Poatnma pavaaurmu*«' n.v ttav. 204 V LJubljani, toren dne 30. avgusta 1921 rosamema itev. 30 pif • 1*20 H •b « niiitrah ..SMS ........ otemlje. MO , •. <00 • vaak aunviMne (68 nun) , 3K Ogiait do M aus (88 mm) . J s Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Upravnlfttvov •Lli [»H LJubljana 29. avgusta. Sveti oče je napisal tržaškemu škofa Bartolomassiju pitmo o istrskih grozodejstvih. Pobožno je povzdignil gvoje oŠ k nebeeom in dvignil je roke, da blagoslovi istrsko duhovščino in ljudstvo, češ nič slajšega ni očetu, kakor deliti s sinom bolečine in ž njim trpe«. Sveti oče se je na te sladkobe spomnil nekoliko pozno. Mesece in mesecc že traja divje preganjanje načega ljudstva, pobegniti je moral iz Istre skoraj že zadnji naš narodni duhovnik. Zgorela so cela sela hrvaških in slovenskih kmetov, upepeljeni so Narodni domovi, uničena ognjišča skromnega kulturnega življenja, v preranem grobu ležijo nedolžne žrtve — zločinske roke (ažistov že skoraj omaguje-je. Rimska vlada sama je v strahu, da se iz nacionalističnega besnenji ne razvije krvava meščanska vojna in je začela v zadnjem času kazati voljo, da nastopi vsaj proti najhujšim izgred-nikom. In glej s spremenjeno situacijo v Quirinalu so so raztopila srca tudi v Vatikanu in papež je povzdignil svoj glas. «Ze sedaj* pravd vrhovni pastir istrskih ovčic — dne 2. avgusta 1021. Klerikalni listi pojejo Svetemu Očeta slavoepeve. Zopet enkrat je p kot »najvišja moralična avtoriteta* neustrašeni branitelj zatiranih in preganjanih Jugoslovanov. Da, bolji zar ščitnik naših ubogih bratov je, nego »Beograd*. Id ni ganil s prstom, akoravno bl bil lahko izgrede preprečil! Tako stoji res in resnično zapisano v nedeljskem uvodniku »Slovenca*. Kaj naj porečemo na politično in-famijo, ki dopoveduje javnosti, da ima rimski papež boljše srce za trpeče Jugoslovane nego jugoslovanska vlada? Zapisano je v edinem namenu, da odvrne diskusijo od jedra vprašanja. Klerikalcem se ne bo posrečilo reha-i lili tirati Benedikta. Ze sam naslov njegovega pisma priča proti njemu. RaieS še je Od početka solidariziral s tašistL On, najvišji čuvar cerkvenih zakonov, je privolil, da je moral zakoniti tržaški škof Karlin ostati izgnanec. Ne trdimo, da je bilo v njegovih močeh privesti škofa K&rlina nazaj. Toda vedel je dobro, da ee z izgnanstvom slovenskega škofa pričenja preganjanje slovenskega in hrvatskega človeka v cerkvi, zatiranje narodne duhovščine. In ni povzdignil svojega glasu. Temveč šel je in posadil na tržaško višjepastirsko stolico fanatičnega Italijanaša Bartolamaasija! In mirno je gledal, kako je ta »cof začel »čistiti* v tržaških cerkvah, kako sta Bartolom&ssl in njegov istrski tovariš teptala najprimitivnejše predpise cerkvenega prava po diktatu fašistov ter sistematično postavljala mesto domačih župnikov zagrizene Italijanaše; ka ko sta v Istri zabrisala v cerkvenem nradovanju zadnjo sled narodnega jezika. Danes je v celi Istri komaj sedem narodnih duhovnikov in jutri bo morda že zabranjeno, da se uboga slo-ve6ka ali hrvatska para pomoli svo-emu Bogu v svojem maternem jeziku. Ni še pozabljeno, kako je bil papež zaveznik arditske politike na Reki. Hitel je proti vsem predpisom cerkvenega prava odcepiti jo od senjske škofije in postavil je višjega pastirja Con-stantinija, ki je bil za cerkev na Reki isto kar je bil d' Annunzio za politiko. In navzlic temu, da je ogromna večina reškega prebivalstva želela, da Izgine za d' Annunzijem tudi gospod Constantini, je vstrajal Sveti Oče na tem, da ga imenuje za škofa.... V Gorici je bilo zasesti mesto kanonika. Nadškof Sedej je predložil Slovenca Koblerja. Dobil je od Svete Stolice oster ukor, češ, da je ta predlog skrajno netakten in da Zali italijanski narodni čut. t Za kanonika ie bil imenovan zagrizen Italijan Pt.pež pravi v svojem pismu, da ga nasilja hudobnežev tem bolj bolijo, ker čuje, da ostajajo nekaznovana, žalosten je, da njegov glas ne seže do kis tih, ki imajo moč. Reči moramo, da las hinavščina tega ogorčenja razburja. Papež ima cerkvenih sredstev na 'azpolago, da ukroti svoje fašistovske ikofe in duhovnike. Pa niti z eno be-»edico jih dosedaj še ni obsodil, z nobeno pretnjo jih še ni skušal spraviti Ha pravo pot. Papež ima v rokah celo sredstvo, da na mah ublaži spor v terkvl Za, katoliško stvar zabrinjenl božje so mu predložili vpeljavo slo-finskega bogoslužja v Julijski Bene-9ji. S tem W se omogočila čista ločila »Skesa, in našega .elementa v cer- Bolezen kralja Aleksandra Beograd, ».avgusta. (Izv.) Iz Pariza je danes dopoldne došlo poročilo, da je izvršena operacija na kralju Aleksandru. Njegovo zdravstveno stanje Je stacijonamo. Ministrski predsednik Pašič je poročal o zdravstvenem stanju kralja Aleksandra, ki je še vedno precej slabo., tako da je današnji buletin enak včerajšnjemu. Nova madžarska nasilja v Baranji MADŽARI ZAHTEVAJO ŠE UGODNEJŠO MEJO. - VLADA JE SKLENILA OBOROŽEN ODPOR. - MADŽARI IZROPALI VELE-POSESTVO BELJE. Berlin, 29. avgusta. Naredba državnega predsednika določa, da se morajo v svrho vzpostavitve varnosti in reda na državnem ozemlju: 1.) prepovedati do 14 dni tiskovine, katerih vsebina pozivlje ali hujska k nasilni izpremembi ali odstranitvi ustave, k nasilstvom proti zastopnikom republikansko-demokratske vla- Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Suboti-šld veliki župan dr. Banovački je re-feriral notranj. nu ministru Pribičevi-ču o strašnem nasilju, ki Je Izvršujejo madžarske vojaške oblasti nad jugoslovanskim življem v evakuiranem delu Baranje. Na zahtevo ministra Pribičeviča se je zaradi tega vršila včeraj seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o vprašanju, kako naj bl zaščitil naš živelj v Baranji. Beograd, 29. avgusta. O priliki vhoda madžarskih Set v Baranjo, je angleški polkovnik dosset naznanil našim oblastim, da mora Iti meja v Baranji mnogo nižje, kakor določa to trianonska mirovna pogodba. Zahteval je približno pred enim tednom od naše vlade, da mora iti nova meja med obema državama 500 m severno železnice, ki vodi iz Subotice. Na včerajšnji seji ministrskega sveta Je bilo zaradi tega sklenjeno, da se mora vsako izpreminjanje določb trianonske mirovne pogodbe braniti z orožjem. Komandant I. armije v Novem Sadu je dobil ▼ tem zmislu vsa potrebna navodila. Vlada je dobila dalje sporočilo, da so madžarski orožniki vdrli na vele-posestvo Belje in odvedli s seboj vso živino. Zmaga albanskih vstaiev Skadar, 28. avgusta. (Izv.) Miriditi so zajeli 1000 mož regularnih čet albanske vlade ter jih odvedli kot ujetnike v svoje gore. Beograd, 29. avgusta. Albanski oddelki pod poveljstvom Huseinbega Husatija operirajo v Cedrini. Miriditi so mu prekinili vsako zvezo z glavno albansko vojsko, tako da Husati ne more dobiti nobene hrane niti muni-cije. POLOŽAJ V SANDŽAKU. Beograd, 29.avgusta. (Izv.) Ker je sedaj v Sandžaku dovolj vojaštva za vzdrževanje reda in miru, so dobili četnikl vojvod Pečanca in Markoviča ukaz, naj se zopet umaknejo lz Sand-žaka. Parlamentarna anketna komisija, ki je bila sestavljena v svrho preiskave zadnjih dogodkov, obstoji iz demokrata Koste Timotijevida, radikala Rajka Fillpoviča in muslimana dr. Hrasnice. PARASTOS ZA MINISTROM DRAŠKOVICEM. