Poštnina platana t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena poname*nl itevllki Din 1*60.
TRGOVSKI lalST
Časopis za trgovino^ Industrijo In obrt
KaroCnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za s leta 90 Din, za H leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. Plača In toži se v Ljubljani. Uredništvo lr upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. - Račun pri pošt, hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Telefon St. 30-69.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v torek, dne 21. maja 1935.
štev. 58.
I!
Cchc lunetiisUiU pzi-de>tkw
Padec našega narodnega dohodka za skoraj polovico je predvsem posledica silnega padca cen za, kmetijske proizvode. Zato je stremljenje, da bi se zboljšale cene kmetijskih proizvodov, ne samo pravilno, temveč prvovrstna nujnost. Našemu kmetovalcu se mora njegov trud zopet izplačati in mu dati toliko, da bo mogel z izkupičkom svojih pridelkov kupiti to, kar potrebuje in kriti stroške svoje proizvodnje.
Nastaja pa vprašanje, kako je mogoče zboljšati cen© kmetijskih proizvodov. Mi »mo v svojem članku trdili, da je to dosegljivo le z večjim in ugodnejšim izvoham ter z okrepitvijo notranjega trga, da bodo mogli ljudje več trošiti in da bo zaradi tega naraslo povpraševanje po kmetijskih proizvodih. Drugo, že skoraj oficialno mnenje pa je, da je mogoče dvigniti cene kmetijskih proizvodov tudi indirektno, s tem da se kmetovalcu višje cene zaukažejo. Za vso državo se določijo nove cene za ■vse agrarne proizvode in te cene so seveda precej višje od sedanjih. Po tej ceni mo-Tajo potem vsi kupovati te pridelke in tako bo prišel kmetovalec do boljših cen.
S tem oficialnim mnenjem pa se žal ne moremo strinjati, ker se je doslej še vedno vsako dekretiranje cen izkazalo kot napačno. In da nismo s svojimi mnenjem osamljeni, dokazuje članek dr. Belina v »Politiki«. V tem članku razpravlja doktor Belin na podlagi izkušenj iz prejšnjih časov, ali je mogoče dekretirane cene tudi vadržati.  ..................
Med vojno so bile vise cene maksimirane in nihče ni smel prodajati blaga po višjih cenah od določenih. Dekretirane maksiinatkie cene pa so imele le. ta učinek, da je blago na trgu izginilo, kakor hitro so bile maksimalne cene prenizke. Kdor je hotel priti do blaga, je moral plačati višje cene in dekreti so nato določili nove in povišane maksimalne cene, ki so nekaj časa veljale, nato pa bile povišane znova. Tako se je dokazalo, da je pri pomanjkanju blaga vsako določanje maksimalnih oen brez učinka.
Pri preobilici blaga pa cene padajo in tudi v tem primeru ne pomaga nobeno der kretiranje minimalnih oen. Leta 1931. se je skušalo z žitnim režimom umetno vzdržati ceno pšenice na višini 165 Din za 100 kg. Toda po tef ceni ni hotel nihče kupovati pšenice in kmetovalec, ki je jeseni moral imeti denar, je bil prisiljen Prodati pšenico za vsako ceno, samo da je Prišel do denarja. Glavni namen intervencije; »Prizada«, da bi se z višjimi cenami P°Plagalo kmetu, pa se kljub težkim žrtvam države ni diosegeli.
Uspeh minimalnih oen jte odvisen od količine žetve, kar dokazujejo tudi letošnje intervencije »Prizada«, ki so deloma tudi uspešne. Lanska žetev pšenice je bila slaba in izvoznega presežka je bilo manj ter je poleg tega mogel »Prizad« izkoristiti preferencialne pogodbe.
Če pa bo količina žetve velika in izvoz po preferencialu slab, da ne bo mogel bistveno zmanjšati izvoznega presežka, potem tudi ne bodo mogli pomagati nobeni predpisi. Minimalne cene se bodo mogle vzdržati le, če bo mogoče blago po teh cenah tudi prodajati. Če more kupec dobiti blagood Proizvajalca po nižji oeni, kakor pa je ofi-Cialno določena, potem bo kupil ipo tej ceni in nobena kazen, nobena prepoved ga ne bo od tega odvrnila. A tudi proizvajalec bo, če potrebuje denar, prodal po nižji oeni in tudi njega ne bo od te prodaje odvrnila nobena prepoved.
Če se more danes dobiti na tujih trgih I za koruzo 70 Din, potem je čisto izključeno, da bi mogel katerikoli izvoznik nakupovati koruzo po 100 Din, kajti % izgubo ne Wore delati nihče. Edino »Prizad« bi mogel to storiti, v tem primeru pa bi mu morala država razliko nadomestiti. Kakor
hitro pa bi »Prizad« n?hal kupovati, bi cene zopet padle. ]n kupovati bi moral nehati hitro, ker državna blagajna razlike diktirane in dejanske cene ne bi dolgo prenesla.
Gospodarsko življenje je močnejše ko volja in moč zakonodajalca in zlasti glede
cen. Posebno pa se ni nikjer izkazalo kot uspešno eksperimentiranje s cenami in za^o |e potrebno, da se vprašanje oen prouči z največjo vestnostjo, da ne bi zašli v eksperimente, ki bi nas drago veljali. Žalostna izkušnja z žitnim režimom' naj se ne ponovi več.
»Trgovski dom« že dolgo ni sprejel v svoje obširne prostore toliko gostov, kakor v soboto na dan proslave 251einice Trgovsko-nadaljevalne šole Združenja trgovcev, ki je bila povezana s prav lepo uspelo akademijo. Spored smo že objavili v prejšnji številki našega lista, danes moramo samo ugotoviti, da je akademija dosegla popolni moralni uspeh. Priznanje gre vsem, ki so sodelovali, tako učiteljskemu zboru z vodjo in ravnateljem Grumom na čelu, kakor tudi učencem in učenkam. Posamezne ločke so gledalce navdušile, zlasti »Oj Doberdob« in pa ruski ples, ki so ga morali na splošno željo ponoviti.
Slavnostno proslavo je otvoril predsednik šolskega odbora združenja trgovcev veletržec Albin Smrkolj, ki je po državni himni pozdravil zastopnika bana inšpektorja Pressla, zastopnika ljubljanskega župana občinskega svetnika Karla Sossa, nadalje predsednika Zbornice za TOl Ivana Jelačina in generalnega iajnika, ministra n. r. Ivana Mohoriča, zastopnika Zveze trgovskih združenj J. J. Kavčiča in Fabianija, veroučitelja šole dr. Ujčiča, zastopnike trgovskega društva »Merkur« gg. Agnolo, Kreka in škrajnerja, Društva trgovskih potnikov in zastopnikov predsednika Kreka, Pomočniškega zbora Me-licerja in Kravosa, Društva aranžerjev Čulka, jugoslovanskega učiteljskega društva Komela, nadalje zastopnika oblastnega odbora Jadranske straže Marjanoviča in krajevnega odbora Ljubljane Verbiča, Društva industrijcev in veletrgovcev ravnatelja Jerasa ter številno občinstvo in prijatelje trgovske mladine, ier nato izvajal:
Govor predsednika šolskega odbora Albina Smrkolja
25 let ni dolga doba, zato nas pa tembolj živo spominja na tiste čase, ko nam je ukazoval tujec, na čase ko smo bili hlapci, tujci pa naši gospodarji. Z veliko požrtvovalnostjo, železno energijo prežeto z ognjem domovinske ljubezni, se je naše trgovstvo s podporo idealnih kulturnih delavcev na gospodarskem polju oprostilo robsiva in naš trgovec je postal na svoji zemlji svoj gospod. Slovenski trgovec je v času splošnega narodnega po-kreta spoznal, da je treba za obstanek in procvit naroda delali predvsem na gospodarskem polju, ker le v zdravem gospodarstvu, katero se nahaja v domačih rokah, je obstoj naroda zajamčen. Iz tega vidika je treba gledati na trgovski stan in naj bi bil tudi resen opomin onim, ki gledajo na naše trgovstvo samo s pridobitnega vidika. Zgodovina nas uči, da je pri vseh velikih narodih trgovstvo vršilo pionirsko delo, da je trgovstvo utiralo pot k narodnemu blagostanju in razvoju kulture.
