeč slučaj pa se je dogodil pri občinskih volitvah v Tržiču. Vodja kranjskih Nemcev, potujčeni baron Švegel, je pisal v Tržič, da mu je slovenski 1 ibera1ni p o slanec Fer-jančič naravnost obljubil, da bodo slovenski liberalci pri občinskih volitvah glasovali v korist Nemcev. V katerem zavednem slovenskem možu ne zbuja to srda, da liberalci tako na škodo Slovencev barantajo z Nemci? To svoje ravnanje pa hočejo liberalci prikriti s tem, da v „ Narodu" in „Rodoljubu" blatijo duhovščino in vero, češ, psujmo, da sq pozornost odvrne od naših dejanj. A tudi pri tem so se uračunali. Slovensko ljudstvo je izpoznalo njihove grde namene in bo vedelo braniti svoje pravice pred vsakim izdajavčem. Mi, ki se s ponosom prištevamo h katoliško narodni stranki, ljubimo svojo domovino. Zato bomo pa s stranko, ki izdaja to milo našo domovino, postopali tako kakor zasluži. Pečat izdajstva si je pritisnila liberalna stranka; kadar se bo zopet usiljevala, dajmo ji odgovor, kakršen gre takim ljudem. Zato odločen boj liberalcem, ki so zaslužili žalostno ime slovenskih janičarjev! Danes prinašamo iz zadnjega pastirskega lista res apostolske besede našega presvetlega nadpastirja o žganju in silni škodi, ki jo provzroča našemu narodu. Glasi se: Žganje. Še o tej peklenski pijači naj vam nekoliko iz-pregovorim. Imam pred seboj knjižico, katera pove resnico o žganju in iz katere naj vam posnamem nekoliko naukov. Poprašajmo prvič, ali ima žganje res v sebi moč, da nas krepi in hrani? Nikakor ne! Žganje nima krepilne moči: samo za kratek čas razdraži živce in odvzame občutek opešavanja, potem pa živci še bolj oslabč; je kakor bič za onemoglega konja; konj vdarjen napne zadnje sile, potem pa še bolj opeša. Tudi hrani vne moči nima ž g a n je, to je laž in zmota; izkušnja uči, da so bolj močni in pri delu bolj vztrajni oni ljudje, ki žganja ne pijo, ker žganje moči le prerazdraži, kakor vročina, dokler jih na zadnje ravno zavoljo tega ne iztroši in ne uniči. Poprašajmo drugič, ali žganje res varuje zoper mraz in zoper vročino? Nikakor ne! Pravo telesno toploto daje dobra hrana, žganje pa le za malo časa želodec pogreje, da potem še bolj omrzne; delavci na ledenih krajih žganja ne pijo, in žganjarjev po zimi največ zmrzne. Tudi v vročih krajih se ne hlade z žganjem in najbolj lahko prenašajo vročino, ter se obvarujejo raznih njenih bolezni ravno oni, ki žganja ne pijo. Zato pri delu na polju ne pij žganja! Matere, dekleta, ne pijte žganja! To samo razdraži, potem pa telesne moči še bolj oslabč. Voda, mleko, posebno kislo mleko hrani in krepi; kdor pa pije žganje pri delu, njega se bolezni najrajše primejo; ob času bolezni podleže najpoprej telo žganjepivca. , Poprašajmo tretjič, ali ima žganje res zdravilne moči? Ima je le onda, ako se uživa, kakor se sploh uživajo zdravila in po navodilu zdravnikovem. Kakor je pa več tisoč zdravnikov zatrdilo, žganje škoduje, ako se za navadno kot zdravilo rabi škoduje posebno pri boleznih v želodcu in pri vročinskih boleznih; ako tudi za malo časa pomaga, vendar pa zauživano redoma, pohujša telesno stanje, ker napravi telo bolj dovzetno za povrnitev bolezni in korenito ozdravljenje skoro onemogoči. Sploh pa navadno uživano želodec pokvari, ker želodčeve sokove tako izpridi, da za prebavo niso več sposobni. Torej žganje nič ne koristi, pač pa škoduje. In zato trdimo: prvič, da iz njega prihajajo bolezni in zgodnja smrt. Kdor žganje redoma, morebiti še nezmerno uživa, on si vsadi klice za razne bolezni v želodcu, v črevih, na srcu, na jetrih, na ledvicah, v goltancu, v možganih, pri počutkih in provzroči razne dušne bolezni; žganje stori, da nagnjenja do bolezni poprej dozore in da je lečenje posebno težko, večkrat nemogoče. Ni čuda, da je žganje tudi vzrok prezgodni smrti. Pa tudi med znorelimi ljudmi, posebno med onimi, ki so naj-oolj divji in živinski, so večinoma žganjepivci. In kakošni so otroci žganjepivcev ? Imajo v sebi klice raznih bolezni, kaj slabega razuma so, bolj so zabiti in neumni in kaj lahko se jim v glavi zmeša. V norišnicah za otroke jih je polovica od pijanskih starišev. Mi trdimo drugič, da po žganju prihaja siromaštvo in velika beda. O koliko ljudi je ravno žganje pripravilo na beraško palico! Kaj ne, zaslužek ni velik, vse je pa drago. Kdor ne varčuje, pa za žganje troši, kmalu zabrede v dolgove dolgovi naraščajo, beda raste. Očetje, usmilite se sebe, usmilite se svojih otrok! Bežite od krajev, kjer se žganje toči, poživinjeni boste. Žganjepivec nima srca ne za poštenost, ne za ženo, ne za otroke: on pijan razgraja, divja, preklinja in tudi zakonsko življenje skruni, kakor bi ga sama živina ne mogla. Zato trdimo tretjič, da se iz žganja izrodi premnogo hudobij in nevarnost večnega pogubljenja. Pijanstvo od žganja je zares sramotno, najbolj popači podobo Božjo v človeku in mu vtisne živinsko. Žganjepivca tudi noben poduk, nobeno svarilo ne gane, za nobeno zapoved Božjo se ne zmeni, da le umazani in gnusni strasti svoji zadosti. Ali ne prihaja od žganja največ surovosti, pretepov in pobojev? Kaj pa po smrti? Prav dvomljivo je, da li so izpovedi žganjepivčeve pred Bogom veljavne: ker, ima li on dovoljno kesanje, ima li trden sklep, žganje popolnoma pustiti? To je jako dvomljivo! In kako prejme sv. zakramente ob smrtni uri ? Kaka bode torej sodba, kako grozna neskončna večnost! Odreci se torej tej peklenski pijači popolnoma! Nobene kapljice žganja več! le tako se moreš rešiti. Ali to ni mogoče? Je mogoče: moli, prejemaj sv. zakramente in ne hodi na kraje, kjer se ta gnusna pijača toči! S početka težko, kmalu boš pa vse premagal, duh se ti bo raz-bistril, telo okrepilo, srce razvedrilo ter sreča in mir se povrnili v tvoje srce in v tvojo hišo Izgubljeni šin. (Povest. Po 0erlzen-OTi priredil F. S.) (Dalje.) „Nič se ne boj", ga je hrabril učitelj. „Jaz naj bi se bal? Nandeta nikoli, če je prav on gospodar in jaz le hlapec." Nande se je prisiljeno zasmejal. Tone je odšel z dvorišča, a videlo se mu je, da se v njem kuha Ravno tedaj je stopila tudi dekla Mica praznično oblečena na dvorišče in se poslovila od Jan-kota, ker bo odšla v mesto iskat si nove službe. „Prav imaš, Mica", dejal ji je učitelj. ,Jeseni se oženim in potem prideš lahko nazaj." Z vidnim veseljem na obrazu je zapustila Mica svoje dozdanjc bivališče. „Ti pa znaš, Nande", dejal je Janko. „V enem dnevu si ob hlapca in ob deklo." »Hlapec je lenuh in dekla ošabna kot pav. Takih poslov jaz ne morem trpeti. Kar je ta storila, bom lahko sam vse opravil." „Kaj pa so ti storile ženske, da jih imaš tako v želodcu?" „Meni nikoli nič hudega. Nikdar nisem za nobeno maral." „Sramuj se! Kaj pa mati?" „Mati so pa mati!" In Nande je zavihal rokave in začel na dvorišču pospravljati. Spretno in marljivo je delal in pot mu je oblival čelo. Ko je prišel na vrt in videl Cveteče sadno drevje, je zarobantil. Divjaki so povsodi ovirali lepa drevesca v rasti In nič ga ni moglo bolj ujeziti kot zanemarjen vrt, zakaj imel je veliko veselje do vrtnarstva. Drevesca cepiti, cvetke presajati in jih gojiti, to je bilo zanj — vse. Sedaj pa ta zanemarjenost! In ta vrt! Povsodi so visele z drevja suhe odlomljene veje, po deblih pa se je šopiril mah in rastline zajedavke. Kot bi trenil, povspel se je Nande na cvetečo jablano in sedel na debelo vejo. Opojen duh je kipel iz cvetnih čašic, in čebele so glasno brenčeč nabirale med. Neko razkošno veselje je napolnjivalo Nandetove prsi, ko je opazoval to brenčanje, to vedno letanje semintja in se napajal z opojno duhtečim cvetjem, nad katerim so poigravali rumeni citrončki, pavlinčki in brezštevilni njihovi bratci. Veselili so se toplih, solnčnih žarkov in nežno pihljajočih majevih sapic. Nandetu se je lice vedno bolj in bolj jasnilo; zamislil se je, in ob takih prilikah je bil popolnoma gluh in slep za vse, kar se je godilo okrog njega. Pozabil je na Toneta, na Mico, na vse. Po cesti so se počasi pomikali dalje škripaje s kamenjem obloženi vozovi in puščali za seboj po mehki zemlji globoke kolesnice. Roza pa je med tem v hiši preplašena brisala v naglici s predpasnikom mizo in stole, in Janko se je trudil, da bi sprejel došle goste kolikor mogoče prijazno. Prišel je Križnar s Kristino. Prav nič ju niso pričakovali v delavnik. Rozi, ki