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je bil 40dnevni parastos za ministrom Draškovičem. Parastosu so prisostvovali člani vlade pod vodstvom ministra Trifkoviča, ki je zastopal Pašiča, francoski vojni ataše, mnogo poslancev, odposlanstva ministrstev, občin ter vojnih in civilnih oblasti. ROMUNSKA AGITACIJA V BANATU Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Doktor Aurel Kozman, bivši veliki župan Temešvara je poslal 12. t. m. ministru notranjih del pismo v katerem sporoča, da se med Romuni v srbskem Ba-natu razširjajo letaki z njegovim podpisani v katerem se ljudstvo v francoskem in angleškem jeziku poživlja, naj z orožjem izvojujejo ujedinjenje z Romunijo. Dr. Kozman javlja, da on s to agitacijo ne stoji v nobeni zveri in tudi ni nikdar dal svojega podpisa na omenjeni letak. Poživlja notranjega ministra, da se kivce izsledi in kaznuje. PROMETNA KONVENCIJA MITN1JO. Z RO Naredba za zaščito države v Nemčiji OSTRI UKREPI PROTI PROTIDRŽAVNIM ELEMENTOM. davine ln nepokornosti napram zakonom, ali vsebuje odobravanje ali hvale takih dejanj ali govori zaničljlvo o ustavnih In 2.) da se morajo prepovedati shodi in sprevodi z manifestacijami, ako je upravičena bojazen, da se bo raz-pravjalo na zborovanju v zgoraj omenjenem zmislu. Krvava okupacija Zapadne Madžarske kvi. Papež ima v rokah dokaze, dar je na Primorskem bilo slovansko bogoslužje vpeljano že v 14. in 15. stoletju in da gre torej le za obnovitev starega stanja. Benedikt XV. jej k.-ikor njegovi predniki, mnenja da molitev duhovnika, v slovanskem jeziku Bog-u ni dopadljiva, ker se njemu, njegovemu namestniku ne dopade. Naš narod v neodrešeni domovini pa je pričel razmišljati, je li potrebno, da ga fašizem tepta tudi v cerkvi. In to navdaja Svetega Očeta vendarle s skrbjo. Treba je reči nekoliko pomirjevalnih besed, mu je sporočil častiti brat BartolomassL Zato se je vsedel Benedikt, XV k mizi in je napi«»J --Blažer žesren od 2, avgusta. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Med predstavnild naše države in Romunije so se vodila v Bukarešti pogajanja glede trgovske in prometno konvencije. v kateri je prišlo danes končno do sporazuma. Sklenjeno je, da se uro-di železniški promot z Romunijo preko Banata. Dogovorjeno je tudi oja-čenje poštne, telegrafiske in telefonske shižbe. Končno je predvidena tudi direktna zračna zveza med Beogradom in Bukarešto direktna zveza obeh prc-stollc z mednarodnimi brzovlaki. ZNAČILNO ODLIKOVANJE. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Horthy je odlikoval angleškega polkovnika Oosseta z najvišjim madžarskim redom in zlatim vencem za njegove zasluge povodom izpraznitve Baranje. ZLOUPOTREBE NA POSESTVU BELJE. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Danes se je odpeljala v Belje posebna komisija, U naj preišče zloupotrebe uradnikov na nekdanjem Friedrichovem posestvu, Izvršene za časa, ko je bil upravitelj posestva grof Bobrinski. PROMET Z MADŽARSKO. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Ministrstvo saobračaja je otvorilo promet med državo in Madžarsko po posebnem pravilniku. ZAPRISEGA REZERVNIH OFICIRJEV. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Podpisan je ukaz, s katerim se pozivajo vsi rezervni oficirji na enodnevno vojno veibanje, da polože zakletev novemu kralju. ENOTNE UNIFORME POLICIJSKIH URADNIKOV. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Po novi uredbi bo uniforma policijskih uradnikov za služlio zelenosive barve, paradna pa modre. Uniforma bo enotna za policijsko uradništvo vse države. NEVIHTA NAD BEOGRADOM. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Sinoči je razsajala nad Beogradom velikanska nevihta, ki je trajala poldrugo uro in napravila zlasti na telefonski in brzojavni centrali veliko škodo. REVIZIJA UREDBE O ZAŠČITI VOJAKOV. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Komisija ministrstva za socialno politiko je začela s pregledovanjem vseh uredb in naredb, ki se tičejo zaščite vojakov. Temu pregledovanju prisostvujejo delegati vseh delavskih organizacij vse države. Grad«, 29. avgusta. Po semkaj dospelih poročilih je avstrijsko orožni-štvo pri vkorakanju v Zapadno Ogrsko zadelo pri Friedbergu in Hartber-gu na oborožen odpor in se je po navodilih ententnih častnikov umaknilo proti deželni mejL 60 korakov pred Pinkafeldom je začel madžarski vojaški oddelek 120 mož, opremljen z jeklenimi čeladami ln ročnimi granatami ob 11.45 dopoldne streljati na korakajoči orožnlški oddelek. Poveljnik orožniškega oddelka je bil ranjen v stegno. Madžari so Imeli dva mrtva in sedem ranjenih. Višino pri Pinkafeldu so na obeh straueh zasedene. Madžarom prihajajo ojačenja s topovi na pomoč. Avstrijsko orožništvo, ki se je vrnilo na državno mejo, čaka navodil zveznega ministrstva za zunanje posle. Avstrijski orožniki, ki so dopoldne korakali na zapadno-ogrsko ozemlje, so takoj zapazili, da so vrhovi zasedeni, in so nadaljevali svoio pot Jako oprezno. Poveljnik je z dvema orožnikoma korakal spredaj, ko je bila nenadoma vržena proti njim ročna granata. To je bilo znamenje za streljanje na madžarski strani. Madžari so streljali s tremi ali štirimi strojnicami ln s 60 do 80 puškami. Poveljnik orožniškega oddelka je bil pri tem težko ranjen v vrat. Ranjena sta bila tudi oba spremljajoča ga orožnika, eden v pljuča. Razen teh je bil ranjen tudi neki kmet in neki otrok. Zagreb, 2T. avgusta. (ZNU). Društvo hrvatskih književnikov priredi v sporazumu z ostalimi kulturnimi udruženji Jugoslavije mereča novembra kongres književnikov in umetnikov. Izvolilo je poseben pododbor društva. Vsi književniki in umetniki se vabijo, da Društvu hrvatskih književnikov v Zagrebu javijo svoje želje ' i predloge za konere«. Budimpešta, ».avgusta. (Izv.) Bu-dimpeštansld opoldanski listi opisujejo dogodke pri Pinkafeldu tako-le: Nemško-avstrijski orožniki so v zgodnjih jutranjih urah prikorakali do občine Pinkafeld. Večji oddelek orožnikov je zasedel vas. Hrvatski (!?) kmetje so Avstrijce napadli s kosami in drugim poljedelskim orodjem in jib prisilili, da so vas zopet zapustili. Madžarska vlada izjavlja, da nima z dogodki na Zapadnem Madžarskem ničesar opraviti, ker hoče trianonsko mirovno pogodbo lojalno izvesti. Odredba, naj del ozemlja, ki se ima evakuirati, še ostane pod zasedbo orožnikov ln financarjev, ne zasleduje namena, preprečiti izvedbo mirovne pogodbe. Madžarska vlada je bila k temu primorana, ker v Nemški Avstriji finančne razmere ne jamčijo za to, da dobi Madžarska nadomestilo za državno last, ki ostane na Zapadnem Madžarskem. Dunaj, avgusta. (Izv.) Po »Wi«-ner Mittagu* je izjavil zvezni kance-lar dr. Schober glede dogodkov t» Zapadnem Madžarskem, da so ti dogodki še prekosili bojazen avstrijske vlade ln da se je nemško-avstrljska vlada s protestno noto obrnila do an-tante in Jo zaprosila za zaščito pri izvedbi določb mirovne pogodbe, tt-čočih se Burglanda, to pa zaradi tega, ker nima dovolj moči, da bl sama izvedla zadostne vojaške ukrepe. Gospodarsko mrtvilo na Reki Bakar, 29. avgusta. Gospodarski položaj na Reki je katastrofalen. Nezadovoljnost raste vsak dan, število nezaposlenih delavcev je vsak dan večje. Tvornice odpuščajo Se ono malo število delavcev, ki so sedaj zaposleni, v prvi vrsti pa naše ljudi. Tvomica »Danubius* je skrčila delo na pet dni v tednu, govori so pa, da bo morala popolnoma ustaviti delo. Začetkom avgusta so reške žene demonstrirale proti neznosnemu položaju in poslalo italijanskemu min. predsodniku brzojavko, da v imenu človečanstva napravi red in vrne meščanom njihova prava- Odgovora niso pričakale. Bakar, 29. avgusta. Promet v loki tn mestu Reki je skoro enak ničli. Proga južne železnice od Reke do Sv. Petra ima samo neznaten osebni promet, še manjši jo tovorni promet. Parniki »Unga-ro-Croate* skoro več ne vozijo. Namesto naših pamikov potujejo sedaj parniki posameznih italijanskih in grških parobrod-nih društev. Nov faSistovski Škandal na Reki Bakar, 29. avgusta. Na Reki se govori o novi fašistovski aferi, v katero je zar pleten izredni italijanski komisar Fosehi-ni. On je na lep način poizkušal odpraviti fašiste z Reke in jim izplačal, kakor so govori po 400 do 1000 lir, da bi prostovoljno zapustili Roko. Fašisti so vzeli denar, odpotovali v Trst, se tam nekoliko dni zabavali, potem s j so zopet vrnili na Reko. Prebivalstvo je zaradi tega vzno-mirjeno in avtonomaški list »La voce del Popolo*, ki od konca julija zopet izhaja, to odkrito priznava. Bakar, 29. avgusta. Na Reki Je šest bataljonov karabinjerjev, 4000 mož in nenavadno veliko število častnikov, kar je isti pojav, kakor za časa d'Annunzia. V obveščenih krogih se govori, da so kara-binjerii aamo preoblečeni Vdni vpjaki. NOVA PROTISOVJETSKA" ZAROTA? London, 29. avgusta. Poročevalce za »Times* javlja iz Petrograda, da so boljževiška oblastva zasledila novo zaroto proti sovjetski vladi. Pri zaroti so udeleženi baje pomorski vojaki baltiškega brodovja. 