Naš trgovski podmladek, ki se praktično uvaja v razne panoge trgovine, dobiva na trgovski nadaljevalni šoli vse ono znanje in vede, ki so potrebne, da napravijo iz mladih ljudi dobro podkovane trgovce, ki bodo tako pripravljeni lahko vzdržali v boju za obstanek. Razen tega pa se trgovska mladina v šoli navaja k temu, da bodo kot sotrudniki in samostojni trgovci posvečali svoje proste ure gospodarskim in prosvetnim organizacijam in postali tako Dravi borci v službi svojega
stanu in naroda. Vse to vzgojno delo opravlja učiteljski zbor z veliko ljubeznijo in polnim razumevanjem naših teženj, za kar mu bodi izrečena s tega mesla naša iskrena zahvala. Vodja te šole gosp. Grum, ki vzorno vodi ta učni zavod, praznuje na šoli dvojni jubilej in sicer 151et-nico, odkar poučuje in lOletnico voditeljstva naše šole. Za njegovo uspešno, požrtvovalno delovanje mu izrekam v imenu združenja in v imenu šolskega odbora naše iskrene čestitke. (Dolgotrajno odobravanje.)
Govor ravnatelja Gruma
Današnji jubilej trgovske nadaljevalne ali bivše gremijalne šole je v toliko pomembnejši, ker sega ta 251elna doba obstoja te šole, odkar je popolnoma v slovenskih rokah, nazaj v one čase, ko je začelo slovensko trgovstvo dajati prve in vidne znake narodnostne zavesti in borbenosti v svojem stanovskem gibanju. — 5ilo je to v začetku ali rekel bi takoj z nastopom 20. stoletja torej pred približno 35 leti, ko si je ljubljansko slovensko trgovstvo ustanovilo slovensko trgovsko društvo »Merkur« s plemenitim in nacionalnim namenom združiti slovensko trgovstvo v enotno stanovsko organizacijo, ki je imela poleg stanovske osamosvojitve za cilj tudi širjenje narodne zavesti v vseh slovenskih trgovskih krogih. S smo-trenim in pozitivnim delom tega društva se je pričeto kmalu živahno narodnostno življenje med slovenskim trgovstvom, ki je rodilo na vseh propriščih trgovskega stanu prav zadovoljive uspehe. Med te uspehe smemo prištevali tudi to, da se je takratnemu slovenskemu trgovstvu, ki mu je načeloval pokojni Ivan Knez, posrečilo prevzeti gremijalno trgovsko šolo iz Mahrovega zavoda v svoje roke in je bila s tem ustvarjena možnost, da se je trgovski naraščaj izobraževal v svojem maternem jeziku brez zapostavljenja, nemoteno in svobodno. Bilo je to začetkom šolskega leta 1909, ko se je ta šola preselila na Ledino, kjer je dobila svoje nove prostore in se je tako pričelo novo življenje za naš trgovski naraščaj. Prav ie bilo in odobravati moramo, da se je učil naš trgovski naraščaj tudi nemščine, ker je bilo in je še danes znanje tega jezika nam neobhodno potrebno, nikakor pa naše zavedno trgovstvo in naša slovenska javnost nista mogla pristali na to, da se je naš trgovski naraščaj potujčeval v pravem pomenu besede in to popolnoma sistematično, po določnem načrtu. Nastali so zbog tega hudi narodnostni boji, ki so zahtevali neustrašenih borcev in po-bornikov za idejo slovenstva, oziroma jugoslovanstva in za osamosvojitev slovenskega trgovstva.
V prvi vrsti teh borcev je stal takratni predsednik slovenskih trgovcev pokojni Ivan Knez, ki je našel ravno v onih nevarnih časih mnogo razumevanja za stvar pri takratnem ljubljanskem županu g. Ivanu Hribarju, ki sta oba prožeta nacionalnega duha započela narodnostno delo med trgovstvom in njegovo mladino ne upoštevajoč žrtev, ki sta jih s tem doprinašala. Njima v pomoč pa sta se krepko in neustrašeno pridružila tudi takratni ravnatelj srednje tehnične šole pokojni Ivan Šubic in sedanji predsednik Trgovskega društva »Merkur« dr. Fran Windischer. Ta dva gospoda sta izdelala statute nove
šole, vodstvo šole pa je prevzel takratni ravnatelj I. deške osnovne šole pokojni Jakob Dimnik. S tem trenutkom sla zavladala na šoli popolnoma nov duh in novo življenje, ki sta zasekala globoke brazde v nacionalno telo našega trgovskega naraščaja in poznejšega trgovstva in mu omogočila, da še je razvijalo v duhu naroda in njegovih stremljenj po širši narodni svobodi.
šola ni imela tedaj le strokovnega značaja, temveč tudi narodno vzgojni in je tej vzgoji posvečala vso svojo pozornost do današnjega dne. Ljubljansko trgovstvo se je velikega pomena in važne vloge svoje trgovske šole in vzgoje svojega naraščaja dobro zavedalo in vedno skrbelo za napredek šole. Vsi dosedanji predsedniki Združenja, tako gospodje Samec, Jelačin, pokojni Stupica, Gregorc in sedanji Soss ter odborniki združenja trgovcev so si stekli tekom let mnogo nevenljivih zaslug za razvoj in napredek te šole. Teh zaslug sta pa deležni tudi Zbornica za' trgovino, obrt in industrijo, ki je vsako leto priskočila šoli na pomoč z večjo ali manjšo denarno podporo; ki je imela svoj vpliv ne le samo v finančnem, temve čtudi v moralnem pogledu, istotako nam je stala na strani tudi kr. banska uprava, ki je šla naši šoli vedno na roko in je omogočila, da stoji šola danes na lej višini. Ko pa je prevzel skrb za šolo in trgovski naraščaj Josip Kavčič, kot takratni predsednik šolskega odbora, se je šola zbog njegove uvidevnosti in njegovega globokega raz-, umevanja za izobrazbo in vzgojo trgovskega naraščaja jela naglo razvijati, inj sicer tako, da lahko smelo Irdimo, dat stoji šola danes tako v strokovnem, kakor tudi v etično-moralnem in nacionalnem oziru na višku svoje dolžnosti.