je bila v veliki zadregi, je dejal Križnar: „Prišel sem v delavnik zato, ker imam v vasi opravek, in pa zato, da vidim, kako imajo kje vrejeno in pospravljeno ob takih dneh. Bom saj videl, v kako hišo bo prišla moja hči." „Saj Kristina se ne bo za tukaj omožila, ampak bo šla v mesto." „To je vse eno. Kakor je sin doma navajen, tako bo imel kje drugje." Kristina je gledala med tem skozi okno. Poleg nje je sedel psiček Belin, zvesta žival, kratkih nog in ueve se kakega plemena. Doma so ga sicer zaprli v hlev, a ubežal je it zapora in jo ubral za gospodarjem. Kristina mu je skrbno zabičala, da ne sme poditi kokoši in grizti otrok — in tako je sedel tukaj, pošten, truden in zadovoljen. Noge pa je imel strašno zamazane; ob poti ju je spustil kar čez lužo, da bi se malo ohladiL „Kaj pa je, Belin?" ga je vprašala Kristina, ko je zapazila psa kako je vohal po tleh. „Lačen je morda", je dejala Roza^ in mu ponudila kruha. „Nekoga je zasledil", je odvrnil Križnar. „Belin ima izvrsten nos, najbrže je kaka miš, ali pa je kak človek v hiši, ki ga pozna." „Miši nimamo", je pristavila Roza. »Maček jih je polovil do zadnje." Belin pa je skočil proti vratom, jih odrinil in hitel na vrt. Kristina je šla za njim in svoji bodoči ženi je sledil Janko. Pred jablano se je Belin vstavil. „Hav, hav!" „Ti si, belinče, ti", oglasil se je Nande na jablani, „midva se pa poznava!" „Hov, hov!" lajal je veselo Belin in se spenjal po deblu. Veje so zašumele in Nande je stal na tleh. Kristina in njen spremljevalec sta obstala pod jablano; aNande', dejal je Janko, „glej, ta bo moja žena. Pojdi v hišo, njen oče je tudi prišel." .Čemu neki? Briga se Križnar za me!" No pa je le šel. Svetin je prinesel steklenico vina, Roza pa kos kolača. „Ho, ho, prebita stvar", začudil se je Križnar, ko je zapazil Nandeta. Kristina je zardela kot žrjavica. „To je moj brat Nande", ie dejal Janko. Križnar pa se je začel smejati, tako da so mu solze zalile oči in pripovedoval je, kako je Nande skrinjo nosil po sobi kakor kak škaf. „Tega pa nisi prav nič povedal. Nande". je pristavila očitaje mati. .Zakaj pa ne, in kako da se s Kristino prej le na vrtu nista spoznala?" »Jaz sem ga pač spoznala", dejala je Kristina. .Vendar bi moral on začeti pogovor." „On?" zasmejal se je Janko. .Boji se žensk kot vrag križa." Nande se je pomaknil v kot. Kri mu je vdarila v glavo. Stisnil je pesti. Vse mu je migljalo pred očmi. Dvignil bi bil streho in zbežal na prosto. »Rad bi te še enkrat videl, kako znaš škrinje prenašati", je dejal Križnar veselo. »Ali ni nobene tukaj ?' .Pa kaj drugega pograbi. Nande, daj no!" Nande se je zganil. Kot bi trenil je pograbil z desnico stol, na katerem je sedel Janko, in nesel oba visoko v zraku trikrat po sobi gori in doli. .Izvrstno", se je rogal Janko. »Da. da, toda za take stvari ne bom več zlorabljal svoje moči, prišel bo še čas, ko jo bom še resno potreboval, ko---" Hipoma je utihnil in se ozrl okrog sebe. „Povej malo no. kako je bilo na Koroškem, kjer si bil toliko časa", prosil ga je Križnar. ki se je hotel na vsak način zabavati. Nande je prebledel. Prisiljeno se je nasmehnil. »Ali nečeš?" »Bi že, pa nima kaj povedati", pristavil je Janko. „Več kot je treba-, odvrnil je Nande pikro. .Ne, ne, Janko ima prav! Nič ne vem povedati, sedem let sem bil na tujem, ha, ha! in vseh sedem let sem izbrisal iz svojega spomina.- .No, kar si doživel, nam boš pa pač povedal', dejal je Križnar. „Tega se ti ni treba sramovati'4 .Ne, ne!* vzkliknil je Nande in vdaril z vso močjo ob mizo. Nekaj časa so vsi utihnili. Kristina je plašno gledala Nandeta, ki je rdeč kot rak nekam divje gledal po sobi. Križnar je pokašljeval in se nemirno premikal na stolu. „Tukaj v tej dolini se ti bo zdelo kmalo pre tesno." ..Pretesno ? Bilo mi je že mnogo tesneje, tesno kot si vi sploh misliti ne morete", se je zakrohotal Nande in se prezirljivo ozrl na brata. .Nande", mirila ga je mati s skoraj jokajočim glasom. »Nič se ne bojte, mati, Nande že ve kaj dela. Zdaj pa le vprašajte kaj, Križnar, na vse bom odgovoril." Janko je prijel Kristino za roko in stopil ž njo k oknu „Kristina, čas je, da se domeniva glede najine bodočnosti. Oba sva pametna, in takim se godi najboljše v zakonu. Rada se imava tudi, kaj treba še več?" »Na Koroškem je prav lepo, ljudje so pravi korenjaki. Fantje se tep<5 kar za zabavo", je pripovedoval Nande. .Učiteljevo soprogo povsodi spoštujejo. Vse se zateka k njej in jo vprašuje za svet. Ali slišiš Kristina?" „Da, slišim, slišim!" »Zdi se mi, kot bi na Koroškem sijalo solnce vse drugače, in bi se po žilah pretakala vse bolj vroča kri", je pripovedoval Nande pri mizi. »Poroko bova napravila o sv. Martinu, do takrat si lahko premisliš. Potem se ne boš več kmečko oblačila." „Ne rečem, da se mi ne dopade doma, toda vedno me vleče neka sila po svetu, na tuje. Kad potujem in najbolje se počutim tam, kjer me nihče ne pozna in govorim, kar hočem." »Kristina", dejal je zopet Janko užaljen, .ali ne moreš niti par minut paziti, ko ti kaj pripovedujem'-" „Saj sem rekla, da sem nevedno in nerodno kmečko dekle. Rada se bom naučila, kar bo šlo v trdo bučo. Toda na možitev pa še nečem misliti, saj se ne mudi." „ Zakaj govoriš tako čudno? — Pametni kmečki ljudje' — »Da, da, in jaz sem že toliko pametna, da uvidim, da sem premlada." „Misliš ?" ,Da: zakaj bi neki lagala, saj se nikogar ne bojim." t Kaj pa če bi te vprašal nekaj važnega, ali bi povedala ?" jo je vprašal Janko. rSeveda bi.* •No, pa mi povej, kaj si prej mislila, ko sem s teboj govoril." »Mislila sem, zakaj se vidva z Nandetoro moreta.' Janku se jc zdelo, kakor bi mu bil kdo priložil zaušnico. „Pa je škoda! Veš, kako bi bilo lepo, če bi se razumela, pozneje bi te prišel obiskat. —" „Nande, kaj pa ti je", vprašala je Roza skrbno „vedno bolj zardevaš?" Janko je vstal in se približal mizi. Izkušal je prijazno položiti roko na ramo bratu, toda preveč ga je razganjala jeza. On, ki ni zagrenil niti trenutka svojim starišem, on je bil tako ponižan pred bratom, pred onim bratom — ki je celi hiši napravil sramoto. Ne samo, da ni prosil ponižno odpuščenja, še njega je izpodrival. Janka je to silno peklo in grizlo. Ne-hotč je stisnil Kristini roko, a ona jo je umeknila, nagubala čelo in ga skoraj jezno pogledala. Potem pa sta odhajala. Križnar je pred odhodom vse skupaj uljudno povabil, naj ga prihodnjo nedeljo obiščejo. Že ko je bil na vozu, se je ozrl nazaj in zaklical: „Pa Nande naj tudi pride!" Svetinovi so ostali sami. Nande je bil zdaj bled, zdaj je zopet pordeval. Tiho se je splazil za bratom, ki je šel po stopnjicah pod streho. „Janko!" Janko sc je ozrl nazaj in obstal. Nande je stopil dve stopnjici više. „Veš, Janko, ne morem za to, slišal sem kaj je deklina rekla o nama. Prav ima. Jaz sem mlajši, zato pričnem prvi. Pozabiva, kar je bilo med nama, spraviva se!" Janko se je ozrl proti začrneli strehi. „Ničesar nimam proti tebi, zato se tudi ne morem s teboj spraviti. Ono — že veš kaj mislim — se je zgodilo, in vedno se bojim, da te kdaj jeza zopet pograbi, in takrat---" „Da, takrat", dejal je Nande bolj po tiho, „takrat pa pojd« ti v svojo sobo in se dobro zapri!" Politični razgled. Parlamentarni položttf. Pred novim letom se je bilo vedno mislilo, da so dnevi zasedanja zbornice šteti, vendar si je znala vlada z obljubami in grožnjami razne stranke pridobiti, da se ni več bati za razpust. Siri se vest, da utegne zbornica še do avgusta skupaj ostati. Vest sama ne sebi se zdi malo verjetna, a mog..'e je vendarle, zlasti, ker so utihnili Mladočehi, ki so delali vladi največ preglavice. Zbornica ima pa tudi še veliko dela, proračune, nagodbe in razni vladni predlogi, vse še pride v podrobno prerešetavanje v zbornici. Korber bi pa poslance pridržal rad toliko časa, da rešijo poslanci vse delo. Ce se pa * to zgodi, notem pa zopet deželni zbori ne pridejo do daljšega zborovanja, kar seveda poslanci ne bodo hoteli mirno prenašati. Vendar dr. Korber je prebrisan in si hoče tudi za to poslance pridobiti in sicer s tem, da jim obljubuje stalno plačo, dočim so dobivali dosedaj le dnevnine. Če bodo poslanci zadovoljni s takimi darili, se seveda še sedaj ne ve, vsekako pa je vada zelo mamljiva. Razprav« - tiskovnem zakonu. Že v