2ELEZNIŠKA NESREČA PRI RIMU. Rim, 29. avgusta. Blizu Rima sta trčila tovorni vlak in kopališki vlak iz Ladif polija skupaj. Dosedaj so potegnili izpod razbitih voz 17 mrtvih. 80 ranjencev eo prepeljali v rimsko bolnice. Pariz, 29. avgusta. »Intransigeant* poroča o podrobnostih o železniški nezgo di blizu Rima: Iz Ladispolija prihajajoči osebni vlak je zaradi napačno postavljenih ogibov trčil s tovornim vlakom Bku-paj in sicer na mestu, kjer je na eni strani globel. Osem voz osebnega vlaka je strmoglavilo v globočino. Dogajali so se strahoviti prizori. Dosedaj so dognali, da je 37 mrtvih in 150 ranjenih. ROPARJI NAPADLI BRZOVLAK DU-NAJ-BUDIMPEŠTA. Budimpešta, 29. avgusta. Kakor javlja »Pester Lloyd», so roparji napadli brzo vlak Bukarešta-Budimpešta ne daleč od Braševa. Ustavili so vlak sredi proge Vdrli so v spalni voz in omamili speč' popotnike s kloroformom ter odnesl1 mnoge stvari. Ameriškemu konzularne mu uradniku so ukradli zlato zobovje i i ust. Po izvršenem ropu so zločinci po begnili. Budimpešta, 29. avgusta. Ob veliki ude-ležitvi se je vršil pogreb bivšega, min. predsednika Weckerlea. Zttrich, devize: Borim 6.75, Newyork 59(1, London 21.74, Pariz 45.66, Milan 25.1." Praga 6.Qp, Budimpešta 1.475, Zagreb 8.2') Bukarešta 6.95, Dunaj 0.67. Intrige V Beogradu, komunistov Iv Imenu ftcFtcega naroua g. generalni konzul dr. Be.neš. ki je proslavljal ju- avgusta. | bilarjevo slovansko wco. Daljo ao se M^m komnjiistov je na^talul"'-"^ T J.T"6,","5'1 m'" akupS oovo »t^lifcm, ra^erje: Stevjlo poslancev je podlo „1 41'.» na H' % Gusun. odposlanstvo stvodav-•60. večina zna?a toEj 181. * W Kranja, z žu.^om Plrceui, kimu V radikalni franki ie ni« Proti iJP lzroCil F1 t0J I,rfll,u diPlum0 &u,t- čaVSdo.K i Šk°fie" mokra ti nemila! PaSie nima vselej lah- HS«? obol"sk,'f ?boril J* ^rr T""7' najSSnSka^dr. * ie so senat zaceli računati in so ura- ', _ . oi i . čunali. da b| .0 radikalov s 60 Hrv* |dr. Lov- Za načolstvo Murnika, društva* Prt slovesu Je s]iTego»f>rll ki'M4fl govor dr. Trillor, konzul dr. Beaeš pa je naglašal, da zna češkoslovaški narod dobro ceniti jubilarjero zvestobo in prijateljstvo napram češkemu narodu. Pozno zvečer »o avtomobili in vo zovi z ffoeti zapustili jubilarlev dom. Afera Pesek ti-RaJiomindd ohlctnicl jo predsedoval sloviti kardinal Merclcr. O toj priliki je bil izdan apel na belgijski narod, v katerem se poziva, da postavi časten spomenik lirvim žrtvam germanske krvoločnosti — Pacifističen proglas Rdečega križa. Mednarodna komi/sija Rdečega križa in Liga 'Iruštva Rdečoga križa sto izdali v smislu sklepa konference v Ženevi proglas, v katerem pozivate vse narode sveta, naj se z vsemi silami borijo proti propagandi za vojsko mde ljudstvi. V proglasu se apelira ua vse vlado, šole in velika podjetja, naj se spomnijo delavstva, ki je v svetovni vojni doprineslo največ žrtev. Vsi ti faktorji so poklicani, da vzbudijo v človeštvu zdrave principe internacijo-nalizma. ki spoštuje rodoljubje posameznika in nalaga vsakemu dolžnost spoštovati tudi svojega bližnjega brez ozira na narodnost. Proglas končuje; »Ne bodimo egoisti, ne razvnemajnio jeze in strasti temveč delujmo v duhu sloge in vzajemne pomoči To jc edina garancija za, boljšo bodočnost člove-čanstval* — Rusko-poljskt odnošajl. Po poročilih iz Varšave posetl Krasin ob priliki svojega potovanja iz Moskve v London tudi Varšavo, da konforin, s člani poljske vlade o gospodarskih odnošajih mod Rusijo in Poljsko. — Burna seja madžarskega parlamenta. Zadnja seja madžarskega parlamenta je bila zelo burna, Na njej je pndlo mnogo grdih napadov proti češkoslovaški republiki ? strani znanega poslanca Szmerecsanyia, ki je za Časa. svetovne vojne »razkril* znane velo-izdajalske spise proti voditeljem lir-vatsko-srbeke koalicije. Szemercsanyi je nazval češkoslovaško _ državo nemogočim konglomeratom in rekel, d>, cr-l slovaški narod -želi zopet, pod Madžarsko. Zahteval je od vlade, naj obljubi Slovakom avtonomijo, ker bo , na ta način okrepila iredentistični Proslava 70 letnice !pokret v Slovaški lil omogočila odce- dr. Iv. Tavcasia na VI- ?d S^f sokem V nedeljo se je vršila na Visokem intimna proslava 701etnicc dr. Ivana Tavčarja. Vse popoldne so drveli po io beli poljanski cesti številni avtomobili in vozovi z najvišjimi predsta-ritelji države v pokrajini in številnimi leputacijami raznih kulturnih, političnih, gospodarskih in drugih organizacij in korporacij. Slavljonec jc spre-ipmal čestitke na stolen pod kostanji ared svojim gradičem, globoko ginjen ja/1 veliivim spoštovanjem in ljubar-lijo, katero mu je izkazoval narod, "oleg njega je bila njegova, zvesta Jružica v življenju, gospa Franja predmet ponovnih prisrčnih ovaeij. V imenu pokrajinske vlade jo ='Ovi izjavi se jo pridružil tudi mini strski predsednik grof Betlilen, ki jc med drugim izjavil, da. so razmere v Slovaški sedaj mnogo slabše nego v bivši monarhiji. Tc izjave so v Pragi napravile zelo mučen v.tis iu pričakuje se. tla bo na njo ob priliki odgovoril mini?ter dr. Benoš. — Velikanski požar v Moskvi. »Prager Presso poroča na podlagi brzojavke iz Helsingforsa, da je v Moskvi izbruhnil velik požar, ki divja že par dni in čigar obseg se je raztegnil že na tri četrtine mesta. Več sto hiš je popolnoma uničenih iu mnogo ljudi je postalo žrtev požara. Natančnih podrobnosti še ni. — Pomoč me9ta Kolna Rtisiji. V tajni seji mestnega, zastopstva se je do- (tjtal jubilantu pokrajinski podnamost-1 volila vsota 75.000 mark za pomoč :iik dr. Baltič. v imenu vojaštva- divi-j Rusiji. CentrumaSka frakcija je hotela sijonar general Dokio s polkovnikom K otirati lo 50.000 •• -ocijalisti večine V'iikasovičem ni srnea-alom Maistrom,1100.00<) mark. Politične beležke •f »Katoliški shod» se je vrfil v nedeljo v Domžalah po sedaj v dol4 kancelparagrafa posebno priljubljeni metodi, da se klerikalna politična zborovanja prirejajo kot nekake cerkvene poboinosti z mašami in litanijami! Glavni kontigent zborovdcev so tvorili v Domžalah Orli in Marijine družbe. Na dopoldanskem Internem zborovanju je pod. Strcln z veliko skrbjo konstatiral, da klerikalno časopisje nazaduje. Na to je sam škof eelebri-ral mažo, po kateri je imd kamniški delian Lavrenčič propoved, H jo bila — česar tudi nismo bili vajeni do sedaj ob takih prilikah — Se dovolj umerjena. Le proti Sokolu se je malo preveč vznemirjal. — Pri manifestacij-skem zborovanju na dvorišču Društvenega doma so se govorniki držali pr-,-ccj dostojne oblike. Knezofikof je bil opetovano zelo ginjen in se je jokal. Sodni svetnik dr. Lavrenčič jc povedal, da razum ne sme biti naš voditelj iu je to učonost, vtemeljeval s trditvijo, da so najbolj izobraženi ljudje največji lumpl Za sebe je priznal, da se vedno zaveda, da premalo zna. s čimer je menda hotel dokazati, da on ne spada med največje ltunpe. Gosp. urednik Kremžar je imel govor, ki bi lil popolnoma dober za pridigo. Če bi naša duhovščina po cerkvah držala s« vsaj tona in mej. kakor g. Kremžar v nedeljo, bi ne bilo toliko pritožb proti politiki v cerkvi Doživeli bomo, da se bo pridigalo na shodu, pri maši pa politiziralo. Popoldne je urednik gosp. Terseglav žigosal tisto lažipobožnost, katere je v SLS toliko in sploh povedal za SLS politiko marsikaj bridkega. žel je iskreno pritrjevanje navzočih neklerikalcev. Voditelji stranke so bili nezadovoljni zlasti ker je odkrito povdar.jal, da ni