Njegov vreden naslednik je danes g; Albin Smrkolj, ki gleda s paznim očesom na trgovski naraščaj in polaga mnogo važnosti na čim popolnejšo njegovo izobrazbo in na pravo nacionalno jugoslovansko vzgojo. Tako hoče biti šola tudi v bodoče nele samo strokovna učilnica, temveč obenem tudi kot vzgajališče na-, šega trgovskega naraščaja, ki bo lahko V vsakem pogledu in v vsakem primeru v ponos trgovskega stanu, kateremu hoče pripadati. Oboje pa bo v bodoče prav lahko izvedljivo, ker bo šla šola isto pot kot doslej z istim ciljem in programom, za kar se moramo zahvaliti Zbornici za TOI in njenemu predsedniku Jelačinu ter tajniku in strokovnemu referentu trgovskega nadaljevalnega šolstva pri zbornici dr. Ivanu Plessu, istotako pa tudi kr. banski upravi, predvsem inšpektorju Presshi, ki so preskrbeli, da je ostal ustroj in program šole neokrnjen v sedanji obliki. S tem končam in zaključujem. Živelo ljubljansko trgovstvo in njegov naraščaj ob 251etnici slovenskega obstoja njegove, šole.
V imenu učencev in učenk je k 251et-; nioi v ta namen posvečeno besedilo učiteljice mestnega liceja g. Marije Grošljer ve recitiral vajenec Avgust Repotočnik. Nato je sledila akademija, ki je uspela, kakor že rečeno, v vsakem pogledu.
Učni načrt Trg. nadaljevalne šole v Ljubljani potrjen ,s
Na predstavko Zbornice za TOI zaradi Trgovsko-nadaljevalne šole v Ljubljani je izdala kr. banska uprava Dravske banovine z dne 13. maja odlok, na podlagi katerega se smatra Trgovsko nadaljevalna šola v Ljubljani za zavod, ki ga je v smislu § 297 točka 1. zakona o obrtih ustanovila Zbornica za TOI in torej veljajo za to šolo predpisi §§ 297., točka 1., 299. in 306., točka 1. Zato se v smislu § 297., točka 1. ter § 301. zakona o obrtih odobrujeta v predstavki Zbornice navedena učna osnova in učni načrt. Nadalje se odobruje tudi predlagano trajanje pouka ter predlagani pričetek in konec posameznih polletij.
Sdina na&avtiatMfn zadct+gatn ni
šUodavatakoza
»Zadrugarstvo«, glasilo Zveze nabavljal-nih zadrug drž. nameščencev, .objavlja za svoj občni zbor, ki bo dne 1. junija v Nišu, obsežno poslovno poročilo o delovanju svojih članic. Iz poročila posnemamo:
Število včlanjenih zadrug je padlo od 142 v 1. 1924 na 116 v 1. 1981. V času krize pa jo začelo rasti in znašalo 1. 1932 154, 11 1933 187, 1. 1934 pa že 206.
Isto se vidi pri številu članstva, ki je začelo stalno rasti šele po izbruhu krize ter znašalo 1. 1932 92,518, 1. 1933 105.112 in 1. 1934 116,895. Dočim pada število odjemalcev v trgovini, raste njih število v kon-zttmih in nabavijalnih zadrugah. Privilegiji uabavljalnih zadrug so zlasti v krizi sijajna vaba. Upravni odbor Zveze pa z doseže-uim uspehom še ni zadovoljen ter hoče, da •bodo imele vse nabavljalne zadruge četrt milijona članov, kolikor je vseh javnih uslužbencev in upokojencev v državi.
Od 1. 1931 se je število nabavijalnih zadrug povečalo od 62 na 92, kreditnih pa od 27 na 97.
V Dravski banovini je bila na novo ustanovljena 1 nabavljalna zadruga v Velenju in ena kreditna v Novem mestu. Vseh nabavijalnih zadrug v Sloveniji je bilo lani 13, uradniških kreditnih pa 9.
. Lastna sredstva Zveze so znašala lani 130 milijonov Din, torej velepodjetje prve vrste. Nabavljalne zadruge pa so imele lastnih sredstev za 35,7 milijona, od tega &5,3 milijona Din rezervnih fondov.
' Vse nabavljalne zadruge so prodale čla-
nom (ali le članom?) blaga za 187 milijonov Din, najve?'pa' one v DrAvilfl .banu-: vini. Te so prodale blaga za 72,9 milijonov Din. Od vseh nabavijalnih zadrug v Sloveniji so največ prodale: železničarska nabavljalna v Ljubljani (za 36,7 milijona), uradniška v Mariboru (za 22,6 milijona) in uradniška v Ljubljani (za 5,5 milijona Din).
Čisti dobiček Zveze nabavijalnih zadrug je znašal lani 1,67 milijona Din, čisti dobiček vseh nabavijalnih zadrug pa 4,71 milijona Din. Torej nad 6,48 milijona čistega dobička po odbitju vseh nagrad upravnemu svetu in nadzorstvu, številnih sejninah, po vsej režiji in še nagradah odjemalcem. A ti milijonski zneski ostanejo neobdačeni.
Poleg tega pa še uživajo nabavljalne zadruge celo vrsto drugih ugodnosti, ko brezobrestna posojila od države, nizke obresti od kreditov, dovoljenih od 2Veze, nizke najemnine za lokale v državnih poslopjih, znižane tarife, davčno prostost za moko iz mlinov Zveze, zbog česar je tudi bila kupčija z moko posebno živahna, itd.
Veliki poslovni uspehi nabavijalnih zadrug znova dokazujejo, da so njih privilegiji neutemeljeni' in da pomenijo le zapravljanje državnega denarja. Poleg tega se ustvarja s temi privilegiji samo nelojalna konkurenca visoko obdačeni trgovini.
Z vso upravičenostjo moramo in moremo zato zahtevati, da se že enkrat napravi tej nelojalni konkurenci — konec!
Utni	nalet	steok.	nadat^ei/otniUšot
V »Službenih novinali« z dne 16. maja t. 1. je objavljeh za strokovne nadaljevalne šole novi učni načrt, ki ga je podpisal trgovinski minister dne 21. februarja pod I br. 19.172/N.
Razred		Jezik	o & > a M ©. S w s M « I«	© 'cT H 00	Knjigovod. ■2 s korespondenco	iS c -58 i| s o im	Tehnolo- gija	fl — <a ta~ m a 'H -p M	Zemljepis in zgod.	ca e © '& 5	iih IJ55 Mas H	1 fl c3 a tsi 08 £ sM	Število | teden, ur
pripravljalni razred		3	S	2									8
■, © © 00 *—i S-a o « *,n o n ® rnt > -■s £	J.	2	2	2					2	i			9
	II.	1	1	1	2	i	1	1	1				9
	III.	2	1	1	2	i	1	1					9
► Is £1 d°	I.	2	2	2					2	t			9
	II.	1	1	2	1	i	1	1	1				9
	III.	1	1	2	1	i	1	2					9
III. Strokov, trgovinske:	I.	2	2						2	i	2		9
	II.	1	2		2				i		2	1	9
	III.	1	2		2				2		1	t	9
velesejem
< Odstopke od tega učnega načrta odobruje za vsak posebni primer pristojni ban. Za specialne tipe šol (za gluhoneme, za gostinstvo itd.) se predpiše posebni program.
1 Ta načrt se uporablja v skladu s krajevnimi razmerami in z vrsto šole. — V ženskih oddelkih teh šol je upoštevati pouk o materialu za krojenje, o strojih in modelih krojenja oblek in perila, narodne vezenine in modne žurnale.
