—    52    —
Jasni in temni dnevi
tPovest v pismih. — Spisal Angelar Zdenčan IX.
Bistrica, dne 21.kimovca 1885. Ljuba mali:
riitim Vam takoj pisati, ker sem tako i-ese/a. Zakajč me radovedni vprašate. Vse Vam dopovem. Mnogo Vam imam napisati. Vašega pisma, v katerem me opozarjate na pokorščino in izpolnjevanje Cctrte božje zapovedi. sem bila prav vesela. Jaz upam, da sem to dolžnost doslej vcdno izpol-njevala in jo hočem tudi še nadalje. Užali me pa, čc kaj hudega slišim od doma. Vendar se hočem po Vaši želji ravnati in ničcsar več ne bom pisala žalostnega. Vse hočem junaSko sama nositi. Ravno na praznik Marijinega vnebovzetja so v cerkvi gospod dekan pridigali, kako je imela Marija žalostne in vesele dni v življenju. Žalosten je bil zanjo veliki petek; vesel pa dati vnebovzetja. Tako jc tudi v našem življenju: vrste sc jasni in temni dnevi, žali in veseli...
Žalosten dan je bil za vse Bistričanc oni straSni dan požara. Tudi jaz sem bila vsa prestrašena. Teto je tako treslo, dalcžebolni; jaz jim pa lepo strežem. Pravijo, da jim najbolje zrahljam posteljo in skuham najboljšo juho. Zato sem dobila 3 gld. v dar in lepe uhane. To je bil zame vesol dan. Premišljevala setn, komu naj pošljem denar: ali Vam ali Janezku v Ljubljano. K sreči so prišli teto obiskal gospod Janez, ki so za župnika blizu Vas. Vprašali so me. kaj počne brat v Ljubljani, in Ce ga že kaj pod-piram? Jaz sem zardela sramote in rekla. da nimam šc nič. Niscm se namret domislila (eh treh goldinarjev. Pa so mi gospod dali še 2 gld., naj ju pošljem bratu. Tako sem si mislila, da ravnam po božji volji, če vse pošljem v Ljubljano. Ves dan in pozno v noč sem se veselila in premišljevala, kako
¦ bo Janezek vesel, ko dobi od mene vprvič 5 gld. Pa bo moral (udi priden bi(i, sem si mislila. Lcpo scm sestavila pismo in je pisala v tuje mesto. To je bil zame spet jasen, vesel dan.                                                                        J
Zdaj nestrpno  pričakujem  odgovora od brata.  Saj zna že tako lepo    \ pisati. Pa kaj ne bi, saj je že v Solah. Pa velik mora biti, vclik. O počilnicah mu recile, naj me pride obiskat. Tudi teta bi ga radi vidcli. In jaz sem mu tudi tako pisala in ga povabila.  To bo vesel dan, ko bom imcla brata, ki     J bo enkrat gospod.   Pa tako dobro se uCi, kakor vsi pripovedujejo. Saj se     | še tista naša dekla Ivanka vedno baha s svojim hratom,  ki se uči za pro-fesorja. Kaj bi se jaz ne. ko se pa moj brat uči za gospoda!
Včeraj mi je pisala tudi prijateljica Anica. Pravi, da ste Vi prepovedali pisati še kedaj o očetu. Zdaj bom sarno zanje molila, ker ne smcm nič veC o njih niti zvedeti, niti vpražati. Jaz hočem ubogati. Gotovo mi pa dovolitc.
da ie včasih pišem Anici.   Bila je moja  najboljša  prijafe1)icair^^s^No^^ sedaj se je preselila v Ravne, v bloško faro.  Zdaj tako in tako ne bo nič več  od doma  pisala.   Kaj   ne,   da jo smem   Se  imeti   rada   in ji še   kedaj pisati ?
Prosim odgovora! Iskren pozdrav Vam sporoča
hvaležna hči Mimiea Dobravec.
X.
Ljubljana. l.listopada 1885. Ljuba sestrica!
S čudnimi čuvstvi Ti pišem to pismo: vsakokrat mi jc bilo lažje pri srcu, kakor danes. ln zakaj tako? Dvojno čuvslvo mi preveva danes srce: hvaležnost in. skoraj bi rekel, sramota. Sram me je, da Ti moram biti v nadlego, Tebi, ki si še sama ne moreš pomagati; a tudi hvaležen sem Tcbi in nebesom. Bogu, da mi je dal tako blago sestrico, Tebi, ki si nii poslala prvo, a veliko darilo. Za sedaj se Ti zanje samo srčno zahvaljujem, upam pa, da bo prišel Oas, ko Ti polcažem tudi dejanjsko svojo Ijubezen.
Mnogo Ti imam pisati. SrcCcn sem, saj veš. da sem v Alojzijevišču. Ta tihi dom je kakor nalašč za mojo naravo. Sedaj ne bom več prizadel toliko troškov Ijubi materi. Knjige in obleka, pa sem dober. Želim, da bi bila tudi Ti, mila sestrica, vedno tako srečna in zadovoljna. Pa kaj bi želel, saj diha sreča in zadovoljnost iz vsake vrsfice Tvojega pisma.