pametno in pošteno zanikati, da so med nasprotniki ravnotako pošteni in pametni ljudje. Domžalski shod naj bi bil popravil tudi neugoden vtis in škodljive politično posledice, ki grozijo SLS vsled nepar-lrijotične k*. * fc kačev, na cilj prispeli vel. Prvi j« it Ivan Umek 2 : 26 : 50.2, po trdem boju > Ogrinom kot drugim in Siškovičem kot tretjim. Razdalja na cilju je znašala g,^ njimi stuno po pol kolesne dolžin*. Miv) seniorji je bil prvi I. Goltes, med Bttrin, oi pa I. Jerman. Maribor-Celje: 80 km. 11 teku«, valcev, vsi prisoeli na cilj; prvi Anto» Plavčak 2:5:80, med seniorji Miku! ! JaJ. — ] N o v o ni c s t e-C e 1J e: 94 km. 14 dir. i ka£«r, trije so zaradi defektov ln dolg« j naporne proge zaostali. Prvi Izidor Kn« feljc 4:8:35. Za red na cilju je vzorno poskrbelo ko-lesarsko društvo Celje. Vso krasno uspj. lo prireditev je organiziral ta vodil pred. sednik ljubljanske Ilirije g. Gorjanc. Po skupnem obedu ▼ hotelu Balkan, čigir lastnik je vnst podpornik kolesarskega športa, so priredili dirkači in drugi kole-sarjl, nad 100 po številu, skupen izlr na Teharje, kjer se je vršila neurisilietu domača zabava, mrila i sarajevski amaterji, 6t • (2:0), Nedeljska revanžna nogometna tekma !« Izpadla za Ilirijo še ugodneiše od sobot, ne Priznati pa ie treba, da je Ilirija zmago tudi v polni meri zaslužila. Nastopili le sopet v spremenjeni sestavi, ki se ii izkazala morda za najbolj srečno Izbrano, kar smo lih videli letos. Harmonlra prav dobro in posamezniki se dobro izpopol-nlulelo k lepi skupni igri. Najboljša st« bila Legcr In dasti centerhall Zupančl ki te |e to pot posebno odlikoval. Vsi skupaj pa so nudili uglajeno celoto, ki je nudila številnemu občinstvu — okrod dvj tisoč — res lepo Igro. Nedeljska igra is spominlala na najlepše čase »Dirije Sarajevčanih vella, kar smo povedali it v sobotni igri. Pomanjkljivi so v tehnik', manjka jim Izurjenost v stopingu in v igri z glavo. Golmun je bil obakrat, zlasti v nedeljo vendarle malo preveč »llegmati-čen*. Pri večji njegovi spretnosti, bi lahko njegov klub precej bolje odrezal Najboljši med Sarajevčani le bil brezdvomno centerhali Ootz, njihov dunaiskl trener, ki je držal igro po koncu še potem, ko s? drugI žc obupavall. V prvi polovici so biil namreč Sarajevčani še na višku; igrtl so res izborno in v zelo ostrem tempu A ravno to lih le pokopalo, ker so 1« proti koncu prve polovice omagovdi. v drugI polovici pa popolnoma odrekli, ti-ko, da so se morali omejiti samo m obrambo. Izgubili so pri tem vso inlcija tlvo. Sarajevski amal. športni klub je naredil včera) zlet skozi Vintgar na Bled. v sredo pa igra zopet v LJubljani, in sicer s »Sparto*. Zato bo tekma prva veil-{ ka In resna tekma, a kolikor )o mo. se bo držala prav dobro In za Sar a j levčane bo precej trd oreh, ako it hoteli biti kos. Tekma med Ilirijo ht graiklmi Amal terji, ki bi se morala vršiti v torek i Ljubljani, se zaradi nastalh zaprek prej loži na nedeljo dne 4. septembra. KOLESARSKA ZVEZDNA DIRKA V Kolesarski podsavez za Slovenijo je naredil v nedeljo zanimiv poizkus takozva-nc «zvezdne» dirke, ki so v drugih državah že davno udomačene in priljubljene. Kot, cilj si je izbral Celje, ki je po svoji goografski centralni legi in po prvovrstnih cestah za to gotovo najpripravnejše mesto v Sloveniji. Dirko se je udeležilo 6 klubov (Celje, Šoštanj. Jezica, Birija-Ljubljana. Delavski klub Maribor in Novo mesto). Start posameznih klubov je bil urejen tako, da so prihajali tekmovalci v Celje drug za drugim. Reči moramo, da se jo poizkus sijajno obnesel in je zato brezdvomno, da bo ostala zvezdna dirka na Celje trajno na vsakoletnem programu slovenskih kolesarskih prireditev. Vse dirko so potekle v popolnem redu in brez ineidontov, kar je tembolj poudarka vredno, ker je večina klubov še začot-niških. V. nadednjem podajamo glavne rezultate: Celje je priredilo dirko na 10 km z obratom. Od S dirkačev so prišli na cilj vsi, prvi Ivan Šmigovec v 18:20.2. S o S t a n j - C e 1 j e; 30 km. Vsoh 7 dirkačev jo prispelo na cilj, prvi Josip De-stovulk 117 :2. J e ž i c a - O e i j e: 71 km. Od 11 dirka- j čev jih jc prispelo na cilj pravočasno 9, | dva sta. imela delekte. Prvi Fr. Dobnikar j »:86:aa I Ljubljanski veliki semenj POZIV LJUBLJANČANOM Zanimanje za I. veliki ljubljanski vrorž nI semenj je velikansko. Naval našit državljanov ter tujcev bo, kakor se more že sedaj presoditi, ogromen. Ta prir« ditev bo za celo Jugoslavijo, osobito pa Ljubljano velikega pomena, tako v na rodnem gospodarskem kakor tudi moral nem oziru. Zato pa je dolžnost skupnost in pa vsakega posameznika, da to prir« ditev podpiramo in na ta način dokaže mo, da j'e Ljubljana zrela za tako nalogo Podpisane organizacije pozivljejo tore vse svoje člane kakor tudi ostalo občin stvo, da nemudoma, vsaj pa do 1. sep tembra t, L naznanijo ustno ali pismeni na »Centralno pisarno stanovanjske^ urada za velesemenj*, Dunajska cest; (Tourist offiee), koliko morejo odstopit za prenočevanje tujcev sob, postelj a! divanov, proti plačilu, ali morda brez plačno. Greuij trgovcev v Ljubljani Zveza trgovskih gremijev ln zadrug » Slovenijo. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani Ivan Kosteve 1. r. Ivan Jelačin ml. I.i E. FranchettJ 1. r. Poziv razstin-iicijeni IjubljansMta v< Hkega semnja. Ker bo v petek dne 2. sej tembra celo sejmišče komisljelno prcgl' dano In vsa pripravljalna dela za razst! vo zaključena, so cenjcni razstavitelji ti govci, obrtniki in industrije! naprošenl, i začno takoj z opremo svojih lokalov i razstavo svojih predmetov, da ne bo ni potrebnih zamud in neprlltk. Prošnja I poziv velja v Isti meri p. t. ljubljanski; tvrdkam, ki na| ne čakajo reda zara< zadnjega dne In na] čim preje začno opremo in pripravami Zavarovanje Naga. Interesente s emu opozarjamo, da je prevzela tukajšnja & varovalna družba »Croatia. vodstvo zi varovanja »Ljubljanskega velike semni; ter se tvrdke, kt bodo razstavljale blat opozarjalo na to, da sprejemajo ljubi j® sek zavarovalne družbe tudi zavarovan transporta blaga. Blagohotne prijave n sc pošljejo direktno zavarovalnici «Cr atia*, Stari trg 11. Domače vesti » Ministrski predsednik Pašič na'Ljubljani ves čas ve!e»emn)a, prosimo p|»du. Samostojni slovenski kmetje priredijo dne 8. septembra na Bledu kmetijsko razstavo. Kakor doanava .Pravda*, bo razen ministra Puelja 10 razstavo obiskal tudi ministrski predsednik Nikola Pašič. * Ministri Mrl otvoritvi ljubljanskega velikega sejma. Ljubljanski veliki sejm otvori v soboto sam minister trgovine (a industrije dr. Mehmed Spaho. Otvoritve se udeležijo najbrž tudi minister ra, soe. politiko dr. Kukovec, minister vojne gen. Zečevič in minister za ngrarno reformo K. Miletič. Na vele-rejm pošljejo svoje delegate vsa prizadeta ministrstva. Člani vlade dospejo v Ljubljano v petek opoldne. 'Spomenik kralju Petru v Sarajevu. Kakor porota »Jugoslovanski list", je akcija za spomenik pokojnemu kralju Petru zavzela popolno obliko. Se tekom tedna se vrši pri mestnem poglavarstvu konferenca, na kateri se bo sklenilo, kakšen naj bo projektirani t f imenik. ' * Naš poslanik v Pragi g. Bogumll Vosnjak je ua povratku Iz Beograda odšel za nekaj dni na Bled, odkoder ie vrne v Prago. * Osebna vest. Iz Beograda poroča/-jo, da je angleški jK»slanik na našem flvoru Sir Y o u n g odpotoval na Bled, kjer osatne delj časa. * Odlikovanje. Direktor odseka 7,a pre-hrano v Ljubljani, dr. Bogomil SenekoviČ, j« odlikovan z redom sv. Save IV, vrst«. * Pranchet d'Esperay v Kragujevcu. Maršal Franchet d'Esperay je odpotoval iz Beograda v Krastrujovac. da k1 ogleda tamkajšnji arzenal. Iz Kragu-jevac odpotuje s Slani francoske misije, da poseti zadužbine Nemaničev, samostane Žica in Studenlco. 