V veljavo stopi ta načrt s pričetkom šolskega leta 1935./36. s tem, da se postopno ostvari najprej samo s prvim razredom in da učenci, ki so začeli' šdlo po starem načrtu, po starem tudi šolo dokončajo.
i iH'ni i ■« ■ in i '	■	m................................      i	■	■	 —..	I.	'	........ ..
Posetniki imajo na železnicah polovično voznino. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za Din 5'—. Vozna karta jim v zvezi s to izkaznico, na kateri mora biti potrjen obisk velesejma, velja za brezplačen povratek. 50 °/o popust na avijortih ih parobrodih.
Kako je z letošnjimi velesejem-skimi legitimacijami?
Preje so legitimacije za obisk velesejma prodajali: biletarne Putnika, denarni zavodi, občinski uradi itd. Po odredbi železniškega ministrstva, ki je bila izdana lansko leto, ima polovično voznino vsak obiskovalec velesejma, ki kupi pri blagajni postaje, od katere se odpelje, poleg cele vozne karte še rumeno želeniško izkaznico, ki velja Din 5--v. Obiskovalec dobi na velesejmu pri blagajni vstopnico, ki stane Din 10'—( če je železniška vozna karta veljala do Din 25'-—. Ta vstopnica velja za en obisk velesejma in en obisk večernega vinskega oddelka. Din 15—, če je železniška vozna karta veljala do Din 60'—. Ta legitimacija velja za 3 dnevne in 3 večerne obiske velesejma. Din 25'—, če je železniška vozr.a karta veljala nad Din 60'—. Ta legitimacija velja za 6 dnevnih in 6 večernih obiskov velesejma. Obenem z izdajo vstopnice
bo od 1. do 11. junija 1935.
Velesejem bo bogato založen z izdelki naše industrije in obrta ter bo vsakemu obiskovalcu služil kot najboljši nabavni vir najrazličnejših potrebščin. Velesejmu bodo priključene tudi posebne razstave; Velika gasilska, ki ima namen pokazati razvoj ir. sedanje stanje našega gasilstva. Kako se žena praktično uveljavlja v raznih poklicih, bo pokazala razstava »Žena in obrt«. Tehnični'višek te razstave bo modna revija, kjer se bodo živi modeli predstavljali občinstvu, oblečeni po najnovejši modi, bodisi khr se tiče klobukov, obleke in obutve. Poučna razstava o domači volni in njeni uporabi bo zelo zanimiva, posebno še, ker se bo predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov, kar je posebno važno za ifhše podeželje. Razstava malih domačih živali bo prisojena v cilju pospeševanja in razširjenja reje onih vrst in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeh in dobiček.
bo obiskovalec dobil istočasno tudi potrdilo 6 obisku velesejma. Vozne karte in železniške izkaznice naj tdrej v Ljubljani nihče ne odda postajnemu vratarju, ker mu bo
veljala potem za brezplačen povratek. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija, za povratek pa od 1. do 16. junija zaključno.
f Veletržec Ivan Ravnikar
Zopet je posegla smrt v vrste slovenskega trgovstva in zopet je ugrabila enega njegovih najboljših članov, ki je bil med pionirji osamosvojitve slovenske trgovine*
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v Gradcu po težki operaciji veletrgovec Ivan Ravnikar v svojem 62 letu.
Pokojnik se je rodil v Ljubljani, kjer se je tudi trgovsko izučil in si pridobil v ugledni Perdar.ovi tvrdki odlično strokovno znanje. Še mlad se je 1. 1901. preselil na vroča celjska tla ter se v kratkem času uveljavil kot eden najodličnejših slovenskih trgovcev Celja. A ne samo svoji trgovini je posvetil svoje velike delovne sile, temveč krepko se je zavzemal tudi za napredek slovenskega trgovstva in se zvesto udeleževal vseh akcij za dvig slovenskega trgovstva. Zlasti v trgovskih stanovskih zastopih je marljivo deloval ter bil dolgo vrsto let podpredsednik celjskega združenja. Pa tudi v narodnem življenju je postavil celega moža in to tudi v najbolj nevarnih časih. Užival je zato v vseh narodnih krogih velik ugled ter bil izvoljen v razr.e javne zastope in narodna društva. Med drugim je bil podpredsednik celjske občine, član upravnega odbora Mestne hranilnice v Celju ter odbornik cele vrste narodnih društev.
Zapušča soprogo go. Amalijo, sina Božidarja, ki bo po svojem očetu prevzel trgovino, in hčerko Pavlo, soprogo ravnatelja cinkarne Lazareviča. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Večna slava spominu odličnega slovenskega trgovca!
[livesiD oq o; n: .pomme mm.-, oasi-.uu
Ugodno stanje na lesnem tržišču V Bosni
Direktor Šipada, bivši min. dr. Ulmanski je na svoji poti skozi Banjaluko izjavil, da se je v zadnjem času dvignil izvoz našega
lesa, zlasti v Južno Ameriko in v Italijo, ki potrebuje mnogo blaga za svoja dela v Abesiniji. Kontingentiranje ni imelo neugodnih posledic. Občutno pa se je zmanjšal naš izvoz v Alžir in Španijo, kjer se nadaljuje gospodarska kriza. Promet z Le-vanto, Tripolitanijo in Egiptom pa je še nadalje živahen. Podjetje Šipad je letos oddalo nad 60 tisoč kubičnih metrov gradbenega lesa, rekord pa je bil dosežen v aprilu s 25 tisoči kubičnih metrov.
Dr.’ Ultnanski je dal tudi izjave o potrebi načrtnega dela v Šipadu, o prenosu sedeža iz Sarajeva v Banjaluko in o znižanju lesnih ceri za tvornice Celuloze v Drvaru.
Prevoz potnikov z motornimi vozili
Trgovinski minister je v sporazumu z ministri za notranje posle, za gradbe, za promet in za socialno politiko izdal pravilnik o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili, ki določa k § 83. zakona o obr-tih potrebne odredbe glede tega prevoza. Pravilnik opredeljuje pojm prevoza in mn določa delokrog, zlasti je važen del predpisov o izdaji dovolitev, s čimer še obstoječa podjetja zaščitijo kot državne ustanove. Dalje opisuje sestavo prošenj za dovolitev in postopek zanjo kakor tudi za odobritev voznega reda, tarife itd. Pravilnik ureja prevoz blaga in poštnih pošiljk, za kar se uvedejo spremnice.
V roku treh mesecev se morajo vsa podjetja te vrste prilagoditi določbam pravilnika. Kot datum velja dan objave pravilnika v »Službenih novinah«, kjer doslej še ni ponatisnjen.
Bilance
Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru izkazuje pri glavnici 1.25 milijona Din 15.000 Din čistega dobička.
Cinkarna d. d. v Celju izkazuje pri delniški .glavnici 3 milijonov Din 40.000 Din čistega dobička:
Atlantska plovitba na Sušaku d. d. izkazuje za 1. 1934 pri delniški glavnici 5 milijonov Din izgubo 160.000 Din. Inventar je v bilanci izkazan s 5,4 milijona.
Jugoslavenska plovba na Sušaku d. d. pa izkazuje čisti dobiček v višini 290.000 Din pri delniška glavnici 6 milijonov Din. Svoje brodovje ceni družba na 10,2 milijona Din.