Toda ne smem Ti ničesar prikrivati, zlasti Tebi nc — svoji najmlajSi — dobrotnici!
Jutri obhajamo spomiii vsch mrtvih, in glej, jaz bi bil skoraj med temi. To jc bil ludi vzrok. da si morala tako tlolgo čakati mojega odgovora. tJa nikar se ne ustraši, sedaj je spet vse dobro. Zbolel sem bil, in kakor jc dejal zdravnik, ncvarno zbolcl. Začetkoni šoiskega leta je bil tukaj vedni dež in jutra prav hladna. Jaz nisem nase pazil. Toda neko noč mi začne v gJavi Sumeti, po udih me mraziti. in če sem hotel vstati, jelo se mi je v glavi vrleli in slabosti so me obhajale. Tako sem ležal tri tedne. Pa. hvala Bogu, sedaj sem toliko okreval, da Ti lahko pišem. Domov sem že tudi sporočil. Torej zahvali ludi Ti prav iz srca Boga!
Tvojcmu povabilu bom rad ustregel, in Te obiskal prihodnjc počitnice, ie se prej ne vidiva. Saj nam gospod učenik v Soli vedno ponavljajo tistc besedc pesnikove: Ta ni možak. ta ni za rabo, ki tujih videl ni ljudi. No, jaz hočem videti vsaj domače, ziasti Tebe. Prav gotovo se torcj vidiva v Bistrici, 'katero Ti tako hvaliS. Bom videl, Ce zna5 že kočevski jezik.
Drugače je vse dobro. V šoli mi gre vse prav lahko od rok. Od doma prihajajo redko pisma. a vsa so žalostna, saj veS, zakaj. Moliva za očela! Piši mi Se večkrat kaj. Pisati zna5 žc prav lepo.
Pozdrav Tebi in teti.                                                        Tvoj brat
Janez Dobravec.
—    54    —
XI.
Bistrica, dne 10. prosinca 1886.
Draga moja prijatcljica!
Oh, da bi mogla vse svoje gorje potožiti in poloiiti v to pismo! Utehe in zdravila žalostni duši iščem pri Tebi — svoji najboljši prijateljici. In kaj sc je tacegfa zgodilo, me gotovo vprašuješ. Vcdi torej vse. morda mi bo potem lažje pri srcu.
Spominjaš se še, da sem Tc prosila. da pustiva oCeta niojcga v miru in da samo moliva zanje. Gotovo si mc uslišala in tako tudi ukrenila. Dancs ponavljam iz dna srca isto prošnjo; moli za mojega očeta, ker so — mrtvi.
In kako naglo je vse to prišlo!
Ve5, moj rajni oče so bili zadnje Case prav dobri. Nič vt?L niso hodili v gostilno in tudi igrali niso. Mati j'ih niso mogli prchvaliti. Na sv. Lucije dan. veS, je vsakoletni semenj v Logatcu. Tudi očc so gnali tja zadnji par volov. Mraz je bil tako hud, da je vse žkripalo. Kupčija — pravijo — je bila dobra, in oče so vole zlahka prodali. Pa pride spet tisti Mcgla, — saj ga poznaš — in spelje očeta v gostilno. Začeli so spet igrati in zaigrali ves skupiček...
Tedaj so uvideli, kaj so storili. Vržejo llste nesrečne karte igravcem v obraz in drvi jezni iz gostilnc proti domu. Pazili niso, kod stopajo. Blizu doma je Šumnik — saj vcš. tisti potoček. ki tcče tudi blizu vaSc hiše. ln, nesreča je hotela. da je očetu noga izpodrsnila na brcgu i^umnika. Padli so proti potoku in se grozno pobili na glavi. K sreči je bil Sumnik za-mrznjen, sicer bi bili utonili. I'ozni sejmarji so jih dobili in spravili v do-maCo hi5o. To jc bila zalost in straSni trenutki. Umrli niso sicer precej, a bolehali čimdalje hujc. In o sv. Treh kraljih smo jih zakopali...
A eno tolažbo imam ob lej bridki nesreči: Oče so sc lepo spravili z Bogom in umrli udani v božjo voljo. Vsaki dan so jih obiskali naš gospod župnik irt dvakrat so jih prevideli. Kako so se pa ludi izpremcnili! Mater so prosili odpuSCanja in žc celo nas otroke, da, šc celo mene. Jaz nisem mogla joku govoriti. Bila scm namreč tudi jaz pri smrti. Mati so pisali pome o Božiču. O novcm letu sva šli s teto domov. Prej nisva mogii radi obilega posla v praznikih. Oh, kako scm jim stregla! Kako rada bi jaz umrla. Le bi bilo mogoče! Tudi Janezek iz Ljubljane je prišel. Prvikrat sem ga videla. odkar je v šolah. Tako lcpo se obnaša in rad moli. Upam, da bo vsceno mogel študirati, čeprav so očc umrli. StarejSi brat je prevzel gospodarstvo. Pred dvcma dnevoma sva se vrnili s teio v Bistrico. Moli za očeta, še cnkrat Te prosim!
Pigi kaj kmalu in pololaži                         svojo žalostno
Mimico Dobravec.
J4>