4 Poljski generalni konzulat v Za* grehu. Ker se še vedno dogaja, da se društva in pocdinci obračajo na »poljski konzulat v Ljubijani», ki ne obstoja že leto dni, poroča Poljski konzulat v Zagrebu, da zastopa general' i konzulat, v Zagrebu, do kateroga so je treba neposredno obračati v vseh popotnih, trgovskih aH drugih vprašanjih. Andrijn Radovič v Ljubljani. Bivši črnogorski ministrici predsednik poslanec Andrija Radovič Je prispel iz Pariza v Ljubljano ter so poda za ne-kaj dni na, oddih na Bled. G. Iiadovič so udeleži tudi otvoritve ljubljanskega velikega sejma. * Tri notice lz «Avtonontlata». Vce-rajšni »Avtonomist* objavlja tri zanimive notice. V prvi se skandalizira, da je slovensko časopisje proslavilo ;emde=otletnico drja, Ivana Tavčar-0 sedemdesetletnici Ivana Hribar-pa molčalo. V drugi se skandalizlra, se je o Tavčarju toliko lepega In jaznega pisalo, češ Slovenci mora-o vedno klečati pred kakim mali-om. V tretji notici pa so gospod Av-»nomist, globoko priklanja pred «se-emdesetlm godom" g. pokrajinskega amestnika Hribarja. Ubogi g. Prelitih! Notica o klečeplazenju ga je ko premotila, da so je takoj spustil kolena pred sedemdesetim godom ipoda Hribarja, ki bo čez leto tlnl, amreč na dan 28. ali 29. avgusta 922. G. Hribar je praznoval namreč etos svoj 69. god, kar sledi jasno iz ejstva, da bo še le 19. septembra 70 et star. BaS radi tega pa. slovensko ia.sopisje povodom proslave Tavčarjeve sedemdesetletnico ni moglo govoriti o sedemdesetletnici g. Hribarja in naj se gospodu Prepeluhu to čudno čdi ali pa ne. * Senzacije za vsako ceno. V Ljubljani imamo žalibog liste, ki pograbijo vsako izmišljotino ter jo sporočijo slavni publiki, samo če količkaj izgleda po senzaciji. Nedavno je »Jugosla-vija» povedala strmečim bralcem, da je bil na kralja izvršen atentat, včeraj pa je »Novi Oas» naznanil, da je bil preprečen atentat na princa Gjorgja, nljudno in nnjno. da se naznani prenočišča, ki bodo prosta, stanovanjskemu uradu, pred prihodom, oziroma po odhodu sorodnikov ali znancev. Računati se mora z vsako posteljo,- ki Je prosta, če tudi posamezne dni. Prijave sprejema centralni stanovanjski urad velesemnja, ki posluje v pisarni Tourist offico (Du. I n»iska cesta 18) od R. zjutraj do a zve-1 čer. t * Poštni čekovni zavod v Ljubljani na-znanja cenj. občinstvu, da pred nokoliko dnevi v časopisih objavljena odredba ministrstva za poŠto iu brzojev z dne 17. avgusta, br. -19.623, glasom katere odred- . be se bo morala od 1. septembra 1921 dalje izražati vrednost na poštnih nakaz- ! nicHh v dinarjih, ne volja zh poštno-če- : kovni promet; slednji se bo tndi nadalje 1 še vršil le v kronah, ter bodo poštni ura-; di v poštno-čekovnem prometu sprejema- 1 li vplačila in vršili izplačila tudi po 1. , septembru 1021 v kronah, v katerih se 1 bodo vodili tudi vsi računi, ki se nana- , Sajo na čekovni promet. * Vsem cenj. društvom. Ljnblj. prost, gas. in reš. društvo namerava prirediti dne 8. septembra 1921 cvetlični dan. Vsa cenj. drnštva se prosijo, da se 7 ozirom na cilj in delovanje društva vzdrče enake prireditve. — Ljublj. prost. gia. in reš. dru Stvo. * Kolo jogoslovansklh sester podeli tekom prihodnjih dni podporo najrevnejši siroti padlega vojaka. Tozadevno prošnje je poslati tajništvu Mestni trg 24. " Srbski učitelji v Ljubljani. Včeraj dopoldne so prispeli iz Zagreba preko Karlovca v Ljubljano srt*>ki učitelji iz Srbije. Bosne in Hercegovine in Stare Srbije. Na kolodvoru so Jih pozdravili zastopniki ljubljanske »ekoljo Udruženja Jugoslovanskih učiteljev. Vseh izletnikov je okoli 90. Dopoldne so si ogledali zanimivosti Ljubljan«. zvečer pa so jih ljubljanski tovariši priredili zabaven večer v hoteln Ttvo-1L * Proces proti morilca ministra Draškoviča. Preiskava proti morilcu ministra Draškoviča je zaključena. Iz Beograda nam poročajo, da bo državni pravdnik šo tekom tedna sestavil obtožnico ln da se bo razprava vršila že sredi septembra. Poleg morilca, Ali-agiča bodo postavljeni pred sodišče še Nikola Petrovič (ki je pred nekaj meseci poskusil Izvršiti atentat na Draškoviča pred <-Kolarcerm>), Stevo Ivanovič, ki jo prevzel nalogo, da ubije ministra Kukovea in Dimitrije Do-l«andič, ki bi bil naj ustrelil ministra Pribičeviča. Poleg teh bo obtoženih šo 5 komunistov, ki so bili z glavnimi krivci v zvezi. * Smrtna nesreč*. Strojevodja Janko Gregorifi je v soboto ponoči, ko je vozil lokomotivo prek mostu pri Sisku. padel v Savo in utonil. Truplo so prepeljali v Ljubljano. * Ponesrečil se Je v nedeljo v Mariboru 91etni France Gorlič. Opazoval jo 5 plota Ljudskega vrta nogometno tekno in padel pri tem tako nesrečno na tla, da si je zlomil desno roko v zapestju. Prepeljili so ga takoj v bolnico. * Pazite na otroke. Pri Brioljevih na Bizoviku so pripravljali rczanco. Kar se priplazi k slamoreznici triletni domači sinček Peterček In začne okoli tipati Pri tem ga je zgrabilo kolesje za kazalee desne roke in mu ga zmečkalo. * Nesreča pri delu. Žagar Josip, delavec v kamniški smodnišnici, jo pilil neko stvar. Pri delu mu je odletel železen drobec v desno oko in mu je težko ranil. * Osel mu Je odgriznil palec. Frano Ve-hovec, 141etni ovčar pri baronu Lazarini-ju v Smledniku je v soboto spal pri sta-riših. V nodeljo zjutraj ga mati zbudi in začudeno vpraša, zakaj ni zvečer zaprl osla v hlev. Fant jo takoj vstal in hitel na dvorišče. Zapazil pa je ves presenečen, da se po njihovem dvorišču sprehaja La-zarinijev osel. Hotel ga jc vloviti in odpeljati v Lazarinijev hlev. Osel pa vsekakor ni bil zadovoljen s tem. Zakadil se ki ga je nameraval izvršiti v pravljic- j jo v fantiča, pra podrl na tla in zgrabil ni postaji Harkan neki Doeh na vlak, vrhutega še za palec leve noge in mu ga v katerem so jo princ Gjorgje v sobo- j odgriznil. Ujedel ga je precej močno tudi to ponoči vozli v Karlove Vary. Aten- v desno nogo, tako, dn, so morali fantiča tator »Novega Casa» je imel dvojno zaradi težkih poškodb prepeljati v dežel-sinolo. Prvič so ga aretirali, drugič se! 110 bolnico v Ljubljano, princ Gjorgje vozil takrat proti je pa , ..... Parizu s simplonskim ekspresom preko j Ljubljane. * Posebni vlak za ljubljanski vele-sejem. V soboto je prispela v Beograd deputacija iz Ljubljane, obstoječa iz gg. predsednika zveze industrijcev Dragotina Hribarja, ravnatelja trgovske akademije dr. Bobma in tajnika trgovske in obrtniške zbornice Mohci-riča. da sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo in z ministrstvom saobračaja dovršijo zadnje priprave za ljubljanski velesejem. Mini-stvrstvo saobračaja bo dalo udeležnl-l;om in obiskovalcem sejma na razpolago poseben vlak, ki lx> vozil iz Beo-grada do Ljubljane in zopet nazaj. * U'judna prošfja na gg. trgovce in obrtnike v LJubljani. Kor primanjkuje »tacovcajskcraii urada ljubljanskega vo-lejeninja še cnogo soli oziroma postelj In pogrc?,amo v izkazu stanodajalcev mr;ikotcro stranko, ki bi, akoravno ne L"hkj, pa vsaj pri nekoliko dobri volji cddaU za&ilno prenočišče, apeliramo v !'rvi vrsti na, gp. trgovco in obrtnike, ''a priikrrijo na pomoč. Frepričtini smo ln priznavamo, da se je večina zavzela '■reti pod streho svoje sorodnike in znun-te, her ti obiskovalci oVali v Porotno sodiSSe UMOR SOPROGA. Jesensko zasedanje ljubljanske porote i,e je otvorilo včeraj 7, žalostnim slučajem, v katerem jc nastopila kot obtoženka mlada. 