PoWitoeve«M
jpf Sra ps ,i
Češkoslovaške volitve v zbornico in senat so potekle poolnoma mirno in so doslej znani ti končni rezultati: češkoslov. agrarci 1,176.000 glasov in 45 mandatov (1929. leta 1,105.429 in 46), č. socialni de-mokrati 1,034.000 in 38 (963.312 in 40), č. i narodni socialisti 756.000 in 29 (767.871 ir. 33), č. ljud. stranka 615.000 in 22 (623.522 in 25), nemški soc. demokrati 299.000 in 12 (506.750 in 21), nemški agrarci 142.000 in 5 (396.383 in 12), n. kršč. socialci 174.000 iri 6 (348.097 in 11), komunisti 849.000 in 30 (753.444 in 30), Hlinkov blok 564.000 in 22 (425.000 in 19), Kramarov blok 456.000 in 17 (429.312 in 18), č. obrtna stranka 448.000 in 17 (291.000 in 12), madž. stranke 291.000 ir. 9 (264.304 in 9), Henleinova nemška fronta 1,249.000 in 44, Gajda 6 mandatov itd.
Najmočnejša stranka Češkoslovaške so zdaj nemški nacionalni socialisti z voditeljem Konradom Henleinom, ki je takoj po zmagi poslal predsedniku Masaryku svojo vdanostno brzojavko.
Pogreba maršala Pilsudskega v Krakovu se je v soboto udeležila množica 399.009 ljudi. Vse države so poslale svoje predstavnike, nekatere pa tudi delegacije, ki so se uvrstile- v častni špalir za krsto velikega poljskega državnika.
Francoski zunanji minister Laval, pruski ministrski predsednik Goring in, poljski zunanji minister Beck so se sestali po Pil-sudskijevem pogrebu v Krakovu. Sestanku pripisujejo veliko važnost.
V svoji razlagi sovjetsko-čcškoslovaškcga pakta piše moskovska »Pravda« tudi tole: »Ko razglaša nemški fašizem za boljše kritje svoje imperialistične politike teorijo o inferiornosti slovanske rase, tedaj SSSR
— odklanjajoč vsako panslovansko težnjo
— smatra, da je obramba slovanskih narodov še prav res potrebna.«
Francoski marksisti so zaradi francosko-ruske zveze silno razočarani in se v svojih listih bridko pritožujejo, ker je Stalin obsodil njih politiko. S tem je spravil Stalin francoski proletariat v najmučnejŠi položaj, pišejo njih listi. Francoski marksisti na-glašajo, da bodo kljub Stalinu nadaljevali svojo dosedanjo politiko.
Angleški zunanji 'minister postane po rekonstrukciji angleške vlade Eden, kakor pišejo sedaj angleški listi. Nove volitve napovedujejo listi za oktober.
Italijanski listi pišejo, da je položaj v Avstriji silno napet, zlasti na Koroškem, Štajerskem in Tirolskem. Hitlerjevska agitacija se zlasti širi po raznih tajnih organizacijah narodnih socialistov. S svojo agitacijo bodo skušali hitlerjevci izzvati nemire.
Številni procesi so se začeli v Nemčiji proti katoliškim redovnikom in redovnicam, ki da so iztihotapljali devize. Mnogi so tudi že bili obsojeni na večletne ječe, čeprav je šlo le za manjše zneske, poslane njih misionskim postajam.
Litovski državni predsednik je pomilostil na dosmrtno ječo štiri i narodne socialiste, ki so bili od vojnega sodišča v Klaj-pedi obsojeni na smrt in katerih smrttib obsodbo je kasacijsko sodišče potrdilo. V Nemčiji so priredili velikanske demonstracije proti potrditvi smrtne obsodbe.
Japonska pomorska misija, ki jo tvori , 18 višjih oficirjev, je prišla v Kiel, kjer je pregledala nemške bojne ladje.
Nad premoženjem zloglasne madjarske organizacije' »Probujenih Madjarov« je bil otvorjen konkurz.
Na tisoče Nemcev se je prijavilo pri abesinskem poslaništvu v Berlinu za službo v Abesiniji, ki jim je pa ostala ta želja ner izpolnjena, ker Abesinija ne sprejema v vojsko Evropejcev.
Nove vojaške transporte je poslala Italija v Afriko. Med drugim je bilo poslanih tudi
10.000 mož domačinske vojske iz Tripoli-tahije.
Lektor angleškega jezika v Gradcu, angleški državljan Victor Adam je bil aretiran, ker je opravljal službo Hitlerjevega kurirja. Obtožen bo zaradi veleizdaje.
Turška vlada je prepovedala vsako nošnjo redovniške obleke.
Agrarno reformo je začela izvajati me-' hiška vlada ter je dne 1. maja razdelila
553.000 ha zemlje med 37.000 kmetskih rodbin.
Sovjetsko notranje posojilo treh in pol milijard rubljev je doseglo popoln uspehi kar je tudi bilo pričakovati, saj so znane metode sovjetske vlade za uspeh posojil Več sovjetskih organizacij je celo prosil® vlado, da bi se posojilo še povečalo. Njih prošnje so seveda le radi lepšega.
IbcngFsfvo
Novi uradni tečaji tujih valut
Finančni minister je z odločbo z dne 16. maja t. 1. odredil, da veljajo začenši z 20. majem ti uradni tečaji za tuje valute {v oklepaju stari tečaji):
1 napoleondor Din (281'—) 803'—,
1 zlata turška lira Din (320'—) 344'—, 1 angleški funt Din (216'—) 234'—,
1 ameriški dolar Din (44'—) 44'—,
1 kanadski dolar Din (44'30) 44-30,
1 nem. zlata marka Din (17'60) 17'65,
1 zlat zlot Din (8'30) 8'30,
1 avstrijski šiling Din (8'15) 9'—,
1 belg Din (10'20) 7'45,
1 pengo Din (10-—) 8'70,
1 braziljski milreis Din (6'80) 6'80,
1 egiptovski funt Din 221'50) 240'-*,
1 uruguajski pezos Din (16*50) 16'50,
1 argentinski pezos Din 11 '20 11'25,
1 turška papirnata lira Din (35'20) 35'25, 100 albanskih fr. Din (1400'—) 1400'—, 100 zl. franc, fr, Din (1425 —) 1425-—, 100 franc, frankov Din (289'50) 290'—, 100 švic. frankov Din (1425'—) 1425'—, 100 italijanskih lir Din (374'50) 362'30, 100 nizozem. gold. Din (2961'50) 2967'—, 100 romunskih lejev Din (43—) 43'40,
• 100 bolgarskih, levov Din (50-—) 50'—, 100 danskih kron Din (956'—) 953'60,
100 švedskih kron Din (1105'—) 1101 '50, 100 nor v. kron Din (1076'—) 1073'—,
• 100 pezet Din (598-—) 600'—,
100 drahem Din (41—) 41'—,
100 csl. kroni Din (183‘—) 183'50, l6o finskih mark Din (95'—) O^SO,
100 letonskih lat Din (1325'—) 1320'—. Tem tečajem, ki veljajo od 20. maja 1935 do nadaljnje naredbe, je že prištet pribitek (»prim«), uporabljali pa se morajo tudi V nastopnih primerih:
ko se sprejema kovano zlato — napo-leondorji in zlate turške lire —-pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; f 2 ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1935./ 1936. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in
4- ko se sprejemajo za kavcijo obveznice »asih povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu,^ 7°/ono in 8%no Blaire & Comp., in /° Državne hipotekarne banke; emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
Stanje Narodne banke
Po izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. se je njeno stanje izpremenilo takole (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je zmanjšala za 6,7 na 1350,3, in sicer se je zlata povečala za 0,7, devizna pa je padla za 7,5 na 47,6.