začetku zborničnega zasedanja je stavila vlada predlog za nov tiskovni zakon. Naš tiskovni zakon ima res veliko hib. Vsako razžaljenje že pride pred porotnike, in ti redoma pripadajo kaki stranki, vsled česar je za obtožene nasprotne stranke vedno slaba. Da se sme časopisje razširjati med ljudstvo, je treba milostnega podeljenja. Po novem zakonu bi prišle tiskovne tožbe ne več pred porotnike, ampak pred sodnike, tudi se bo dala večja prostost razširjanju časopisja in knjig sploh. Vlada je stavila predlog, a odsek, ki ga je obravnaval, je do sedaj spal. Po dolgem prestanku pa se je sešel zopet enkrat odsek, da spravi zadevo v red. Mladočehi v Pragi propadli. Mladočehe je silno bolelo, da je padel raz županskega stola Podlipni in na njegovo mesto prišel Staročeh dr. Srb. Dasi je vžival dr. Srb veliko spoštovanje, vendar ga Mladočehi niso mogli trpeti, ker ni bil njihove stranke. Na vse kriplje so se trudili, da prodrtf pri volitvah 4. t. m. zopet s svojim Pod-lipnijem, in že so pisali mladočeški listi o izvolitvi Podlipnega, kot o čisto gotovi stvari, a so se silno iznenadili, ko je bil 4. m. izvoljen dr. Srb z 77 od 86 oddanih- glasov. V Pragi se dani. Da bi tudi v Ljubljani prišla kmalu ura udarca po liberalni kliki, ki ima itak oporo le v uradništvu, ljudstvo pa je že sito bremen, katera se mu zopet in zopet nakladajo. t Baron Ladislav Bleger. 3. marca je umrl baron Ladislav Rieger. Bil je mož jako zaslužen za češki narod in zasluži, da se ga spomnimo tudi v »Domoljubu" ob njegovi smrti. S 84 letnim Riegerjem so položili v grob moža najodločnejšega prvoboritelja češkega naroda, ki je dolga desetletja odločivno posegal v usodo svojega naroda in znal pridobiti srca vsega češkega prebi-vavstva. V državno službo je stopil 1. 1847., a njegovi ideali so ga gnali ven iz pisarne v boj za svoj teptani narod in se je posvetil pisateljevanju. L. 1848. je prišel v državni zbor in je stal pol stoletja med prvimi političnimi češkimi bojevniki. L. 1897. je bil pozvan v gosposko zbornico in istega leta ga je povzdignil cesar v baronovski stan. K pogrebu slavnega moža je odposlala tudi »Slovanska zveza" de-putacijo poslancev Stojana, Pogačnika, Lužanskega Pihuljaka, Spinčiča in Hrubana. Ime barona Hiegerj« se ne bode izbrisalo nikdar iz zgodovine češkega naroda. Papež in nadvojvoda Fran Ferdinand. Dunajski listi poročajo, da nameravajo sv. oče podeliti nadvojvodi Franu Ferdinandu Kristusov red, to je najvišji red, ki ga podeljuje sveta stoliea. Imenovanje se zglasi morda že kmalu, ko se nadvojvoda povrne s popotovanja. To odlikovanje bo brez dvoma z živahnim odobrenjem pozdravilo vse katoliško pre-bivavstvo v monarhiji, ker je gotovo dobro poroštvo dobrih razmer naše cesarske hiše do svete stolice in kaže, da sv. oče Leon XIII. dobro poznajo in cenijo izredne lastnosti in mišljenje našega dobrega prestolonaslednika. Da protirimskim listom ta novica ni nič vesela, se samo ob sebi umeva. Liberalna trdnjava na Bavarskem se maje. r - Liberalcem na Bavarskem je odklenkalo. Ni več na krmilu mož njihovega mišljenja, ampak novi kabinetni načelnik kakor tudi novi naučni minister sta odločna katolika. Zlasti jezi liberalce, da se je udeležil kabinetni načelnik veselice katoliškega di-jaštva. Hitro so zbobnali med svet, da so te spremembe vznevoljile nemškega cesarja ter da se bavarski princ-vladar Luitpold odpovč vladi. Po znanem liberalnem receptu je bila kajpada to gola laž. Nemški cesar naravnost odobrava, da so izbacnili iz ministerstva protestante, in Luitpold o kakem odstopu sam nič ne ve. Liberalizem se res povsod i v isti barvi kaže. Bolgarija postane kraljestvo? V vladnih sofijskih krogih se govori, da sta avstro-ogrska in ruska vlada dali knezu Ferdinandu zagotovilo, da Bolgarija takoj po rešitvi makedonskega vprašanja postane samostojno kraljestvo. No v sofijskih krogih se je že marsikaj govorilo, kar pa ni bilo res. Makedonske razmere. Na bolgarski meji je Turčija zbrala 52.000 mož Ob meji med Turčijo in Bolgarijo je vsled tega promet skoro popolnoma ustavljen in Turki ne dajo nobenih potnih listov za Bolgarijo. Turčija kupuje mnogo konj, posebno takih, ki so sposobni za gorate kraje. Četa Sarafova je imela v okolici Male-ševo prvi boj s turškimi vojaki. Od vstašev so bili samo štirje ustreljeni, od Turkov pa jih je padlo 40 mož, 30 pa je ranjenih, ostali so pokazali pete Turki in Arnavti nadaljujejo s svojimi grozovitostmi' Dogajajo se prav nečloveške stvari. Arnavti nočejo o kaki reformi nic vedeti in more neusmiljeno kri stjane; ravno tako je s turškimi policaji. Policikki uradnik Sulal-bey je zasledoval te dni hajduka S maela, ker ga pa ni dobil, je napadel samostan sve tega Petra pri Rodozde in dal menihe na natezalnice dasi se niti misliti ne more o kaki zvezi med menihi in Ismaelom. Pri Peštenih so umorili člani makedonskega vstaškega odbora dva turška roparja Turki so napadli nato vse srbske vasi v tem okraiu in jih požgali. Umorili so 72 Srbov in jim Sj žene. Svet prebira poročila o teh grozovitostih, strmi a pomaga pa zatirancem nikdo. Kongregacije v francoski zbornici. Francoska zbornica je dovršila proračunsko razpravo in sedaj prične z zadevo, katero že željno pričakuje francosko framazonstvo 7 razpravo pride namreč še pred veliko nočje odrekovo poročilo o redovih in prošnjah za njo* —■^rizacijo. Najpreje pride na vrsto 54 moških kojgngacij, o katerih želi vlada najbolj, da se jih odpravi. Med temi so tudi redovniki, v katerih oskrbi je svetoznana božja pot Lurd. Oglašenih je 25 govornikov. Položaj v južni Afriki. Položaj v Afriki po porazu Burov vendar ni tako miren, ako tudi se zdaj le malo o tem piše. Ko je bil Chamberlain v Afriki, se je laskal Burom in govoril sladko o prijateljstvu angleškem, a med svojimi je rabil vse druge besede. Buri njemu kakor Angležu sploh popolnoma nič ne zaupajo, ker od vseh angleških obljub Buri niso še dobili niti počenega groša. Vse obljube so le na papirju ostale. Chamberlain je hitro odlazil, ker se je bal za svojo kožo. Poskušenih je bilo v resnici več napadov na njega in tudi na kapskega poveljnika Milnerja, milijonar Bers pa je zastrupljen. Med Buri še nikakor ni ugasnila iskra želje po prostosti in primejo brez dvoma za orožje pri prvi ugodni priliki. Ameriške novosti. Severoameriška reprezentska zbornica je sklenila pred kratkim novo postavo, zadevajočo osebno varstvo predsednikovo in namestnikov predsednika. V tem načrtu je izrečena smitna kazen za onega ki bi zavratno umoril predsednika ali katerega njegovih namestnikov. Napad na te osebe se kaznuje najmanj z ječo 10 let. Kdor pri tem pomaga, zapade isti kazni Vsem onim osebam, ki pojavljajo nasproti ameriški vladi sovražno mišljenje, je prepovedano naseljenje na ameriških tleh. —• Zvezni senat v AVaschingtonu je razpravljal te dni o zadevi kapitana Brownella, ki je za časa vojske na Filipinih dal neusmiljeno mučiti duhovnika Avguština, ki je vsled tega umrl. Brounell je hotel zvedeti od duhovnika podatke o neki zaroti, o kateri pa Avguštin ničesar ni vedel, in zato tudi povedati ni mogel. Bil je torej popolnoma po nedolžnem mučen in je umrl v proznih bolečinah. Brovvnella sta zagovarjala senatorja Be-veridje in Proctor, češ, da trpi ugled ameriške armade, ako se Bro\vnella kaznuje, in ves zvezni svet je nazadnje izjavil, da se Bro\vnella ne more kaznovati, ker ni več v armadi. Lepa reč, hudodelnika ne kaznujejo, da ugled armade ne trpi; je li hudodelstvo za ameriško armado čast? >Volfova zakonska zveza. . Žena znanega kričača Wolfa, ki je pri svojih prijateljih častno varoval devištvo njihovih hčera, je vložila prošnjo za ločitev zakona. Še pred kratkim ko je stal radi svojih lepih dejanj pred porotniki, se je skliceval na to, da mu je njegova žena odpustila, in je tako srečno prišel iz pravde brez škode. Komaj Je bila pravda končana, že izjavlja njegova žena, da z možem, ki je prelomil zakonsko zvestobo, ne more več skupaj bivati. To je \Volf, na katerega so Vsenemci tako ponosni, da ga imenujejo „diko nemškega naroda." Naj ga le imajo, mi jim ga ne zavidamo. fT' Sv. Anton v Slo/, goricah. Predragi, — pa tako ne smem reči, predrag pa res nisi, preljubi »Domoljub", tako bo menda prav! Iz naše fare se malokdaj kaj bere v tvojih