221et.na žena kot. morilka svojega Kletnega moža, posestnika na Govejku pri Medvodah, Janeza Kreka. — Kot so-obtoženka je bila obtožena žena ruskega begunca, Katarina Alcksejevič, doma iz Ločnice, sestra Franceta Aliča. France Alič je bil ljubinec Krekovo žene Marjano, sestra pa je med njima posredovala, da bi se njen brat po Krekovi smrti priženil na njegovo posestvo. Vsi trije skupaj so sklenili, da spravijo starega Kreka s sveta. POSKUSENO ZASTRUPLJENJE. Marjana Krekova sc jo poskusila izne-biti svojega moža najprej s strupom. S posredovanjem Katarine Aleksojsvič, roj. Alič. je dobila od svojega ljubimca Aliča nepoznat strup, kateroga ji je poslal Alič po svoj! sestri v prazni vojaški patroni, zaprti z lcrogljo. iiona je dala neki večor ta utrup možu v juho. Krek k sreči ni pojedel vse juho, ker mu je postal« orej »rano. Onesvestil se je, bruhat m prosil ko et> je zavedel, mleka, fcena mn je namesto mleka dala vodo. Ker JI je prvič epodleielo, je znova naročila strup od Aliča, teda njen mož je bil sedaj previden iu zastrupljeno pijače nI zavžil Ker so se poskusi s strupom ponesrečili, jo prišla žena na misel, da bi moža ustrelila. Kljab temu. da je psrkriu, poskusila stre. T jati. pa si vendar sama. ni upala moža ustreliti in je sklenila, da ho pregovorila •/a to Franceta Aliča. To se ji je tudi posrečilu. Pregovorila je Aliča 7, različnimi obljubami, med drugim mu je ponujala 10.000 kron. Prišel je domov v Ločnico na cvetno nedeljo, preskrbe! si Krekovo vojaško puško in ves teden zalezoval Kreka. Tod* zaman: Krek jo ostal živ. Končno je speljala nesrečne!-.« v -zasedo njega ve žena sam*. Krekovo posestvo leži visoko na strmem griču. Pot so vije v velikih ovinkih po strmini navzdol iir po njoj se težko vozi. Zato je imel Krek svoj voz vedno pri nekem prijatelju v dolini. Kadar je knm Sel, je peljal konja v dolino In ga tam zapregel. Tako je bP.o tudi na Velikonočno nedeljo. /'.ena jo pregovorila moža in družino, bil! ste dve sestri in njen pastorek Lo-rano, da so odšli že zjutraj ob 4. uri od doma k vstajenju. Med ovinki In sicer pri Vrbrah pa si jo Alič napravil umetno zasedo. Skril »c jo v brlnjev grm, kato-roga je odel ie r. velikim! smrekovimi vejami. Na poti navjdcl, malo pred Vrb-cami, je zadržala žena spremljevalce in pustila, da je šel mož laHh 20 korakov naprej. Rekla Jim je, da imajo dovolj času, kor mora oče še napregatl. Ko je prišel Krek do zasede. Je počil usodni strel. Mals '1 letna Milka je izpovedala: »Počilo Je, zasvetilo se je in oče je padel, konj pa Je zbežal po melinah>. Krek Jo bil zadet v hrbet, krogla mo je predrla prsa In se »arila globoko v koreni, ne r.asprof stoječega velikega gabra, ženske so moža, ki Je kmalu umrl, ne da bi s« zavode!, obrnile na brbot, mn dale pod glavo vročo sena In ga pokrile s smrekovimi vejami. M so preje zakrivale v zasedi morilca, ki Je po strela Iz-gtnlL Obtožena Marjan* Krekova, rojena Dolenc, SZletna hdt roežnarja In čevljarja Dolenca pri Sv. Marjeti pri Medvodah, prizna, da Je najprej poskusila moža zastrupiti in da je, ker se Ji to nI posrečilo. najela morilca v osebi svojoga ljubimca Franceta Aliča. Poročila Je starega moža, ker so jo silili, sovražila pa ga jf>, ker je bil preveč nadležen, siten in pa prekrsmat. Krek jo nosil namreč dolgo, močno črno brado. Kasneje si je ženi na ljubo brado porezal ln se obrfl, da bi si pridobil ženino ljubezen, vendar zaman. Med zasliševanjem pa jo Krekova obdolžila hčerki Milko ln Katarino, da sta tudi te dve očeta sovražili In da sta vedeli, da ga hoče mačeha zastrupiti Pravi celo, da $ma Je pokazala strup. Sestri sta rekli baje, da naj naredi, kar hoče, ono ne boste nikomur ničesar povedali. Soobtožena Katarina Aleksejevič prizna, da ;je prinesla Marjani strup, ki ga JI jo dal brat, trdi pa, da je bila uverjona, da je to navadna sol. kl ne bo Kreku nič pomagala. Na nesrečni usodni poti na Veliko nedeljo zjutraj sta spremljali v cerkev k vstajenju pokojnega Kreka tndi njegovi hčerki llletna Milka in ISletna Katarina Milka pravi: »Mačeha nas je pred Vrb-cami zadržala. Nato smo zaostale kakih 20 korakov. Zahliskalo se je, počil je strel in ata je padeL Konj je zletel, jaz sem skočila k očetu, ki Je malo hropel, pa nič govoril. Umrl Je, dale smo mu pod glavo vrečo sena, pokrilo ga s sme-rečjem in šle po ljudi*. Dokle tudi pove, da je izvedela, (la so dali preje očetu strupa, pa si ni upala nikomur povedati, ker jI Je mačeha zagrozila, da jb zastrupi ali ustreli, če koma kaj pove. Njen oče je skrbel za mačeho bolj kot za otroke, vendar pa ga jo mačeha sovražila in rekla hčerki, da mora sitnega starca ustreliti. V bistvu isto povo sestra Katarina. Razne pričo pevedo kako je ljubil Krek svojo ženo kot strasten zaljubljenec, ona pa ga je sovražila in tega tudi ni skrivala. Razvijajoče žalostni prizori, v katerih žena goljufa moža s svo,jim pastorkom in drugimi in očitno kažo. da se hočo možu. iznebiti. Rekla jo nekoč pastorku: Daj mi revolver, da ga ustrelim, kaj t.o, | čo sem par let zaprta, potom bom pa pro-< sta. nooo kron takoj dam, če ga kdo u-| streli. Streljati som se učila, ker mi je mož rekel, ila bom šla ž njim na lov.-.. Predsednik: *No potem ste pa šla na lov . z Aličem na svojega možal» SIcer pa ona j vse cinično prizna. Po dokazovanju je. stavilo sodišče po-I rotnikom štiri vprašanja in siecr za vsa-j ko obtožonko po dve vprašanjhto je zaradi zastrupijonja in zaradi ustroljenja. Po | dolgih govorih državnega pravilnika, in j zagovornikov so porotniki obo glavni j vprašanji gledo Marjane Krekovo 111 sicer j glede zastrupljenja in ustroljenja soglas-1 no potrdili- glede drugoobtoženke pa so j vprašanje glede dobavo strupa z osmimi : glasovi potrdili, pri čemer so trijo glaso-: vi izključili namen usmrtitve. Vprašanje i glede njene sokrivde glede ustreljenja pa | "O z 9 glasovi zanikali. Vsled nejasnosti ! jo sonat vprašanje ponovil ln dodal še dodatno vprašanje glede težke poškodbe, j Porotniki so drugič to vprašanje zanika-jli z 8 glasovi, dodatno vprašanje pa so tudi zanikali. Marjana Krek je bila obsojena zaradi sokrivdo umora v smrt na vešallh; soobtoženka Katarina Mekseje-vičeva pa je bila oproščena. Predsednik: »Marjana, ali ste razumeli? Obsojena ste na smrt!^ — Marjana (tiho): «Da». Branitelj je prijavil ničnost. Gospodarstvo POLO;'."J NA ŽITNEM TRGU. | Zagret), 28. avcusta.! Prejšnji teden je bilo precej dežju skoro po vsi državi. Potrebovali bi še nekoliko solnčnega vremena, da dozori ko-ruzn. Zltno tržišč« je bilo prcIJnl teden v znameniti stagnacije. Cene so dvojne, iu siccr iz postale, kjer sc blago tovori In iz postaje, kjer se Iztovori, torcl cenc za produkcijsko področje In cene za področje konzmna. Tako 11. pr. se ponuja koruza ab postala v Bačkl po 720 do 740 K, dočim se ah Zagreb nc more dobiti Izpod 880 do 890 K. Diferenca je torel okoli 160 kron, čeprav znašajo tovorni stroški samo največ 50 K. Razlika je zato tako velika, ker se prometna sredstva dobijo zelo tefko In še to samo odprti vaeonl, kar pomeni velik riziko. Za enkrat nI upanja, da hi cene v področju konzuma popustile. Zato |e nujna potreba, dn se tem de-speralnlm prometnim razmeram napravi koncc. Sa) to ne b< bilo niti tako težko, ker je dovoli vagonov, samo nepravilno so razdellenl po posameznih krajih. Poprašcvanje po pšenici le nekoliko popustilo, ker Imajo milni dovolj blaga za nekaj časa. Producentl precel zadržujejo pšenico. Poceni je blago samo v onih krajih, kjer vsled pomanjkanja vagonov ni tipanja, da hI se moglo blago v kratkem odpremiti. Pšcnlca ab postala y Bnčkl lnnn K, ah Zagreb pa 1100 K. Trgovina z lečmennm je neznatna. Inozemstvo ne povprašulc, ker so mit cene previsoke. Ker Ic odpadla Baranja, so se dvignile cene pivovarskega ječmena že 1000 K ab postala vtovoritve. Ječmen za krmo Ima cene med 65fl do 700 kron. Na trg pride največ neočiščenega srbskega ječmena. Povpraševanje po ovsa Je nazadovalo vsed tega, ker vojska man) kupuje. Cena: 700 do 720 K ab postaja vtovoritve, ab Zagreb pa 800 do 810 K. Povpraševanje po koruzi živahno, rav-notako ponudba. Zaradi prometnih težkoč pride do malo ktipčijsklh zaključkov. Cena: 720 do 740 K ah postaja v Bačkl. ab Zagreb pa 880 do 890 K. Ponudba In povpraševanje po moki |e precel živahno. Ponujajo se zlasti sla-bejše vrste. Boljše vrste ab Zagreb (po-goi: zaprti vagoni) notirajo: št. 0 16.80 kron. St. 2 15.80 K, št. 5 14.80 K z vreča-ml, brutto za netto. V prvi vrsti zaradi obupnih prometnih