Devize, ki ne spadajo v podlogo pa so se povečale za 4,4 pa 172,1.
Posojila so zopet padla, in sicer eskontna za 11,2 na 1518,9, lombardna pa za 0,58 »a 258,4, vsa posojila skupno za 11 8 na 1777,4.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je dvignila za 25 na 268.
Razna aktiva so se zmanjšala za 3,7 na 389
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 46,6 na 4419,7, na drugi strani pa so se dvignile obveze na pokaz za 24,6 na 1233,9, °bveze z rokom pa za 2,6 na 282,3.
2738*”* PaSiTa 80 88 PoveCala m 27’! na
v Skapno devizno in zlato kritje se je znižalo od 80,72% na 30,69%, samo zlato pa se je poveCalo od 27,61 na 27,73%.
restna mera je ostala neizpremenjena.
Zlata podloga Francoske banke
Gibanje zlate podloge pri francoski banju je po velikih variacijah v zadnjih treh letih z dvigi in padcem do 10 milijard tudi v letošnjih mesecih izkazalo razstoj dveh milijard. Maksimum je beležila 29. marca Z	minimum pa sredi maja z 80.626
^lijoni. Decembra 1932 je dosegla kovinska podloga Banque de France 83.360, na-7oL)|,e a° marca 1934 globoko padla na •928 in se kmalu spet naglo povzpela do
Že v 24 urah Š «£
klobuke Itd. Skrobl ta avetlolika mjee, ovratnik« ta numiete. Per®> ««, maaga 1» Hk« doaut« perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski naaip 4—6. Seleabiifceva «1. t Telefon St »-78.
80 milijard. To nihanje se tolmači kot docela normalno in je nasprotno le dokaz za redno funkcioniranje zlate veljave. Nagle izpremembe kovinske podloge ne povzročajo ne doma ne v tujini za frank rikakrš-ne negotovosti.
*
Za novega guvernerja albanske Narodne
banke je imenovan senator A. Moscani. Dosedanji guverner Bianchini je odstopil in je odšel na mesto podtajnika v finančnem ministrstvu.
Cene srebra v Avstriji so se že prilagodile svetovnim tržiščem in je veljal en kg srebra v začetku maja 134,10 šilinga, zdaj
pa velja že 144J, šilingov, ki pa se ne dosega aprilske najvišje cene 148,20.
Nemčija bo razpisala novo notranje posojilo ene milijarde mark, ki ga podpišejo v glavnem zavarovalnice.
Nova devizna uredba Madjarsko skoraj }>opolnoma onemogoča potovanja v 'inozemstvo. Uredba je znova znižala zneske, ki jih smejo imeti potniki s seboj. Niso pa s to uredbo okrnjeni turistični sporazumi, M jih je Madjdrska že sklenila z drugimi državami.
Nizozemska banka je znižala diskontno obrestno mero s takojšnjo veljavnostjo od 4,5 na 4 odstotke.
pw> Mtietn blacju t/ tujini
Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine. Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine.
Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem nave de: številko, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način ambalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti dl pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja- plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga.
Za^od pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči.
tenu/ ki se brezplačno razpošilja tujim interesentom.
Ce zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v ^posebnem bil-
Les in l«sni iidelki:
471 — Milan: ponuja se zastopnik za les;
472 — Alžir: ponuja se zastopnik za gradbeni les;
473 — Anvers: zastopnik za les i vsake vrste. • ■ '	•	■	■'»	-m""
Deželni pridelki:
474 — Praga: ponuja se zastopnik za zgodno povrtnino;
475 — Osmabriick: turščična slama okrog 400 kg mesečno;
476 — Buenos Aires: sivi češenj;
477 — Praga: grah, fiiol in tfrtiga zgodna povrtnina-*- --------------------------
478 — Le Caire: ponuja se zastopnik za živila;
479 — Tel-Aviv: krompir in fižol;
480 — Grafelfing: stročnice;
481 — Rotterdam: stelja odi ajde;
482 — Kibarty (Lit.): seme od kumar.
Sadje in vino:
483 — Praga: ponuja se zastopnik za suhe slive, jabolka in grozdje;
za orehe;
484 — Buenos Aires: ponuja se zastopnik za orehe;
485 — TeJ-Aviv: sveže in suho sadje;
486 — Grafelfing: suho sadje;
4^7 — Philadelphia: zastopnik za vina in os/trfei; pijač£'J$$ ,#!&•. ff*
Živinoreja, perutnina in ribe:
488 — AKir: Mnzerve in ribe;
489, — Jieutrebbin: več vagonov žive perutnine mesečno;
490 — Leipzig: koža od divjačine za krznarske izdelke;
491 — Marmande: suha čreva;
492 — Tel-Aviv: sir in jajca;;
493 — Grafelfing: svinjska mast.
Industrijski izdelki:
494 — Le Caire: ponuja se zastopnik za vse vrste tekstilnih, drvarskih in 'usnjarskih izdelkov, električni material, pisarniške predmete itd.*	’
495 — Valletta: portland cement in bel cement;
490 — Dunaj: raznovršteu papir za izvoz v Perzijo;
497 — Nijmegen (Holanmja):	risalni žebljički (s ploščato glavo);
498 — Amsterdatm: verige za pse;
499 — Amsterdam: tiskane zastave;
500 — Alžir: ponuja se zastopnik za cement,	v
Majniška številka gospodarske irevije »Ital-Jug« objavlja naslednje ponudbe in povpraševanja. Z označbo tekoče številke se je obrniti glede naslova tvrdk na upravo revije Mtal-Jug«, Milan, Cas." post 1514.
120 — Catania: ponuja se iestti zastopnik za južno Italijo, Sicilijo fn ital. kolonije.  ■ \ , 1 . ■ v_
140 — Pistoia: nudi se zastopnik sadik, sadnih, okrasnih; trt itd.
166 — FirenCa; izvoznik slamnikov in klobukov išče zastopnike;	!
167 — Rim: jelovina in slavonska hra-stovina cil Ankona, plačilo proti akreditivu;
168 — Rim; iščejo se zveze z izvozniki živine, perutnine, jajc in povrtnine;
i... 170 — Milan: konoplja;
171 — Rim: iščejo se zveze z jug. Izvoz-hiki jalovine za Rim in Lacij;
172 Milan: iščejo se zastopniki za ani-.! inske barve za tekstilno in kožno industrijo;
176 — Milan; kostanjev les;
177 — Signa: material za barvanje, za mešanje cementa;
l 178 — Milan: gobe;
179 — Vimercate: sirova in česana konoplja;	*
181 — Milan: okrasno perje;
185 — Milan: denaturiran alkohol;
186— Rim: suhe gobe;
187 — Milan: parjena bukovina;
1S0 — Milan: furnir;
191 — Benetke: sveže meso za ladijske dobave;
193 — Milan: živalska dlaka in sirovine za lepila;
‘ 194 — Grosseto: bolhač;
196 — Trst: perutnina;
199 — Rim: suh fižol;
207 — Milan: ponuja se zastopnik za opeko in drug žgani material;
209 — Milan: ponujajo se zastopniki za les-tvrdkam, M nimajo svojih zastopstev;
; 219 in 220 — Milan: ponuja se zastopnik za les.