vrsticah. Saj med nami ni veliko novic, pa če prav se katerikrat kaj znamenitega zgodi, ne obesimo tega precej na veliki zvon. Beremo Te prav pridno, ker veliko novega in lepega prinašaš med nas. Vsi, ki smo naročeni nate, komaj pričakujemo, da nam boš zopet kaj novega prinesel. Pa sprejmi tudi od nas par vrstic. — Dne 28. januvarja okrog 7. ure zjutraj se je zgodil v Ivanjskcm vrhu pri sv. Antonu v Slov. goricah strašen roparski umor. 321etni Miha Veidinger, ki je sploh znan kot človek, pripravljen za vsako hudobijo, je zadavil 561etno Kozo Hvalič in oropal njenega 801etnega očeta. Hudodelstvo je storil takole: Stari Hvalič je ležal še v postelji; bilo je seveda zjutraj. Koza, ki je živela pri svojem očetu, je imela opravka zunaj hiše. Kar stopi v sobo možak z zamazanim obrazom in zahteva od Hvaliča denar: „Denar ali pa boš mrtev!" Starec se ni mogel braniti in ropar je predjal vse, kar mu je pod roke prišlo. Nazadnje je oblekel Hvaličeve škornje in obleko, omil se je v sobi in potem odšel; svojo suknjo pa je vrgel v peč, da bi zgorela. Sedaj se je šele starec upal iz sobe in je hotel poklicati svojo hčer. Ko pride v kuhinjo, vidi svojo hčer obešeno. Ropar jo je najprej zadavil in potem obesil. Hvalič je na to šel klicat sosede. Morileo je v tem času izginil, ali v peči so našli orožniki ostanke suknje in v nji ostanek vojaške knjižice, glaseče se na ime Miha Veidinger, katerega so sicer iskali po vseh slovenskih krajih, pa tudi drugod. Boji se ga vse, ker je znano, da je svoj čas streljal na svojega lastnega očeta. Poskusil je večkrat vlomiti v tuje hiše, enkrat celo z nožem v roki. Končno so ga dobili 24. februvarja zjutraj. Toraj tri tedne se je zločinec skrival po štalah in.hostah, a sedaj somu prišli na sled. V tem času je storil veliko hudobij; večkrat je v shrambe vlomil, vse oropal, kar mu je prišlo pod roke. Sedaj mu bo roka pravice vendarle za vedno zvezala roke. Pokojna Roza Hvalič je bila v Marijini družbi; bila je vrlo, pošteno dekle. — Lani in letos je začel zahajati k nam „Štajerc" ali kakor mu tudi pravimo »Lažnjivi Kljukec". Razširil ga je nek liberalček, ki presedi ves prosti čas, in tega nima malo, po raznih gostilnah in tu oznanuje svoje »Ptujske" nauke. Čuditi se moramo našim kmetom, da se vsedajo na limanice taki osebi in da hočejo vsprejeti pod svojo streho lažnivega in prismojenega »Štajerčka". Ako hočete prebirati liste, prebirajte »Domoljuba"! „Naš Dom" in druge naše liste, ki pišejo dostojno, pošteno in resnično. Preljubi »Domoljub". Nekaj bi še rad poprosil, pa si prav ne upam. »Ribniškemu novičarju" bi se namreč rad prav lepo priporočil za eno ribniško rešeto. Potreboval bi je tu na Štajerskem, da bi malo prerešetaril naše liberalce in po zgledu ribniškega novičarja poslal v »Domoljuba". Iz Rakitne, 9. marca. Če sušeč z rivcem ne rije, pa z repom vije. Da bi si ne imel kaj očitati, da je zanemaril svoje navade, nam je precej v začetku pokazal. Tri dni in noči je neprenehoma snežilo, da je padlo snega do 80 cm na debelo in še čez. Vendar ni nesreče brez sreče. Snega je komaj pričakoval neki gospodar iz »Boršta", ki je v „Hudem koncu" kupil lesen vezan kozolec. Kako bi ga spravil domov ? Povabil je sosede, ki so mu vsi radovoljno pomagali pri zanimivem podjetji. Kozolec so spodaj podolgem in počez zvezali z močnimi tramiči, privzdignili ga in pod stebre, nalik sanem podolgem položili dva hloda. Vpregli so 12 parov močnih volov in mogočno poslopje začne med močnim krikom poganjačev zapuščati »Hudi konec" in pomikati se proti novi domačiji v Boršt. Malo je še manjkalo, da bi prišel kozolec na svoje novo mesto. Pa glej ga spaka, sredi malega hribčka se spunta. Vse priganjanje in kričanje nič ne pomaga, verige so se kar po vrsti začele trgati. Kmalo bi bilo za obupati. Pa ne, pogum velja! Pripregli so še dva para čilih konj in velikan se uda, hura! V trenutku bil je vrhu griča in nepoškodovan postavljen na odmenjeno mu mesto. Veselo so slavili zmago pri kozarcu dobrega vina, katerega je z veseljem dal gospodar in radostno gledal za svojo hišo s tako malimi skrbmi in stroški postavljen kozolec. Županstvo iz Iga namerava v soglasju z sosednimi županstvi uložiti prošnjo, naj bi se gradila nova cesta iz Iga čez Rakitno do Cerknice. Ta cesta bi bila velicega pomena zlasti za vojaške strelne vaje, ki se vsako leto vrše v okolici Kožljeka. Vo- jaki bi z veliko manjšim trudom in stroški ter n hitrejšem času dospeli iz Ljubljane v Kožljek kakor sedaj; za nas Rakičane pa je večjega pomena, da bi se popravila in med deželne ceste sprejela sedanja cesta do Preserja, po kateri je veliko prometa z lesom iz obširnih gozdov. Zato nc bom., odnehali in ponavljali svoje prošnje, dokler ne bomo uslišani V jeseni se otvori v Rakitni enorazrednica, šolsko poslopje je dovršeno. Tudi pri nas se obeta napredek Iz Bohinjske Bistrice, 11. marca. Tako ganljivega sprevoda Bistrica že dolgo ni videla, kakor v torek 10. t. m. K večnemu počitku smo spremili vodjo pevcev, prednika-starosto mladeniške Marijine družbe, blagega prijatelja Lovrenca Ravnik Ranjki — obče poznan z imenom Zadnjekov Lorenc — odlikoval se je s tolikimi vrlinami, da si štejem v dolžnost mu s temi vrsticami postaviti skromen spominek. Od zgodnje mladosti bil je delavec in pevec. Marsikomu je še v blagem spominu družabno življenje ob času, ko je cvetela železna obrt znane tovarne pri Gospodu in na Pozabljenem ob šumeči Bistrici. Cesta med Bledom in Bohinjem bila je obljudena z vozniki. Bistrico so poživili delavci-kovači. Ponoči in podnevu gromelo je v tovarni kladivo nad razbeljenim železom, iz livarn lilo je lik kači raztopljeno železo v razne modele. In delavci bili so dobre volje. Ti so bili ondaj s svojim petjem, zlasti še z lastno godbo, prvi faktor v Bohinju. Duša pevcem, vsemu pevskemu zboru bil je vsikdar naš Lovrenc. Za petje ni bil nikdar pre-truden, naj bi bil po napornem delu še tako izmučen. Klical, zbiral je pevce k vajam ter jih vadil tudi v najtežjih proizvodih. Bil je talent, dasiravno priprost delavec. Petje bilo mu je edino veselje, edina skrb. Zlasti mu je bilo pri srcu pravilno, cecilijansko petje. Zaradi petja je pretrpel marsikatero zabav-ljico. — Pred nekaj leti bil je vpokojen s pičlo mesečnino 16 kronami. Ta leta pokoja bila so leta dela za čast božjo — za lepo vzvišeno cerkveno in narodno petje. Smelo trdim, da tudi v marsikaterem mestu ni tako pravilnega petja, zlasti ob velikih praznikih, kakor pri nas. Kajpada zasluga je ranj-cega Lovrenca. Kot vodja pevcev postavil si je časten spominek; pomnili ga bodo rodovi za nami. Bil je vzgled krščanskega življenja. Komaj je pomladansko solnce raztopilo snežno odejo, že je bil Lovrenc na pokopališču, da zravna in zrahlja grobe ranjcih. To božjo njivo je on naj-rajše obdeloval. Zares! Pokopališče bilo je v poletnem času vsled njegovega truda duhteč cvetličnjak Sam iskreno pobožen, gojil je pobožnost pri drugih. Vodil je natančno bratovščino sv. Detinstva sv. Uršule vence zbiral in pošiljal, molil ob nedeljah uro bratovščine presv. R. T. Bil je vsako jutro prvi v cerkvi; zadnji se je ločil od Oospoda v tabernakeljnu. Koliko ur da je preklečal pred Najsvetejšim, to ve On, kojega je on tako iskreno ljubil. Rad in udan je umrl. Le eno skrb je imel, kaj bo s petjem, ko njega ne bo. Da bi Bogu na čast pel, rekel je, bi živel rad še 100 let. Še par ur predno je umrl, je obljubil prositi Gospoda \ nebesih, da oživi in ohrani cerkveno petje v župniji. Da, dragi Lovrenc, Ti si se dobro vojskoval, tek dokončal, vero in sicer živo vero ohranil, sedaj Ti je prihranjena krona pravice. V nebesih vživaš plačilo, novo pesem poješ: za Jagnjetom hodiš, kamorkoli gre. 1. H. Iz Toplic. Kako se jeze in so poparjeni! .Kdo pa r in zakaj neki?" Liberalci topliški. Zelo so se namreč varali. Vsi so mislili, da ustanavljajoča se zadruga na Toplicah nikoli pod nobenimi pogoji ne bode dobila potrjenja od okrožnega sodišča (lovorih so, in to celo tisti, ki so nekaj latinskih šol z dobrim in nedobrim vspehom dovršili, da so zvedeli, od popolno gotove strani, da topliška zadruga ne bode nikoli potrjena. In zdaj! Črno na belem je zopet zapisano, da je zopet potrjena, in da sme pričeti s poslovanjem. Delali so pač