razmer ln tudi zaradi previsokih cen le izvoz popolnoma zaspal. Avstrija zaradi svoje ilabe valute sploh no more kupovati našega blaga. Tudi druge države kupujejo raišc cenelše ameriško blago, nego naše. kl Je visoko nad svetoyniml cenami. jeziku. Sklep monopolske opravo moH odobriti še finančni minister. ~ Svetovni uspeh žetve kruiotti kil Js ]X> mednarodnem ngrikulturnem institutu v Himu lotos 7.1 2 % manjši, nego lani. - — Za omejitev izvoza hmelja, slada in ječmena v Češkoslovaški. V nekem sklepu pivovaraiškog-a društva se zahteva, d* naj se izvoz hmelja vslod slabe letin« omeji na. 12.500 moter»kih stotov, izvoz ječmena sploh prepove, a izvoz »lada se naj dovoli le v toliki meri, kolikor Je potrebno za vzdrževanje zunanjih trgovinskih odnošajov. =» Svoboden Izvoz papirnatega denarja iz Italije. Iz Rima poročajo, du je italijanska vlada dovoliH svoboden izvoz Italijanskega papirnatega denarja. «* Dobra žetev v Italiji. Po poročilu italijanskega poljedelskem ministra ,-n bo pridelalo letos v Italiji 51.2 milijona metrskih stotov žita proti 38 milijonom lanskega leta. Berlinski trg klavne živine dne 25. t. m.: Prignalo se je med drugim 1520 goved, 688 volov. 418 bikov, 524 krov, 1583 telet. 4185 ovac. 4953 svinj, 98 koz, 25ž bakonskih »vlnj. Ceno (za 50 k0. - Gospodarske vesti iz Francije. T,» ilni objavljeno številke o produkciji pre j moga v Severni Fram-iji v prvem pol-i letju t. !. kažejo veliko napredovanje pro-Iti produkciji v isti dobi lanskoga leta. ;— Francoska vlada namerava znižati čelne koksa na 00 frankov 1 tona, tako da I bo francoski koks za 20 % cenejši, nego I belgijski. — Francosko predilnice volius so sklenile v Parizu sindikat. Alzacijsk« : predilnice so so temu sindikatu pridni-, žile. Začofnn glavnica znaša 5 miiijonov frankov, ki so naj po priključitvi idrijskih predilnic razmerno poviša. — Listi poročajo, da so bili v departementn Bai* te Lore odkriti bogati petrolojski vrelci — Odredbe, ki zahranjujejo uvoz ruskih lunkovccv, denarja in drupih plačUntti sredstev, so ukinjene. = Izvoz sena In slame iz Ramanije prepovedan. Z dne 9. junija dovoljen izvoo sena in krmilno slamo je 7. dno 10. t. m, zopet ukinjen. Krediti n čebelarstvo. Gospodarsko-finančni komite Je sklenil da se da ministrstvo za poljedelstvo in vode kredit, 800.000 ilinarjov za podporo čebelarskim zadrugam in vsled pomanjkanja hrano za čebele 100.000 dinarjev posobej za nabavo denaturiranega sladkorja y, obrambo čebelarstva. = Prepoved Izvoza gradbenega lesu za prage. Ekonomsko-flnančnl komite jo sklenil, da se razun železniških pragov ne sme izvažati vobče gradboni materijal, kl odgovarja po preseku železniškemu pragu. T<\ volja zlasti za oni les, ki jo dvakrat do trikrat, širji in daljši ter ki bi sc po izvozu mogel 7, lahkoto predelati v prage. =» Ljubljanski trg. Volovsko moso I. vTSte 30 do 34 K, meso H. vrste 26 do 28 kron. Centralna vnovčevalnica: meso II. vrste 22 do 24 K. Nova velika ljudska stojnica na Vodnikovem trgu prično poslovati v sredo, dne 81. avgusta v vcli-kom obsegu. Govejo meso se bo razprodajah) po 20 do 23 K kg, telečjo 18 K kg. Občinstvo so opozarja, da je meso cenejših vrst dobre kvalitete, ker se ne pripušča na trg niltako moso slabo kvalitete. Ako bo občinstvo kupovalo dosledno kupovalo cenejšo meso, bo s tem zelo pripomoglo k padcu cen. Glede preskrb« z mastjo bo letošnjo sezono vsled silno naraslih cen koruze položaj težavnejši. Vslod sušo bo domači pridelek masti Se mnogo manjši kot. lansko leto. Hrvatski in srb3ki prašiči so plačuje,jo danes loko Ljubljana 39 K žive teže. Svinjsko meso na ljubljanskem trgu 40 do 42 K kg, slanina trebušna 54 K, riba in sal 58 K, mast GO K. — Maksimalne cene sadja so sledo-če: hruške I. vrBtc 10 K, II. 12 K, TU 8 kron, čcšplio 12 K. jabolka 10 K. breskve 22 K, grozdje 24 K. krompir K. fižol v stročju 9 K, luščen 10 K, ki.slo zelje, novo 10 K. staro 4 K, glava zelja 5 ilo B K, čebula B K kg, luščen grah 11 K liter. Zelenjava v splošnem v ccni pada. Piške 30 du i',0 K par. .laje vsled izvoza zopet prin . -.ijknje, -'.HO K komad. - Reforma monopolske takse tia vžigalice. Iz Beograda nam poročajo: Monopolske takse na. vžigalice. Načelo produkcijskega monopola je odklonjeno in bo produkcijski monopol tudi v Srbiji odpravljen. Monopolska taksa so v bodočo ne 1)0 več odmerjala, po težini. temveč po številu vžigalic. Ta taksa naj bi v bodočo znašala za male žepne škatijicc do 55 vžigalic po 12 in pol para za škatljico, za normalne (švedske) šknt.lje do 60 vži-galio po 10 para. za vžigalice, ki sc vži-gajo na raznih predmetih, po 15 para za škatljo s 100 vžigalicami, za običajno žvoplenke v škatljah z 120 šibieami po l."i para. Etikete na, škatljah bodo morale biti odobreno od monopolske upravo in i smelo imeti besedilo samo v narodnem Borza (Glej I udi f. stran) Zagreli, devize: Berlin 208 — 208.M, Milan 765.50 — 768, London izplačilo ««S, Čok 659, Newyork ček 180, Pariz 1390, Praga 200.25 — 209.75, Švica 8050 — 8065, Dunaj 16.70 -- 16.80, Budimpe«« 45 — 16.50, valuto: dolar 177.50 — 1T9, rublji 25 — 30, češke krone 212 — 315* napoleoni 629 — 631. marke 205 — 21«, lo ii 218 — 220, liro 768. - Efekti: Banka za Primorjo 800. Trg. obrtna banka 210 — 245. Hrv. CBkomptna banka. 635 — 63(5. Jadranska banka 1945 — 1950. Jugoslovenska banka 495 — 500.' Ljub. kreditna banka 810 — 900. • Narodna banka 500 — 510. Praštediona 5100. Rečka pučka banka 410. Slov. eskomptna banka 590 — R20. Srpska banka 700 — 705. Goranin 580 — 600. Gutman 1325 — 1420. Nar. šumska industrija 580 — 60.". Našička industrija drva 500 — 520 Slavonija 480 — 495. Ljub. strojne tovarne in livarno 860 Beograd, valute: dolar 45, leji 55.50 napoleoni 150, dovize: Pariz 332. Že nova 770, Praga 53.60, Dunaj 4.25, Bei lin 52.25. Milan 18 >. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. 'Dr a5 29. § S -ffS ... , §U: a | t g, al o c a - iS« Vetrovi Nebo 1= a S H JS 1 7. |734-4 14-0] si. j«vh I ohl. ' 14. i733'5|2.V8l si. »ap. v. jsn. >0 1 21. 7r,t-P19-fi 'Srednja včerajšnja temperatura 20-0, ner- malna 17'3. i Vremonuka napoved: lopo, toplo vreme. Holnco vzhaja ob 5"17, zahaja oh 18-44. Lastnik in izdajatelj Konzorcij ,Jutra". Odsrovomi urednik Vit. F. Jelene. (5 taviut- ~.Si fc t | r«te n eovljo i t £WfiS E«Hor 74 Blagajna velikega vajvode Roman. 'HDfflrovič je molčal, a ustnice so Jbu drgetale strahu. Dolgin je zategnil obrvi in s prodirajočim poglc-tiom opazoval nekaj časa Maricoviča, nekaj časa velikega vojvodo; jnazad-Uje se je obrnil k poslednjemu: «Visočanstvo, oprostite, da še vedno ne vem, kaj naj verujem! Ne poznam niti vas, niti Markoviča, zato sem lahko nepristranski. Edini vzrok, da se vam nisem takoj opravičil, da sem sploh verjel Maikoviču, je v tem, da je Markovič svojo zadevo iznesel tako, da je skrajno verjetna... On vendar dobro ve, kaj riskira, ako ni resnična...» Predno je dolgin končal svoj stavek, slišal je začuden, kako je nek glas spregovoril: «Ako s« hoče va3e visočanstvo takoj o stvari točno prepričati, ako hočete zvedeti, kaj je na stvari resnice, potem morem vašemu visočan-stvu takoj pomagati!