I
Eunanfti
tvgovi
Izvoznikom v Rumun.^
Zavod za pospeševanje ziiiianjeltrgovine opozarja, da morajo izvozniki v Rumunijo pozvati svoje dolžnike, da dobe od ritmun-ske Narodne banke dovoljenje za plačilo dolžnih zneskov. Če bi se dogodilo, da ru-munski izvoznik tega dovoljenja ne bi mogel dobiti, potem naj prizadeti izvozniki to sporoče Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki bo potem interveniral v; korist teh izvoznikov.
Kompenzacijske kupčije z Italijo
Gen. konzulat Italije v Zagrebu sporoma, da je izdala italijanska vlada odlok, ki se nanaša na zasebne kompenzacije uvoza z izvozom. Interesenti naj se obrnejo na italijanski gen. konzulat v Zagreb, ki jim bo sporočil, kateri predmeti pridejo v poštev za kompenzacije. Ponudbe in predloge iz-
voznikov bo poslal gen. konzulat interesi-ranim zbornicam in ustanovam v Italiji, ki bodo odgovorile izvoznikom.
Izprememba carine in takse za uvozno dovoljenje ob uvozu jajc v Francijo
Francoski službeni list od 30. aprila je objavil dekret francoskega ministfstva za gospodarstvo, na podlagi katerega se izpre-minja carina in uvozna taksa za uvoz jajc v Francijo. Uvozna carina za jajca znaša sedaj za zaboj: maksimalna 160 fr.; minimalna 80 frankov. Taksa za uvozno dovoljenje znaša za 100 kg brutto 95 frankov. Dosedaj je znašala minimalna carina 24*fr.; maksimalna 72 frankov; taksa za uvozno dovoljenje pa 150 frankov.
Zunanja trgovina Nemčije
i Po prvem aktivnem mesecu marcu z 12 milijoni prebitka, je v aprilu nemški uvoz spet za 19 milijonov mark večji ko izvoz, čeprav se je uvoz povečal le od. 353 na 359 milijonov. Narasel je zlasti uvoz bombaža za 7 milijonov.- Izvoz v vrednosti 340 mili-
jorov mark je proti inarčeyemu ma ujŠi. Padec Jč bistveno sezonski; riasaftd J val je p osebno :i'2Vb2‘gotovih
*	■	->r
Italijanska trgovinska 'bilanca je biltt' po podatkih carinske direkčijfe' v ‘vseh letošnjih štirih mesecih pasivna škupkj za 980 milijonbv lir, in sicer je znašala vrednost izvoza 1587, uvoza pa 2567 milijonov lir.
Avstrija je nakupila v Turčiji 500 vagonov pšenico, ki jo spravi domov po Donavi skozi Brailo že junija meseca.
0 uvedbi izvoznih premij razpravlja vlada 'V Avstriji že dalj časa. Industrijske organizacije so predložile vladi nov načrt, ki bi zahteval’letno 25—85 milijonov šilingov premij za neposredno pospeševanje izvoza. V glavnem b: se dajala izvozna premija tistemu blagu, ki še ne more vzdržati močne konkurence na svetovnem tržišču. Njihov predlog pbdpira zlasti trgovinski mirtister.1
Pasivna trgovinska bilanca Švice za prVe štiri mesece izkazuje previšek uvoza za 134 milijonov frankov.
Dobave^licifaci/«
Direkcija drž. železnic, splošni oddelek v Ljubljani sprejema do 28. maja ponudbfe o dobavi 10 knjig Stilling-ovih tabel. — (Pogoji so na vpogled pri oddelku.)
Direkcija drž. rudnika Vrdraik sprejema do 30,-maja ponudbe o dobavi 200 m3 rednega peska in 20.000 kg portland-cementa; do 6. junija pa o dobavi 2.500 m jeklenih vrvi inf« parov nepremočljivih jamskih oblek.	■	■	■	%■
Komanda pomorskega vasduhoplovstva Divnljefsprejema do 31. maja ponudbe o dobavi 1200 gumijastih pilot-balonov za preizkuševanje ziračnih struj; do 6. junija pa o dobavi 25 ročnih signalnih svetilk in 50 rezefvnih žarnic za te svetilke.
Dravalia radionica v Ljubljani sprejema do 31. maja ponudbe o dobavi lesa. (Pogoji so iia vpogled v delavnici.)
Strojili oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. maja ponudbe o doba\« vodokaznih in ščitnih stekel, šip za vagonska okna ter rdečih signalnih šip in 150 kg klobučevine v ploščah.
Direkcija drž. rudnika v Ugljeviku sprejema do 28. maja ponudbe o dobavi žeb^ ljev za jamske tračnic?, do dne 29. maja o dobavi olja za mazanje jeklenih vrvi in raznega pisarniškega materiala.
Dne 22. maja bo v Intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu druga javna licitacija za dobavo 11.000 kg čebule, 44.000 kg krompirja in 600 kg čaja, dne 24. maja pa za dobavo večje množine premoga.
Dne 28. maja bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo lesa; dne 8. junija pa za dobavo papirja. (Pred-; metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Direkcija dri. rudnika v Kaknju sprejema do 6. junija ponudbe o dobavi krogličnih ležajev in 4 aparatov za polnitev kotlov.
Dne 23. maja bo pri Komandi mornarice y Zemunu licitacija za dobavo platna, dne 25. maja pa za dobavo 6ukna. goji 90 na vpogled pri komandi.)
J* trgcvinmk^ffa —
Vpisale so'se izpreniembe pri tvrd
C. I. Hamann, Ljubljana. Vpisala se je prokura Hamann Edite.
Standard, stroji in orodje, d. z o. z., Ljubljana. Vpisala se je podružnica v Beo-
Tekstilbazar d. z o. z. v likvidaciji, Ljubljana. Izbrisat se je kot likvidator Rambvž Pran? P ' v 1 m #
Tovarna strojil, Majšperk. Vpisala se” je namesto Karla Kubrichta kot član upravnega sveta Mici Kubricht.
Mariborska mehanična tkalnica in apre-tura Doctor & drug. Popravi se ime lastnika v Arnošt (Ernest) Zucker, industrialec v Ziirichu.
K. Nasko, d. z o. z. v Mariboru. Besedilo odslej: »Atama«.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. Izbrisal se je član predstojni-štva dr. V. Kukovec.
Franc Majdič, umetni mlin, Vir pri Domžalah. Vpiše se novi lastnik z enakim, imenom, in valjčni mlin.
Izbrisali sta se:
Svetla d. d. za žarnice, Ljubljana, In Zavod za impregniran je lesa d. d. v Ljublja-
—Z-—»
pm/eh 7-0 pecivo vnmlinolorihor-
TISKOVINE
mh ml: trgovske, uradne .rekla m-' ne,časopise, knjige. večban "^jj^rvfiUisk Mre in pečeni!
TISKARNA MERKUR
mJB»ANA.GRIGOReieEVA«l23
Je/25 -52Jelegram: Ji fkavna 11 Jer kur.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-lndustrijsko d d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.
Javljamo tužno vest, da je naš mili soprog, oče, tast in stari oče, gospod
Ivan Ravnikar
veletrgovec v Celju
Tvrdka „SLADKOR“ d. z o. z. v Ljubljani skla-diiče v Celju javlja tužno vest, da je dne 19. maja 1935 v Grazu izdihnil njen družabnik, gospod
IVAN RAVNIKAR
veletrgovec v Celju
Zaslužnemu pokojniku bodemo ohranili trajen spomin. Celje, dne 20. maja 1935.
Stran 4. iiiTTi
j Hbma ii1 po svetu
10 francoskih bojnih ladij pod poveljstvom admirala Mougeta je prišlo v Boko Kotorsko, kjer ostanejo več dni, nato pa obiščejo druga naša pristanišča. Ob priliki njih obiska je ponovno prišlo do prisrčnih manifestacij francosko-jugoslovanskega prijateljstva. Vsa francoska eskadra šteje 150 oficirjev in 3000 mornarjev.
Angleški poslanik Hcnderson je premeščen iz Beograda v Benos Aires in je že zapustil svoje dosedanje službeno mesto.
300 članov jugoslovansko-bolgarske lige odpotuje še ta mesec na izlet v Bolgarsko.
Beograjski mestni svet je na svoji seji sprejel predlog, da se na Kalimegdanu ustanovi zoološki vrt.
Radijsko postajo je prejšnji teden otvo-rila policijska uprava v Zagrebu, ki jo bo uporabljala tudi v okviru ostalih postaj notranjega ministrstva.
Drugi jugoslovanski radiološki kongres se je pričel v nedeljo v Beogradu.
Splitsko palačo Javne borze dela so slovesno otvorili v nedeljo.
' Deset plemenskih konj iz konjarne v Stančiču so morali na veterinarski fakulteti v Zagrebu ubiti zaradi bolezni. Vsak •teh konj je veljal državo po sto tisoč dinarjev.
Ponudbene licitacije za gradnjo gimna-
po težki operaciji preminil v Grazu dne 19. t. m. ob 7. uri v svojem 62. letu.
Pogreb dragega pokojnika bo 21. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice tukajšnjega pokopališča.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Danijela v sredo, 22. t. m. ob osmi uri zjutraj.
Celje, 20. maja 1985.
Vedno za njim žalujoči:
AMALIJA, soproga; PAVLA in BOŽIDAR, otroka; VERA, snaha; TODOR LAZAREVIČ, zet; IVES in IVAN, vnuka; vse drugo sorodstvo.
zije na Topčiderskem brdu in za carinarnico v Šibeniku je ministrski svet odobril.
300 zdravnikov se je v Beogradu odpovedalo izvrševanju zdravniške prakse, ker niso imeli pacientov.
Angleški kraljevski jubilej je imel mimo politične vrednosti ugodne posledice tudi za poživitev denarnega in trgovinskega prometa. Bančni promet je dosegel, kljub krajšemu slavnostnemu tednu za 18 milijonov funtov večjo vsoto ko lani v istem tednu. Izdatki za slavnosti znašajo približno 8 milijonov funtov (dve milijardi dinarjev). Londonski osebni promet je postavil rekord: prevozil je 46 milijonov ljudi v štirih dneh. Povprečno je imel na dan 3 milijone več potnikov kakor običajno, in za vse te so obratovala posebna vozila.
Največje letalo sveta, sovjetsko letalo »Maksim Gorki« se je ponesrečilo. V višini 700 metrov je zadelo drugo letalo vanj in mu odlomilo krilo. Vsa posadka 11 pilotov in 37 potnikov je mrtva. »Maksim Gorki« je bil ponos sovjetske Rusije in je bil najmodernejše in najbolj opremljeno letalo na svetu. Dan nesreče je proglašen v Rusiji za dan narodne žalosti.
Teden nizkih cen namerava prirediti v juniju občina v Sofiji. Hoteli bodo znižali cene za 20%, restorani za 15%, manufaktur isti in galanteristi za 10%, knjige pa se bodo pocenile kar za 70%.
Teden knjige so priredili v vseh večjih, mestih Rumunije. Kralj Karel je daroval
— 13.15 Valčkova ura, izvaja radijski orkester. — 14.00 Vreme, spored, borza. —
18.00	Plošče po željah. — 18.20 Pogovor s poslušalci. —, 18-40 Čas, poročila, spored, obvestila. — 19.00 Poslušajmo zdaj tri flavte. Igrajo gg. Slavko Korošec, Silvester Drapal, Viktor Čampa — vmes kratko predavanje o flavti. — 19.30 Nacionalna , ura. — 20.00 Postanek in razvoj opere od pečetka do XX. stoletja z izvajanjem naj>-značilnejših opernih arij. Spored izvaja . koncertna in operna pevka ga Pavla Lov-’ šetova, pri klavirju g. Heri Svetel. — 21.30, Čas, poročila, spored. — 22.00 Mendelssohn: Škotska simfonija na ploščah.
Četrtek, dne 23. maja: 12.00 Kadar na plianinah citre zapojo (o planinah in s planin — plošče. — 12.45 Poročila. — 13,00 Čas, vreme, obvestila. — 13.15 Ob matu-ški ob Volgi (ruska pesem in ruska glasba na ploščah). — 14.00 Vreme, spored, borza. — 18.00 Srčki in cvetke (glasbene slike na ploščah). — 18.20 Slovenščina za, Slovence (dr. Kolarič). — 18.40 Čas, poročila, spored, obvestila. — 19.00 Glasbila in njihova uporaba (prof. L. M. Škerjanc). — 19.30 Nacionalna ura. — 20.00 Za za-, bavo in za ples (prenos iz nebotičnika).— 20.30 Prenos koncerta godbe kraljeve garde — 21.30 Čas, poročila, spo-Pleena glasba, Ronnjr-jaziz.
fondu za podpiranje rumunskih književnikov dva milijona lejev.
Razstavo prepovedanih knjig so otvorili v Newyorku. Od držav sta največ knjig prepovedali Nemčija in Italija. Razstava odpira tudi zabavne poglede v nazore nekaterih cenzorjev, kajti ni skoraj knjige, ki ne bi v tej ali oni državi vzbudila nejevoljo cenzorjev.
Zaposlenost v Italiji se je zaradi priprav proti Abesiniji občutno povečala in je od 1,1 milijona ostalo le še 667.802 brezposelnih.
Bombažna žetev v Sudanu bo po zadnjih podatkih za leto 1934/35 dala skupaj 1,085.558 kantarjev ali približno 271 tisoč bal, v tem 227 tisoč bal sakelaridskega in 44 tisoč bal ameriškega bombaža.
Hollywoodu grozi konec svetovne vloge, ker se filmski producenti nameravajo preseliti v Ne\vyork.
Na Kavkazu so pred kratkem montirali telefon na 5600 m višine in je menda to doslej najvišja telefonska postaja.
Sreda, dne 22. maja: 12.00 Melodije z juga (havajske kitare na ploščah). — 12.45 Poročila. — 13.00 Čas, vreme, obvestila.
.KUVERTA'
D.IO.1
LJUBLJANA
Tyrlava cesta it. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Veletrgovina
aAarabon
v Ljubljani
ptipattlt
speceri/sho blage
več vrst žganja, moka ter deželne pridelke — kakor tudi razno* vrstno
rudninsk^vodo
Lastna pražama za kavo in mlini za dilave z električnim obratom
Tsielm II. 26-64 CenlLl na razpolagal
KLIiARNAfTDEU
nUtLUNA-DAMUnUOVAll