račun brez krčmarja. Hudo so se torej vrezali s svojim predrznim govorjenjem. Od tod torej njih jezica. Pa nič ne de. Povem Ti, ljubi moj „Domoljubček", da zopet potrjena. Saj je menda Tebi in vsem Tvojim bralcem še v spominu, da je veleslavno novomeško okrožno sodišče že dne 9. decembra leta 1901 potrdilo v bistvu ista pravila kot sedaj. Vsled tega je zadruga mislila pričeti s poslovanjem dne 1. marca 1- 1902. Nakupila je blago in vse vredila. A glej ga spaka! Iz različnih vzrokov je nadsodišče v Gradcu vsled pritiska deželne vlade prepovedalo kmetijsko društvo in sicer čez tri mesece potem, ko so bila pravila potrjena, in le par dni, predno bi se morala odpreti zadruga. O vzrokih pišem enkrat posebej. Najbrže bomo še o tem govorili pred sodiščem. Kaj torej početi ? Blago tu, poslovodja tudi. Načelnik je lepo na tihem hitro vzel obrtni list in s tem vso odgovornost na svojo osebo. S tem smo nekatere gospode malo prekanili. Hudo so se jezili. Potolažili so se malo kesneje, ko so zvedeli, da smo bili za to predrznost ne vem že po katerem paragrafu kaznovani z globo 10 K. No, na to veselje bi bili radi še kaj več plačali! Na to smo začeli ustanavljati novo društvo. Imeli smo nič manj kot šest ustanovnih shodov! popravljali smo pravila kakor smo vedeli in znali; pa ni in ni bilo prav sedaj to, sedaj pa zopet drugo ne. Dobili smo od mnogih društev že potrjena in registrovana pravila in ista vložili, misleč, kar je drugod potrdilo in to celo ravno isto sodišče, bode tudi nam z isto pravico. A varali smo se. Se-le na zadnjem ustanovnem shodu dne 15. fe-bruvarja 1903 (prvi je bil že dne 16. maja 1901) smo bili tako srečni, da smo pravo „pogruntali". Vidiš, dragi bralec moj „Domoljub" kako izborna morajo torej biti, in vsakega slabega zrna očiščena naša pravila. Če jih potrebuješ, kar piši, pa ti jih radi pošljemo. Mnogo smo trpeli. A hvala Bogu! Ravno to trpljenje nas je ojačilo in še tesneje združilo. Le par že vpisanih se je dalo zbegati; zato pa smo pridobili zelo častno število novih in celo takih, ki so spočetka bili nasprotni zadružni misli. Sedaj pa gremo vnovič radostno v nov boj. Saj ne delamo za svoj žep, ampak v korist našega dobrega, a žalibog, revnega ljudstva. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud naj nebo blagoslovi! Topličan. Od Sv. Gregorija, 12. marca Pa je nimamo sreče. Kako smo se veselili sobote pred kvaterno nedeljo. Vsaka vas je pripravljala svoj kres, vsak griček bi bil plapolal v čast velikemu Leonu. Ves teden tako gorak in mil, soboto zjutraj pa — sneg in metež. Toda tudi sneg nas ni potlačil, tudi sneg nas ni potlačil, tudi sneg ni zadušil ognja ljubezni v srcih naših do svetega starčka očeta našega. Ob sedmi večerni uri oglasil se je naš veliki zvon, pač prvak med zvonovi ribniške dekanije, ne po teži sicer, a po glasu in naznanil s svojima bratcema, da se obhaja prihodnji dan redko slavlje. Zatrepetala so naša srca ob njegovem glasu, zatrepetali so pa tudi kresovi po naših gričih, žal, da smo jih radi megle mogli videti le nekaj čez petnajst. Veličasten bi bil razgled ta večer raz naših višin, ko bi pred našimi očmi velik del slovenske zemlje plapolal v kresovih. — Slišali smo namreč, da so se vršile po vseh župnijah naše dekanije velike priprave za ta slavnostni večer. Toda ni nam bilo dano, zato so pa v nedeljo toliko živahnejše plapolala naša srca pri cerkvenih slovesnostih o ljubezni do sv. Očeta in gori do neba za blagor njegov. Z Roba. K. s. izobraževalno društvo je bilo priredilo dne 22. febr. že drugo predavanje. Predaval je domači učitelj g. Ivan Štrukelj o nezmernem pijančevanju in njega posledicah na naše telo, um in gmotno stanje. Vrli dekleti Katinka Jakše jn Marija Rupar sta bili pa prevzeli ulogi Leniče in Ivanke v Sardenkovi »Samostanski liliji". Društvu sta umrla dva uda. Pri pogrebih je bilo društvo častno zastopano in društveni pevci so peli ob pogrebu: „Na grobeh" in „Nad zvezdami". Eden izmed umrlih udov Ivan Zgonc je bil župan skozi 29 let. Blag spomin možu! Ne vemo ne dneva ne ure — kdaj nas zgrabi bela žena — smrt. Luka Klančar, naš cerkovnik, je umrl pri na-pravljanju voza, da bi oapeljal prašiče. Bil je vzoren krščanski mož! Na Vel. Osolniku je zgorelo neko poslopje; zažgali so otroci. Stariši pazite na otroke, da vam ne bodo jemali užigalic. Če bi bila sapa, zgorela bi bila vsa vas. In še precej jih je, ki niso zavarovani! Hranilnica in posojilnica vrlo napreduje. Na občnem zboru smo zvedeli, da ima skoraj 200.000 K prometa. Čistega dobička 1600 K. Lepi denarci! Prošnji, da bi se naša cesta razširila, deželni odbor ni ugodil. Zavira baje okrajni cestni odbor! Kmetje ne smejo voziti ponoči brez luči, a neki mož postave se je vozil na pustni torek v laške šeme, kakor pravijo — brez nje. Iz raznih krajev. — Iz Šmihela pri Nove m m e s t u. Tu se je papeževa 251etnica sijajno praznovala. Zvečer pred 8 marcom je bil Šmihei krasno razsvetljen. Najlepše razsvetljena je bila farna cerkev, potem nunski samostan in deška šola Ljudstvo je razsvetlilo svoja okna samo od sebe, ne da bi jih kdo na to opomnil. To gotovo priča, da je naše ljudstvo iz srca udano poglavarju vesoljne cerkve. V zvoniku je plapolala velikanska papeževa zastava, in okolico pa je razsvitljeval velik kres. — Gozd pri Kamniku. Novoizvoljeni župan za tukajšnjo občino Lovrenc Urh se je odpovedal tej častni službi zaradi bolehnosti. Pri drugi volitvi je bil izvoljen županom njegov brat Mihael Urh, po domače Javornik, z Gozda hšt. 9. Tudi ta se je branil prevzeti ta posel, pa nazadnje se je vendar udal in prisegel dne 17. febr., ravno jeden mesec po občinski volitvi, in zasedel županski stol. Svetovalca ostaneta ista. Naj dela za blagor občine! — Tu je dne 21. februvarja t. I. posestnikova žena Kladnik Marija z Žage hšt. 2 povila trojčke. Eden je bil mrtev, drugi je umrl čez pol ure, tretji pa živi. Vsi trije so bili dečki. — Iz Zgornjega Tuhinja. Zapustili so nas naš ljubljeni župnik Janez Zabu-kovec in se preselili na gorenjske Jesenice. Delovali so pri nas pet let in tri mesece in pol, a storili delo desetih let. Mnogo se je v fari spremenilo, zlasti po čveterih Marijinih družbah so vse stanove bi rekel prenovili. Tuhinjska fara vrlega župnika nikoli ne bo pozabila. Blagoslov božji Vas spremljaj v novem vinogradu Gospodovem! — S ve ti Duh nad Krškim. (Nove orgle.) Dne 2. prosinca je pri Cdju Kot revizor je bi. določen S. Karol Rervar. cerkev. Slovesnost v sto.ntc, na predvečer 3 marca vodja ceciljanske iole v Cel ju G. Nareks je pokaral je izpadla veličastno, kakor smo ze poroča,; dnf: -1 J ...... - m^rca so bile vse ljubljanske zupne cerkve do s tem svojim prvim delom, da si je pridobil doma in v tujini toliko znanosti v tej stroki, da se lahko šteje med najboljše mojstre v izdelovanju orgel po najnovejšem zistemu. Pa razume izdelati orgle primerno akustiki cerkve, je pokaral tudi pri teh orglah Dva izvedenca sta irjavila, da enakih orgel ne more nobeden vesten irdelovatelj napraviti ra manjk ceno nego 3400 K; a stanejo le Iv Priporočamo g. Nareksa vsem č. f župnikom in s!arc:m cerkvenim stavbenim odborom kot '--bornesa .n v->'"-ri uielovatelja orgel Tj vela pregovor; Etelo hvali mojstra. — 1 : D o b r e p o 1 j. Pri nas iauao c. kr pošto na Vidmu poleg tarče cerkve: uradne ure ob nedeljah so od >.— '.: r cd 1'. —.. ure dopoludne. Ker -V J.l iiavnisi: na pošto, rato slednji porab'. : urah taka gcjeca. ia je teiko prsata sa: rr„.£: - ;e e? te: _ - ra vrst \ Poštni sel ranaša namreč p srna sam: r V cm. A . r. ne bik) umestno, ako r se po ":š - • napravili poštai nabiralniki .a nasu r.sm.nk. s čemer b; se ljudem jako uscesl: _Y..m.\ da nervvitjni krogi kaj stori v tem ociru — V kratkem S> pr. nas sicd ra domačo rreš,:>:ce.:. Dre i- marca se n. m:sel vršim k;r š. a_sn: m;'.: F"Tt!. — V Sraga* pa repe: jossiv.jo para.. ml e* i Slovenski novicar. kJi-jj s*, ičsta se je t - n.. kam.;,; : ry._ u>-axi p:forril: rud. ;k: ji ; t^^t £1-U£sfe>Y?$a»re aruacTL. Tet,. - rarua ra se .e kjska sicvisars: cžrftajaJa r<: >ci T škofi jz us cd vsaj srax se pcr.ča Li :: 3Kyr*a?i povsod jajdosEcjiKni :ems: •. sat: m or.či ratsaJt sžc ^esictsti a lekaser-i je h p:c::kuaV je. ua Si 3Č ia .srd: ar s aasku-c: wscrnxArr i^tnriv ^ srcu. pr Ttrt - -'a ne suri; rrc. radn-ega kota napolnene castivcev Leona XIII; rlasti pa seje obnesla .slov. krščansko - socialna zveza*. ki je priredila pravo manifestacijo za svetega očeta. Nunska cerkev je bila polna samih možakov, kt so po prelepi cerkveni slovesnosti korakali v veličastnem sprevodu z godbo na čelu po mestnih ulicah ljubljanskih mimo istega magistrata, ki se je s svojim znanim sklepom osmešil pred celo deželo. Naposled je bila prekrasna slavnost s petjem, živo sliko delavski stanovi se klanjajo Leonu XIII in celo vrsto govorov, v katerih so priprosti delavci z navdušeno besedo slavili Leona kot delavskega papeža. Ti delavci - uovorniki so res častno rešili svojo nalogo. Odposlala se je čestitka sv. očetu in po na-vduknem sklepnem nagovoru je presvetli knezoškof rr.ž j:čim podeli! sv. blagoslov. Ti delavski častilci » ;ž.:» so s :o sijajno proslavo počastili sebe in r.s ..čas: —Ljubljane. Ljubljanski liberalci p.-, uživajo seda- redko čast. da so v surovosti m zar. r jenosti ::v. na svetu Kr«pak odgovor ljubljanskemu občmskema svetu j. da! kneroškef dr. J e g 1 i č na njegov sklep, da i-, ne vdeleri papeievega jubileja Med drugim pravi: D:p.s magistrata z vso uljudnostjo in odločnostjo '•Tičam . . zraven pa sporočam občinskemu svetu s:: Ines a mesa svoje globoko obžalovanje, da je d.-tičr: predi g sploh dopustil in zraven k- molče pnu-dil presurovi žalitvi sv. cerkve in vsega duhov-skesi sunu. :er javno stopil v vrsto on h 1 cdi. ka-:erm je naloga, grditi duhovski stan. .Slovenca" in s-: redne liste p r poroča m liberalci so mu c^mreeto ožial ker je njihova glavna saier uka. da jo kot ši. lahko odobravam, liberalne pa prepovedujem, ker e njihov glavni pravec tak. da ga ko: škofpo-p:'m:ma c bsojam, ter sem dolžan, vse \ern:ke !jub-'-. —šk:r.je svariti pred nevarnimi zmoiami do-trčrmh ! s:ov Naj Bog pvsieli nebeški svoj blagoslov Lj-rljam n vsem njeaim prebivalcem. Anton Bona-Tiai.r-L knereškot. — To je pač odgovor, kakor-žaega so liberalci zaslužili! •Ort katoliško - narodnih posla»c«v v deželni krujske* i« papeževa peti«l.ajsetietTiic«. Načela s kluba katoliško narodnih poslancev doktor - ia je poslal o pnliki papeževe petin- dnjseti«»ioi o«tu nastopno bfiojavko: -E®1' aeaci sardina!u Raaipvlla. Kim. Klub katoliško-«-rxL: ; poslaacev deželama ibora kranjskega se s i-nlei— srcem spominja jubileja jvapeia Leona X!'!. najboljšega svojega voditelja in očeta, po katerega vodilnih idejah se v svojih težkih naporih vedno iz-kuša ravnati, in prosi za vse svoje člane apostolskega blagoslova." Na to brzojavko je prejel sledeči odgovor: „Dr. Ivanu Šusteršič, Ljubljana (Avstrija). Sveti oče je z največjim veseljem sprejel tudi čestitke in voščila katoliških poslancev kranjske voj-vodine in vsem podeljuje apostolski blagoslov. — M. kardinal Rampolla." f Župnik Avgust Turk. Dne 14. t. m. je po kratki bolezni umrl župnik v Ihanu 6. g. Avgust Turk. Rojen je bil v Ljubljani 13. oktobra 1852, v mašnika posvečen je bil 27. junija 1876, služboval je kot kapelan v Polhovem gradcu, Mengšu, Borovnici in Tržiču; leta 1887 je postal župnik na Jančem, leta 1891 je dobil župnijo Koroško Belo, od koder se je preselil lani spomladi na podeljeno mu župnijo Ihan. Bil je brezmadežen, pobožen, blag in ljubezniv značaj. Povsod, kjer je služboval, si je pridobil ljubezen in spoštovanje ljudi. Letos je želel potovati v Rim in se že cglasil, pa je obolel za udničo, katera mu je po tritedenski hudi bolezni zadala smrt v najlepših moških ltt. Naj v miiu počiva! f Ivana Mavriča, vpokojenega kurata, so našli dne 10. marca zjutraj mrtvega v Tivoliju. Nesrečnež se je ustrelil v sence. Vsled srčne bolezni je bolehal že leta in leta, iskal je po raznih krajih olajšave. Zadnje mesece ni skoro nič več zaspal. Ta slabost mu je omračila duha, da si je tako žalostno pre-strigel nit življenja. Pokojnik je bil rojen v Metliki 17. junija 1847, v mašnika posvečen 14. avg. 1870 Služil je do leta 1874. v tržaški škofiji, odslej v ljubljanski in sicer kot kapelan v Stopičah, v Št. Lovrencu, v Šent Janžu, v Šent Jerneju, v Dolenji vasi, v Sodražici in v Podbrezju. Leta 1885. je prišel za kurata na Ustje. Vsled silne bolehnosti je prosil leta 1895. za pokojnino, ki mu je bila tudi dovoljena. Odslej je živel na raznih krajih. Lani se mu je bolezen shujšala. Šel je v Metliko, v Kandijo, potem v Leoninum, kjer je zadnje dni prebival. Zdravniki* ki so ga raztelesili, so potrdili, da je imel hudt> srčno napako in da mu je kri prišla v možgane, vsled česar se mu je omračil duh. R. I. P. Umrl je pri Sv. Ivanu pri Trstu tamošnji kapelan č. g. Ivan Zupančič, rojen 15. julija 1. 1867. na Jami na Kranjskem. Bil je zvest sin svojega naroda. Naj v miru počiva! f Mati dr. Jan Ev. Kreka. Umrla je dne 9. marca v Selcih nad Škofjo Loko Marija Krek, učiteljeva vdova, mati č. g. dr. Kreka. Rojena je bila pri sv. Gregorju nad Ribnico. Bolehala je že dalj časa. Nazadnje je kap pospešila njeno smrt. Pogreb se je izvršil jako slovesno. Ob 9. uri je g. kanonik Suš- ni k v spremstvu mnogo gg. duhovnikov blagoslovil pri hiši truplo in pevci so zapeli žalostinko „Nad zvezdami". Nato se je jel pomikati sprevod v cerkev. Na čelu sprevoda so korakali šolarji z zastavo, za šolarji „Marijina družba" z zastavo, „Gospodarska zadruga" z vencem in zastopniki in zastopnice Slovenske kršč. socialne zveze" z zastavo. Pred cerkvijo so naredili člani „Gosp. zadruge" in „Slov. krščanske socialne zveze" špalir. Nato je daroval med molitvami duhovnikov g. dr. Krek sv. mašo. Po tej maši je daroval slovesno zadušnico gosp. kanonik S u š n i k. Po sv. maši so se opravile še navadne molitve pri krsti, na kar se je jel pomikati sprevod v istem redu na pokopališče, kjer so truplo položili v grob. Naj počiva v miru ona dobra in plemenita mati, ki je slovenskemu narodu dala našega doktorja Kreka! Prestave. Č. g. Jožef Potokar, kapelan v Kranju, je prestavljen za bentficijata v Smartin pri Litij*, na njegovo mesto pride v Kranj č. gospod Vojteh II y b a š e k iz Smlednika in na tega mesto č. g. K a r o 1 Č u k iz Fare pri Kostelu. Mašnikovo posvečevanje Premil. g. knezoškof ljubljanski dr. Anton B. Jeglič je podelil dijakonu in katehetu v Kočevju č. g. Karolu Grossu red mašništva. Umeščena sta bila č. g. Avguštin Šinkovec na župnijo Škofjo Loko in č. gosp. Ivan Štrukelj na župnijo Zgornji Tuhinj. Osebne vesti. Č. g. J. Zabukovec, dosedaj župnik v Zgornjem Tuhinju, gre za župnega upravitelja na J e s e n i c e. Č. g. Dominik Janež, dosedanji župni upravitelj v Studenem, je bil vmeščen kot župnik na tamošnjo župnijo; č. g. Jurij Jaklič, župnik v Gotenici, je prezentiran za župnijo Kočevsko Reko. Salezijanci na Rakovniku pri Ljubljani ustanavljajo nabožno družbo za zgradbo nove kapelice. Ud te družbe lahko postane vsak, kdor plača vsaj eno krono za novo kapelico. Za vse dobrotnike se bo darovala sv. maša vsako prvo soboto v mesecu. Udje nabožne družbe, živi ali mrtvi, postanejo deležni poleg sadu mesečne sv. maše še: a) vseh po-božnosti, ki jih opravljajo gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku v svoji kapelici, b) vseh molitev in dobrih del, ki jih opravljajo salezijanci in njih gojenci po vseh svojih zavodih. Darovi bodo služili za gradbo in ohranitev nove kapelice. Darovi naj se pošiljajo vodstvu salezijanskega zavoda na Rakovniku pri Ljubljani. Dobrotnikom pošljemo v dokaz in znamenje, da smo dobili dar, podobico Marije Pomočnice. — Mi Salezijance, kot smo že opetovano storili, pri njihovem blagem podjetju prav toplo priporočamo. Železnica Kranj-Triič. Poslanski ^orma je predložila vlada načrt zakona glede gradnje lo km dolge normalnotirne lokalne železniceKra n j^ T r ž i č. K skupnim stroškom v znesku 2,070000 K bo prispevala država 1,750.000, dežela 150.000. zasebniki pa 170.000 K. V Gradiško BO prepeljali iz Novega mesta b ranča F r a n č i č a , bi je bil radi umora s»oje žene po milosten na dosmrtno ječo. Snubca svoje matere ubil. K ni tiči pod tem na slovom nam poroča Rud. Pcgačnik iz Kropa, da je dobil pri sodniji po § 412. kaz. »k. 48 ur zapora, in pravi, da ni ubil snubca svoje matere Janeza Faj-farja. Pcgačnik pravi, da je po komisiji okr. sodnije dokazano, da Fajfar ni imel nobene zunanje in no tranje telesne poSkodbe, ampak da je od kapi zadet umrl. Prati tudi, da se v oni hisi ni celi dan žganjalo in pepelilo. O tem dogodku v Kropi so poročali tudi drugi listi. Skupnega potovanja ameriških Slovencev v staro domovino ne bo letos. Kakor se poroča iz Jolieta, so ondi sklenili za letos odložiti skupno romanje ameriških Slovencev v Rim, ker nima noben slovenskih ameriških škofov to poletje časa voditi romanja vsled važnih pastirskih zadržkov. Zopet potres. Dne 16. febr. zvečer ob 8. uri 59 minut 10 sekund, je zopet obiskal Ljubljano in deželo potres. Čutili so potresni sunek posebno prebivalci višje ležečih stanovanj, kjer je provzročil potresni sunek mnogo strahu. Nekateri ljudje so skakali iz postelje, drugi zopet preplašeni skočili po koncu. Mnogi ga pa niso čutili, dasi je bil po zaznamovanjih v potresni opazovalnici eden najmočnejših sunkov, in bi bil če bi bil prišel z večjo hitrostjo, brezdvoma napravil veliko škodo. Zanimivo je, da se je potresni sunek obnovil ravno ob obletnici zadnjega močnejšega potresnega sunka, ki se je pojavil 16. februarja leta 1901. ob 9. uri 6 min., 22 sekund in je bil po moči četrti izza potresne dobe. Posebnih škod ta potresni sunek ni napravil. Tudi v okolici so čutili potresni sunek, kakor tudi po raznih krajih na deželi. Blazni zaigal kozolec svojemu očetu 15 letni blazni Jožef Brulc iz Volavč je zažgal kozolec svojega očeta. Pogorela je tudi bližnja šupa. Škode je 1060 kron, zavarovalnina znaša le 400 kron. Blazni deček je veselo skakal okolu ognja. Bratec bratcu odsekal roko V Podgradu je šest letni sinček posestnika Antona C e k a sekal palice. Ko je zamahnil, da preseče palico, zagrabil je 17 mesečni njegov bratec Fran za palico in Anton je odsekal bratcu desno roko nad dlanjo. Knezoikofovi šolski zavodi pri Št Vidu bodo ako Bog da srečo, otvorjeni v jeseni 1. 1904. Narodno gospodarstvo, Novodobno seljarrico orodje (Opisne Slovenčev.) Avstrijski kmetovalci sploh še posebej slovenski smo zelo v težavnem položaju in ta položaj se grozi še znatno poslabšati vsled nam neugodnega bodočega carinskega tarifa v Nemčiji. Človeku, ki se potaplja, služi vsaka slamica dobro, oprime se je, upajoč rešitve od nje. Koliko bolj se mora naš propadajoči kmečki stan oprijeti močnih brunov, ki mu jih kažejo edini pravi njegovi prijatelji v obliki — kmetijskih za- Strojni nož za zelje. drug. V teh vidijo vsi oni, ki nimajo mesečnem večne slepote na očeb, kakor slovenski liberalci, mogočen zid, ki utegne grozeči hudournik propada ne samo ustaviti za trenotek, ampak tudi za naprej razpeljati razne nalive tako lepo enakomerno, da; bodo mogli več škodovati lepemu polju kmetijskega i blagra. Kajti zadruge so poklicane igrati ne le * gospodarskem, marveč tudi v obče državljanskem življenju še veliko nalogo. Med težavnejše naloge zadružništva spada rU-pečavanje kmetijskih pridelkov, posel"10 če je treba le-te popreje še pripraviti in predelati: kupovalca. In vendar tiči v tem predelavanji sirovih poljskih pridelkov na drugi strani zopet imeniten del rešitve one uganjke, ki pravi: Delal jaz, drugi vedrii, Stradal jaz, drug se gostil. <•0} 3f [bm Pri nas je precej krajev, ki se pečajo z zelja rst v o m. To je ena onih panog, kjer se kaže blagi vpliv gesla „vsi za enega, eden za vse" posebno očividno. Vsled dejanjskih vspehov v tej stroki, o katerih je poročal naš list v priprostem poročilu v 1. letošnji številki, so se ljudje v več krajih zavzeli za zadružništvo v tej stroki in bi jim utegnil ustreči z opisom glavnih pomožnih sredstev za skupno ribanje zelja. Vsak si namreč lahko misli, da velikih množin glav, za 10—20 vagonov zelja ni zlepa zribati na roko, kot smo vajeni doslej. Res je sicer, da imamo v jeseni nekoliko več časa, zlasti ob deževji, a pomisliti je treba 1. da blago v glavah, ki dolgo leži, začne gnjiti v kupu in 2. da potrebujejo naši odjemalci od nas tudi preje blaga in ga jim zadruga pri počasnem ribanji na roko ne more poslati. Saj je pa tukaj ročno delo tudi popolnoma neumestno, ko imamo za navadne nože izvrstno nadomestilo v strojnem nožu, kot ga kaže slika. Stroj je sestavljen duhovito, ima srpasto zakrivljene, jeklene kline, s katerimi dobimo lahko najfinejše, kakor tudi bolj debele zeljnate zrezke. Naša slika kaže stroj, ki se goni z roko (za 2 moža); mesto kolesa pa se lahko namesti „šajba" za jermen in se goni stroj, kakor tudi drugi spodej opisani stroj s konjem v geplju. Tak stroj z 9 noži nariba v eni uri po 12—20 q (met. stotov) zelja in stane 250 K, večji za 20—30 q na uro stane 320 K in največji z 11 noži (25—40 q na uro) 365 K. Je-1 i vredno napraviti ta stroj? Svinčnik v roko in računaj! Za 10 vagonov zelja rabiš dobrega delavca in temu moraš plačati 100 dnij najmenj po 2 K na dan, znaša 200 K. Z gepljem zribaš s pomočjo srednjega gori-imenovanega stroja 10 vagonov zelja v 5 dneh in stane vse delo recimo 30 K; tako da je stroj drugo leto že popolnoma poplačen s prihanjenim delom. Še več nego ribanje samo zamudi morda rezanje zeljnatih glav na dvoje in nasekovanje štorov. Dober ribar mora imeti za seboj 2 človeka, ki mu za sproti narezujeta in nasekavata zelje. Recimo, da imamo za to lahko delo ženske po 1 K 20 v na dan; 2 ženski, vsaka 100 dni znaša 240 K za 10 vagonov zelja. Tukaj se dd lepa svota prihraniti s tako imenovanim nasekovačem, ki ga vidite v 2. sliki. Prirejen je tudi vže za jermen in vratilo (gepelj), dasi se dobi tudi na roko. Stane res 400 K, toda 6e pomislimo, da drži v hitrosti dela „štih" gori opisa- nemu strojnemu nožu, bomo umevali ceniti njegovo vrednost. Tudi ta stroj je pri večji množini zelja poplačan že drugo leto, tembolj ker prevzame nase tudi še samo polovico stroškov za gepelj; en konj namreč oba stroja, strojni nož in nasekovač prav zlahka goni. Nasekovač za zeljnate štore. Pri tem stroju imamo na desni gori navzdol obrnjen sveder, ki se zelo hitro vrti, ki nam zreže štore v fine zrezke in do konca izpolnijo celo nalogo še noži. Na ta način se prihrani 15 odstotkov blaga nasproti onemu ravnanju, ko bi hoteli štore izrezavati. Stroj ima močno železno stojalo. (Oba stroja je dobiti po „Gospodarski Zvezi" v Ljubljani.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 10. — Ali se dobi gledališka igra „Sv. Jožef" ? Kje ? (Fr. S. R. p. R.) Odgovor: Kolikor je nam znano, je bila pred par leti v „ Vrtcu" natisnena igra »Egiptovski Jožef". Tudi smo čitali, da so jo lansko leto igrali pri sveti Barbari pod Mariborom z izvrstnim vspehom. Listnica uredništva: Koz]anski vsevedež; Ker niste držali besede in prekoračili obseg dopi-a, zato tudi mi ne moremo držati heiede in priobčiti dopisa. Bodite torej kratki. — Žirovcu: Tudi VaS dopis je tako .lisast«, da smo ga vrgli v koš! - Ii Ponikev pri Dobrepoljah: Če priobčimo dopis, bo rodil samo prepir. Čemu torej ? — Umetnemu pritrko-valeu na »vonore: Pošljite eno knj žico na cgled, da se prepričamo o Vaši iznajdbi; če želite, Vam knjižico potem vrnemo. Ako je na stvari ka1, potem pr.občimo. Za smeh in kratek čas. Izgubljena stava. Anže, ki je stavil, da bo pojedel 15 bobov, gleda žalostno v skledo, kjer je ostal samo še en bob : »Škoda, ko bi vedel, da mi boš samo t i ostal, pojedel bi te bil prvega." Pokazal je. Ona: ..Kaj ne, ta surovež, že zopet ni hotel plačati stanarine:" On: „Tega sicer ni rekel, pa pokazal je." Ona: „Kako pa? Povej no!" On: „Po stopnicah me je vrgel." Črka H. ~ (Sestavil F. Debevcc.) a a i j Besede naj pome- k nijo: v vodoravni k smeri: raste na gla- 1 1 m n vi, del glave, kralje- o stvo, rastlina, jed ; o v navpični smeri: s s š š žensko ime, dežela. a k k 1 o o r Besedni uganki. I. (Sestavil Anton Melik.) a a a a a a a a a a b b c c d d e e e h h i i i i i i i i j j j j k k 1 1 m m n n 0 0 P P P P P r r r r r r r s s s t t t u v n. r v zver država v Evr. riba bolezen število m. krstno ime ptica mora vladati ptica 2 m. krstni im. Beseda prva bolezen znači, Ki često te po zimi tlači; Drugo je pa ime Dotoka Donave. Če skupaj združiš to, Kaj nek značilo bo? Dansko' 5" 001 Zastavica. Kaj je bilo pred dnevi v Rimu? Rebus. 10 10 10 10 Rešitev ugank v zadnji številki. D e m a n t. L kes krone L e o n a v e snaga e v a e Besedne uganke. I. Moli in delaj! II. K o 1 0 0 s e 1 1 e č' a 0 1 a r Rebus: Petindvajsetletnioa vladanja papeža Leona trinajstega. Vse so prav reSili: A&drej 1'orenta v Virmaž;ih Anton S raj in Mihael Turk Topolčana; Ivan Brus, učenec v Višnji gori; 1'avel llrbaniia, mizar v Zagorju; Maks Ozebek v Stari Loki; Marija Sila v Trebnjem; Avgust Rozniček in Mici Opara v Gor. Ponikvah pri Tr. bnjem ; J žef Žagar v Stari Loki. Franc Šusteršič, Zdravko Petkovšek, F. MerjeSič, V Zalokar, F. Strukeljc, M. Kramanja, Ivan Vodn'k, Fran Trgar, Ivai Sta-nonik, Franc Likar, Ivan Melik, Peter Brgant, Fr. Kogovšek, Leopold Brus, Rudolf Tonih, Ignacij Zganjar, Franc Sorčič, Ha-divoj PrivSek, Alojzij Zbašnik in Ivan Prijatelj, dijaki v Ljubljani; Franc Vilfan iz Križne gore; Frane Zore, Mart. Sirnik in Ant. Jančič, fantje v Dravljah; Rok Kunovar, Alojzij Berlič in Fr. Rofanc, cerkveni pevci v Št. Vidu nad Ljubljano ; Vekoslav Levstik v J. pod Sv. Gregorijem ; Ivan Gorjup, Radivoj Adamič in A. Gorjup v Andolu pri St. Gregorju. W Prihodnja številka „DOMOLJUBA" Izide dnč 2. aprila 1903. Loterijske srečke. Line, 7. marca 85 88 23 8 89 Trat, 7. marca 35 48 75 81 13 Dunaj, 14. marca 5: 78 61 32 90 Grade«, 14. marca 16 57 71 75 4 Po nizki ceni se prosto- Več 46 2 1 .-.j..« 09 2 posestvo ======— v Notranjih Gorirah štev. 46 občina Brezovica, ki stoji ob cesti m obsega hišo z dvema sobama, shrambo, hlevom, vrt s kozolcem in 4'/s johov zem-jišča. — Ver se izve v Ljub-Ijani, Florijanske ulice 81. 5 zidarjev-pomočnikov sprejmem takoj proti dobremu plačilu. Ivan Ojrln, zidarski mojster na Vrhniki štev. 218. ••• ••i •••i ••»I I •••I ••»I ::: jft. Sušnik Etjvfefelja&a Zaloška oesta štev. 15 priporoča svojo zalogo špecerijskega blaga, moke, žganja, špirita in ob času setve prava garantirano kaljiva semena, kakor trava, detelja itd. Imam tudi veliko zalogo vseh v železnino spadajočih reči: najboljše vrste železo, traverze, železniške šine, vezi, Roman-in Portland-cement, štorje za strop obijat, strešni klej (Dachpappe), okove za vrata in okna, vsake vrste štedilnike (Sparherde), kotle, bakreno, cinkasto in pocinkano pločevino, mreže za ograjo, peči, pozlačene nagrobne križe, različne žage, srpe in najboljše kose. Vsakovrstnega orodja za mizarje, kleparje, ključarje in kuhinjske oprave. Nadalje najboljše vrste slamoreznice, mlatiinice, gepeljne, čistilnice, stiskalnice, zagradja, mlini za žito in koruzo, sesalke (Pumpe), cevi za vodovode. 4 12-5 Dobra postrežba in nizke cene. ______________ •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■•••••»a !:t5SJ!t:?:S!St!!S:tS?S!!J»ttttSt!!S!t!;S!!!!!SSS Razpis. Za zgradbo enoiazredne ljudske šole v Notranji Gorici se razpisujejo naslednja dela: I. Zgradba Šolskega poslopja: 1. Zidarska in dninarska dela v svoti 7810 - K 2. Kamnoieška dela » > 388118 » 3. Tesarska dela » » 2924-4» » 4. Kleparska dela > > 397'02 > 5. Mizarska dela » > 854 10 » G. Ključarska dela > > 1050 - » 7. Steklarska dela » » 175 55 > 8. Pleskarska dela » > 151- » 9. Pečarska dela » » 230 - » 10. Slikarska dela » » 52 06 > Ssupaj 14228 20 K II. Šolska oprava ▼ znesku . • • . . 503-45 . V skupnem znesku 14791"(J5 K ki se bodo oddajala po manjšaloi dražbi dne 29. mar.a t. 1. popoldne ob 3. uri, na licu mesta v Notr. Gorici. — Načrti s proračunom so na vpogled pri županstvu Brezovice, v Notr, Go- rici, h Sna Ster. 1. 41 1-1 Jan. Kušar, predsednik. Na prodaj je a^-mlin^^ v vasi No men j pti Boh. Bistrici. Mlin ima tri kamne na turbino, stoji tik vozne ceste in prav v bi,ž ni, kjer bo železniška postaja. 35 2—1 VpraSa naj se pri posestniku Volfo na Nomenju. V najem se da oziroma proda hiša, hlev in pod ter druge gospodarske priti-kline na Havptmnnoi. Travnika je pet oralov. — Natančno se poizve v prodrfjalnici 31 4-2 Al. Zormana Florijanske ulice 7 v Ljubljani. Spomlad se približuje, treba je toraj kmetiji raznih strojev, to so v prvi vrsti: jekleni univerzalni plug, kojega ni potreba nič držati. Plužne kakor tudi plugi so čisto iz železa in jekla, toraj trpežen in tako zboljšan, da živina pri istem manje trpi in lepše orje, kakor naSi navadni plugi — sploh najboljše kar se dobi. — Vsakdo naj poskusi in potem naj sodi ; če bi kateremu ne ugajal, ni primoran ga obdržati. — V drugi vrsti so : železne brane za mah. Njih korist je pii nas Se premalo znana. Ker je pri kmetiji živinorejstvo najplodonognije, treba je toraj v prvi vrsti dobrih travnikov, a to je le mogoče, če se travniki vsako spon lad s tako brano prevle"ejo. Dobra brana splača se sama v prav kratkem času. — Te, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, potem traverze, železniške Sine, cement itd. priporočata po najnižji ceni. 32 3—2 Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek, trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno. Iz Havra v Newyork samo 6 dni 20 22—4 samo 6 dni! vozijo brzoparniki ,.francoske prekomorske družbe" Edina najkrajša črta-Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Ed. Šmarda v LJubljani, Dunajska cesta št 6 blizo znane gostilne pri „Figabirtu". Proda se še dobro ohranjeni križev pot po jako nizki ceni. — Podobe so velike z okviri in nadstavkom 125X67; brez okvira in nadstavka pa 67X52 cm. Kaj več se izve pri cerkvenem pred-stojništvu v Rudniku. 38 4-1 ~ * Higijenične pljuvalnike * natančno po predpisu pnporofa 74 24-2:'. Andrej Druškoviča nasl. VALENTIN GOLOB trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg Jt. 10. Cena pljuvalnikom 1 K 40 h, pri naročbi 10 komadov poštnine prosto. Dobivajo se tudi 50 cm visoka železna stojala. w Cena i Dobi OtE^ = Varstvena znamka: Sidro. = LINIMENT. GAPSIGI Gomp. Is lekarne Rlohter-Jeve v Pragi, pripoznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K —-80, K 140 in K 2'— v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v Izvirnih steklenicah z naSo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v stekiunicab s to varstveno znamko kot pristni Izdelek. 172 (16 -10) Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elisabethstrasse 5. rti m KI" Semena ^ zanesljiva čist« in kaljiva, poljska in vrtna, dobodo se pri podpisani tvrdki po najnižji ceni in sicer: zgodnji oves jara rz, jari ječmen, čista grahora, zgodnji krompir „ Kožni k , očiščena domača detelja, iucerna ali večna detelja, trava rasuija, mačji rep itd. Nadalje priporočava tudi sveži portland in roman S™kuha"n° 188 bril,je' fl0e ln češplje za žga- J. & A. Majdi«, Trata pri Škofjiloki. 45 2-1 4PENT^ Najboljša Budimska grenčica. Se jako uspešno rabi pri telesnem zaprtju, protinu in tolščici. »i-.D.0biti v 'ekarnah> Prl P"0 v njem, pri slabotnih otrocih no-speflujejo narejenje koatlj. 194 H Oena «teklenlo4 1 (1A 25 kr. — 2 K 50 h, po poAtt 30 kr. — 40 h v»6 it uvijanj«, QuQriln! Predizdelkipod enakim , OVdlllUI .h Dodobmm ii ali podobnim imenom ki pa so po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 33 let obstoječi ma podfosfornastega kislo - apnenca-železnega sirupa svarimo in toraj prosimo, zahtevati izrečno Her-babny-Jov ,,apneno • železni alrup" in gledati na to, če ima rsaka steklenica pristavljeno uradno vpisano varstv. znamko. Edina izdelovavnica in skladišče : Dunaj, lekarna „«ur Barmherzlgkcit vn.l Kaliintrun 7» -75. i iaie|i iker« v vieb likariak ia Oeaaja « L|abijani li in,%** V zalogi je pri gospodih lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mai detschlftger, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: 0 Schwarzl £ Co„ M. Rauscher; Reka: F. Prodam G. Prodam A. Schindler, A. Mizzan; Breze: G. Elsiaser dediči. Seveden : f. Kordon; Celoveo: P. Hauser & J. Pichler, P. Birnbacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. r. Hillinger; Št. Vid: C. Schiebl, Trbiž: J. Siegl; Trat: C. Zanetti, A. Suttina. A. Filippi, dr V Serrarallo, E. pl. Leitenhurg, P. Prendini dediči, M Ra-rasini; Beljak: Jobst A Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikoveo: J. Jobst; Veiiperk: A. Huth. Izdajatelj in odgovorni urodnik: Dr. Ignaolj Žitnik. Vožnje kartr in tovorni listi amebiko. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: e ** • »» ju s ■■ a Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20 89 t _ ali pa ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. ^If i i m,, __