* Dolgin se je takoj obrnil od velikega vojvode in pogledal, kdo je rekel te besede, začudil se je, ko je videl prijatelja velikega vojvode, ta-kozvanega profesorja. Opazoval ga je s,zamišljenim pogledom, profesor je pa mirno nadaljeval: «Ničesar vam ne moremo lažje dokazati, nego to, katero obeh pisem je pravo! Oseba, ki je pisala pismo je na krovu!» «Oseba, ki je pisala pismo, na krovu... kaj vendar govorite,* je zatulil dolgi oficir. «Zagotavljam vas, da je dama, ki je prišla z menoj in velikim vojvodo na krov, ki se ravnokar mudi pri nji zdravnik... ona ista dama, ki je pisala pismo, o katerem sedaj že toliko časa in po nepotrebnem debatirate. Z drugimi besedami...» «Z drugimi besedami, govorite vendar jasno...» «Torej z drugimi besedami, velika kneginja Olga Nikolajevna—> Bilo je kakor da je padla bomba v kajito, v kateri so bili Markovič, Filip, veliki vojvoda in oba ruska oficirja... tak učinek so imele Filipove besede. Oba oficirja sta poskočila in zagrabila za ročaje sabelj, da na mestu pobijeta predrznega gospoda Col-lina za njegovo nesramnost... Markovič je pa stal bled in odrevenel kot mrlič in gledal Filipa. Slednjič so se vsi predramili. Dolgin je pogledal s strašnim pogledom Filipa in dal drugu skoro kriče neko povelje, ta je takoj odšel; sledil je zopet molk, ki je bil pa zgovornej-ši nego dolgi pogovori... dolgi oficir je neprestano opazoval Collina, kot da bi se bal, aa mu ne pobegne radi nesramnosti, ki jih je ravnokar izustil. Trajalo je najmanj kakih deset minut, Filip se je ves čas umikal pogledom velikega vojvode... Zaslišali se so koraki in vrata v kajito se so odprla.... VIII. poglavje o najlepši svatbi, ki jo je kdaj doživel Collin. Vrata v kajito se so odprla naglo in nervozno... in neka oseba je stekla preko praga... ni se obotavljala, ni pogledala niti na levo niti na desno, hitela je samo k velikemu oficirju, ki ga je objela in poljubovala; hitela je govoriti, govorila je po rusko in ga s kipečimi besedami iz malih usten nagovarjala. Ta oseba je bila gospa Pelotard.. ki je kaj hitro prišla k zavesti... za njo je stopil v kajito oficir, ki je malo prej odšel po njo. Zaprl Je za sebe vrata potem se pa v mirnem stav postavil v stran. Težko bi bilo dognati, čeg3 obraz je ta trenotek v kajiti izraža največje presenečenje, čudenje in pc bitost — gotovo je le toliko, da n bil to obraz gospoda Filipa Collina Ta je stal še vedno tam, kjer Je i?r« kel nenadno one besede, grizel svoje male črne brke, zadovoljno s s- . jal, a iz oči mu je žarelo vesel; in zadovoljstvo. Prav gotovo je 5, Collin prav zadovoljen s svojim dj našnjiin uspehom, čutil se je kot m< derni Odisej, kot prvi glasnik nove« razodetja na balearskih otokih. Žile lo se mu je, da se ta prigoda seda prav kmalu in hitro konča; da bi imela dober in srečen izid in kone za vse — samo za gospoda Semjcm Markoviča ni bilo pričakovati srečne ga izhoda. (Dnlit* iivV iic.V (Brackenvtagel t dobrem stanja, 4000> do 6000 kg. — Ponudbe na naslov F. H ioe, SttSna. 1359 2- 2 Ponudite f se neuporabne zlate predmete: verliflos, prstane, obeske, zapestnloe, uhiine Itd., kateri predmeti Vam leže doma in jih 1170 ne uosite SO—13 tvpdki F. ČUDEN trgovina ur, zlatnine ln srebrnlna, Ljubljana, Prešernova nI. 1. L. Mikuš Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj deinikov Nadrobno! Ha debelo I Zaloga sprehajalnih palic. 1327 Popravila točno in solidno I 62—3 1351 Akademičarka 2-2 išče a 1. septembrom stanovanje ■ popolno oskrbo, najraje z souporabo kopalnice in klavirja. Ponudbe pott „Brem-klnja", Kolodvorska ulloa 3. Suhe gobe« laneno seme iu druge deželne pridelke plača najbolje Bever * komp., Ljubljana, Wolfova ulloa 19. 1341 6—3 za sedem oseb, ▼ najboljšem stanju, z novo pnevmatiko 1861 8-3 se ceno odda. Ogleda se v garaži J. Goreo, Ljub-^^na/pjjgvft^tjl^ Otvoritveno naznanilo. Slav. p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorll pod tvrdko: Oblačilna industrija A. KUNC tiubljana, Gosposka ulica St. 7 z moškimi in deškimi oblačili. Ker imam v zalogi lakljuinu le lastna Izdelke, jamči moje ime za solidnost blaga in prvovrstni kroj. Kot prva roka pa morem po-služiti tudi z lzvanredno nizkimi oenaml. V zalogi imam lepe in dobre obleko iz volnenega blaga za moške od K 900-— naprej. Obleke iz pristno angleškoga blaga K 2000-—. Priporočam najvljudneje ogled kakovosti in cen mojega blagal Z velespoštov anjem 1323 6-2 A. KUNO* 5 Reklamna ponudbah JJ Q samo 20 dni veljavna! O Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni * N vsakomnr, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto O 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev. O, Skladišče ur ildolf Mith, Zagreli, Samostanska l Proda se dobro ohranjeno i,. I.-I- III.U....JH Naslov pove upravništvo «Jutra». 1367 Kniigoveškega vaienca sprejme takoj knjigovesnloa „Delnlike tiskarne d. d." v Ljubljani. HAMANN Cvetlične dekoracije paviljonov povodom Ljubljanskega sejma sprejema in lsvršuje v vsakem obsegu Anton Ferant 1364 umetni trgovski vrtnar 4—1 Ljnbljana, Ambrolev trg 3. FrOda so 1365 3—1 5 avtom, vtiskalnih strojev uamcSčonih na raznih železniških postajah v Sloveniji pod ugodnimi pogoji. Ivan Rebek ključanlčarskl mojster, Oslje. p išče službe kot pomočnik me-šaveo. Naslov povč upravništvo « Jutra*. 1368 Lepe suhe gobe (jurSke) 1848 6-3 kupuje po najviiji dnevni ceni tvpdka Mihael Omalun v VlSnjlgorl. Priporočamo knjige za mladino: lika Waschtetovs, Fravljloe. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. Habberton-sorli, Bob ln Tedl. Povest s slikami. Broi. 21 K, vez. 30 K, po poŠti K 2 40 več. Cika Jova Zmaj-Gradnik, Kalamandarlja. Otroške pesmi. Vez. 16 K, po pošti 1 K več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna nlloa 6. Mestni trg 8. Zelo ugodna prilika za ceni nakup avtovozov: Fross ■ Bttssing ■ omnibus, tlT™'99 H * u Ital.- Fiatomnibns, dvetonskl, za 16 oseb; Nesseldorfer tovorni voz, tSSftUf?" Botlektantje zvedo naslov prodajalca pri upravi .Jutra". 1368 4- §1—-—;a Najprimernejše in najcenejše ^ darilo za god in enake prilike so srečke 1840 mm Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljom in znancem bridko izgubo našega prisrčno ljubljenega, nepozabnega sina, brata, gospoda Janko Ghregori&a strojevodja nam. pripravnik juž. žel ki je dne 27. avgusta ob 11. uri ponoči v 8isku v 22. letu nenadoma preminul. Pogrob nepozabnega bo v torek dne 30. avgusta ob 5. url popoldne z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Vsi, ki bo ga poznali, naj ga ohranijo v prijaznem spominu. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1921. Ivan Qregorl6, Udarila GregorlS, roj. Golf prog. mojster-revid. juž. žel. oče, Sadi, brat. katerih vsaka draga zadene dobitek. Oenjena naročila, kakor tudi tozadevne informacije aprejema in daje ustno ali pismenim potom Zadružno Gospodarska banko, d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38/1. Cene apečkam aoi Vi k 192-—, V. K 96-—, '/t K 48 —, «/s K 24'— ter si n priporočeno pošiljatev zaračunamo K 8'—. Naročila za III. razred se sprejemajo do 5. septembra t. L, zatorej hitite, da ne zamudite te lepe prilike, ki se Vam nudi, __ kajti irebanje se vrši Že 9. ln 10. septembra 1.1. -i S_ mati. Milka, Poldl, sestri. Mestni pog-ebnl ravoJ v Liublinni, se na ,S8-er, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 3 K več. V. zvezek: A, Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. voz., tiu papir 60 K, pošta 3 K voč. Broš, navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. Naročila sprejema Tiskovna zadruga v LJubljani. Sodna ulica G ki je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! Lastni razstavni paviljon na ljubljanskem velikem sejmu 3. do 12. septembra 1921. i3s»a 6-2 Združene papirnice fevče, Končane in Medvode delniška dražba v Ljubljani. Telefon St. I-B7 (LJubljana)' Brzojavl: Papirnica Vevče v t. č. centrala: Papirnica v Vevčah. Pošta: D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice: ZALOG. Papirnice o Vevčah, papirnica, tvornica celuloze in lesovine v Eorižanah in tuornica lesovine v Medvodah. Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja; Papir i tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept-meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefinl pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki In papir za naustnice (stročnice). Navadni tiskovni kuler In papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste oeluloze in navadni ovojni papir. SiitiKmla Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljanjt