Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Štev. 195. V Ljubljani, v torek, 25. avgusta 1903. Letnik XXX! Naročnino ln inserato sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo j« v Semo-niških ulicah U. 2, J., 17, Izhaja vsak dan,tijveernii nedelje in pravnike ob pol 6. uri- popoldne.' Po pošti projemai: ia oelo leto naprej26 K — h pol leta * 13 . — » četrt » > 6 . 50 . meseo » 2 »20» V upravništvu prejeman: za oelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » meseo » 1»70» Za pošiljanje na dom 23 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Avstrija in Ogrska. Padic štiridesetdanske vlade Khuen-Hedervuryjeve in zmaga narodnih šovinistov mažarskih ž njihovimi neizmernimi zahtevami je za naše cesarstvo dejstvo, ki nam obeta čudno prihodnost. Zgodovina zadnjih petdeset let v naši monarhiji jo zgodovina vednega umikanja Avstrije pred Ogtsko. Vpeljal se je dualizem, s čimer so Madjari dobili nadoblast nad Hrvati in Slovaki, da so jih polagoma du-šili, dokler jih niso popolnoma oslabili. Madjar, ki bi bil v enotni državi skoro izginil med drugimi narodi ter bi v centralnem parlamentu bil takega pomena, kakor zdaj Slovenci, je dobil po dualizmu moč, da je premagal najprej druge narode v svojih ozkih mejah. Zdaj pa iztega madjarstvo svoje nenasitne roke izven svoje polovice. Uspehi so naredili Madjare predrzne. Ko so uvideli, da se veleizdajstvo v niihovi državi več ne kaznuje, ko so spoznali, da zdaj zmaguje le oholost in predrznost, so nastopili pred krono in pred Avstrijo z vedno večjo aroganco. Pri določanju kvote, ki jo naj plačujeta obe državni polovici za skupne izdatke, je zmagoval Madjar. Madjar je vplival odločilno na zunanjo politiko. Madjar je dovoljeval ali ne dovoljeval avstrijske železnice, je nadziral avstrijsko gospodarsko politiko. Zdaj pa hoče Madjar imeti tudi svojo carinsko mejo. Se več: Madjar hoče imeti svojo armado — svojo armado, za katero naj pa Avstrija plačuje večjo kvoto! Madjar piše vladarju, da naj biva na Ogrskem. Madjar zahteva, da ee naj pisarne skupnih ministrstev preneso v Budimpešto. Ne bomo se Čudili, ako isti Madjari, ki teleizdajo proslavljajo, isto tudi v dejanju izvrše z vsemi posledicami. Ime Košut pove dovolj. Avstrija so je vaikdar le umikala. Na-mestu da bi zaklicala: Dovolj je te predrznosti, kazala se je vedno nasproti Ogrski v vsi svoji notranji slabosti. Korak za korakom je šla od Litve nazaj. Ogrska in ■ vazija v Avstrijo — to je znak naše notranje politike. LISTEK. Cerkveni zbor v Ljubljani. Nekaj nenavadnega doživi prvi dan meseca septembra t. 1. naša bela Ljubljana. V njeni dični stolnici se snide po 1291etnem presledku škofijski cerkveni zbor ali sinoda. Zborovanje bo trajalo tri dni. S pismom z dne 14. malega srpana 1.1. vabi knez-vladika ljubljanski dr. Anton Bo-naventura Jeglič na ta znameniti sestanek vso duhovščino svoje škofije, zlasti pa ukazuje udeležbo svojemu velikemu namestniku, vsem dekanom in župnikom, potem vikarjem, kuratom ekBpozitom, kapelanom samostojno izvršujočim duhovno pastirstvo, župnim upraviteljem svetnim in redovnim, beneficijatom. Sedaj so cerkveni zbori nekaj izvenred-nega, nekdaj pa so bili navadni. Cerkveni zbori so različni. Najimenitnejši so vesoljni cerkveni zbori, na katere se morajo povabiti vsi škofje, kolikor jih šteje katoliška cerkev, in kardinali. Pravico glasovanja imajo na vesoljnem cerkvenem zboru poleg škofov tudi oni dosto- Skupna armada je bila doslej paladij naše monarhije. Vsi naredi so umolknili s svojimi narodnimi zahtevami, kadar je prišla na vrsto armada. Madjar pa hoča zdaj avstrijsko ogrsko zastavo, ki je vihrala v Italiji in na Balkanu, raztrgati na dvoje. S tem se zaneso politične narodne borbe v armado, katera postane torišče raznih frakcij. S tem se izpcdkoplje disciplina in enotnost vojaštva, in to pomeni — razdor avstrijsko - ogrske evropske velesile. S splošno • kulturnega stališča pomeni zmaga Ogrske kulturni propad. Pomadjarjenje je pobarbarjenje. Kje so cerkvene razmere bolj žalostne, kakor ravno na Ogrskem? Disciplina, kanonično pravo, pouk ljudstva, narodna enakopravnost — kje je dežela, ki bi manj poznala te bistvene predpogoje kulturnega razvoja ? Kdaj se bo Avstrija osokolila, da naredi konec takim razmeram? Zdi se nam, da je naša prihodnost enaka našim bankovcem. Lo poglejte: Na eni strani vse madjarsko — to je gosposki narod! Na drugi strani množica majhnih napisov. To so oni, ki služijo Arpadu. Avstrijski državni zbor bi moral danes kot de-vizo proglasiti načelo: Skupen odpor proti madjarski invaziji. To načelo bi moralo združiti vse stranke. Ali je pa to v Avstriji mogoče? Od rešitve t9ga vprašanja je odvisna bodočnost monarhije. Sklicanje deželnih zborov. Navadno dobro poučeni »Pester Lloyd« ve poročati, da so z ozirom na ogrsko krizo v merodajnih krogih opustili misel, da bi se sklical državni zbor že v prvih jesenskih dneb. Dunajska vlada hoče počakati, kako se razvijo razmere na Ogrskem. Mosto državnega pa nameravajo sklicati deželne zbore, v prvi vrsti čeSki, moravski, šleski in gališki deželni zbor, ki se bodo pečali s pomožno akcijo, ki jo nujno zahtevajo zadnje velike vremenske nezgode. Sklicana bota v tej dobi neki tudi nižje-avstrijski in štajarski deželni zbor, ki morata rešiti več nujnih zahtev. Omenjeni list konečno pripominja, da se v septembru ne snide državni zbor. — Isto vest potrjujejo tudi „N. Tir. Stimmen«, ki janstveniki (prelati), ki niso podrejeni škofom, in načelniki redovom. Ni potreba, da bi se na vesoljni cerkveni zbor sešli prav vsi šksfje, zadošča jih toliko, da moralno predstavljajo vso cerkev. Vesoljnemu cerkvenemu zboru predseduje papež ali njegov pooblaščenec. Sklepi takega zbora vežejo vso cerkev, ako so bili potrjeni od papeža in razglašeni. Prvi vesoljni cerkveni zbor je zboroval v Jeruzalemu za časa apostolov krog leta 52, poslednji 19. vatikanski pa se je pričel za Pija IX. dne 8. grudna 1869, in bil nadaljevan za Leona XIII. in ni še zaključen. Ožji okvir je začrtan pokrajinskim in narodnim cerkvenim zborom. Na pokrajinski cerkveni zbor prihajajo škofje kake posamezne cerkvene pokrajine. Načeluje jim njihov metropolit. Ali pa se zbere več metropolitov s svojimi podrejenimi škofi (sufragani) pod načelništvom najstarejšega ali najodličnejšega metropolita. Narodni cerkveni zbori so sestanki vseh velikih in navadnih škofov kake dežele. Takemu zboru predsednik je patrijarh [ali primas ene dežele ali delegat, ki ga je imenoval papež. Zgled narodnega cerkvenega zbora nam je ameriški cerkvoni zbor v Baltimoru (od 7. do 21. vinotoka pravijo, da se sredi septembra skliče več deželnih zborov. Ogrska kriza. Tudi zadnja dva dneva nista niti za korak pospešila sedanje ogrske krize in vsa znamenja kažejo, da bo medvladje grofa Khuen - IIedervaryja trajalo se dalje časa. Mnogi poučeni krogi celo trdijo, da se kriza v Budimpešti niti ne reši, marveč še le pozneje na Dunaju. V nedeljo in včeraj je vladar nadaljeval z vsprejemi vplivnejših državnikov, sprejeti so bili v nedeljo fin. minister L u k a c s , ki je sploh v ospredju in velja za najbolj zmernega politika. On je neki celo izjavil, da mu bo možno s pomočjo liberalne stranke, če bo ista povsem edina, zlomiti sedanjo veliko premoč opozicije in rešiti krizo brez prevelikih narodnostnih koncesij. — Sprejet je bil dalje tudi vodja ogrske ljudske stranke grof Ivan 'L i c h y. Prvotne vesti, kot da bi bil ime novani določen za kako ministersko mesto v novi vladi, se sicer ne bodo obistinile, ker stranka na kaj takega tudi ne rt ilok-tira, pač pa je vladar hotel izvedeti mnenje ljudske stranke in nje morebitne zveze z opozicijo. Grof Z i c h y je v avdienci iz-javil, da sicer tudi njegova stranka podpira zahteve po narodnostnih koncesijah, da pa neomajno vztraja na stališču nerazdružnosti armade. — Konečno sta bila v nedeljo še sprejeta baron Barffy in vitez Hieronymi. Tekom včerajšnjega popoldne so bili pri cesarju zaporedoma bivši ministerski predsednik Szell, dalje grof Tisza in • ?03.'anec dr. F a 1 k. Poaieduji sa ja mudil pri cesarju celo uro. Finančni minister ter poslanec Falk sta v prvi vrsti poročala o silno zamotanih narodno-gospodarskih in finančnih vprašanjih. —■ Z današnjim dnem bodo avdience bržkone završene na celi črti; sprejet bo pozneje morda le še gref Khuen-Hedervaiy. V poučenih krogih se trdi, da se smatra večina opozicionalnih zahtev za silno nevarne edinosti armade, pač pa je vladar voljan ustreči zahtevam, ki s tem rii30 v ni-kaki direktni zvezi. Predvsem hočejo poskrbeti za primerno vzgojo vojaške mladine. — Na ta način bi se pripravila tla za poznejši večji nastop. O avdijenci fin. ministra L u k a c s a pri cesarju se še poroča, da je ta vladarju priporočal razpust parlamenta ter razpis novih volitev za slučaj, da parlament nikakor ne bi hotel dovoliti proračunskega provizorija. Minister je mnenja, da se sedaj šo da dobiti močna večina za lib. stranko (seveda s pomočjo »poštenih sredstev«) ter 1866). Pokrajinski in narodni cerkveni zbori se bavijo s stvarmi, ki se ne tičejo vesoljne cerkve, nego samo pokrajine in naroda, v čegar krilu zborujejo in čegar duhovni voditelji so navzočni. Ljubljanski cerkveni zbor ne bo ni vesoljni, ni pokrajinski, ni narodni, nego škofijski cerkveni zbor ali sinoda, t. j. zborovanje duhovnikov pod vodstvom njihovega škofa. Glava škofijski sinodi je škcf. Vse, kar se godi na škofijskem cerkvenem zboru, vrši se edino po naredbi škofovi. Kdaj so se pričeli škofijski cerkveni zbori? Taki škofijski sestanki segajo daleč nazaj v krščansko sta-rodavnost. Se za časa krutega preganjanja kristijanov so oprezno zbirali škofje ne glede na velike nevarnosti svoje duhovnike krog sebe, da so se posvetovali ž njimi o stvareh, koristnih pastirjem in čredi. Na takih shodih so se nekdaj poravnavali prepiri, raz-pori, pravde, ki so razdvajali duhovnike med seboj in z neduhovniki. Škofijske sinode so bile izprva nekaka sodišča, kjer je krščanska ljubezen poravnavala različna nasprotja, ki so vznemirjala duhovstvo in ljudstvo. V cerkvi, vpričo oltarja in svetinj svetih mu-čenikov se je sklepal mir med razdvojenci. da bi v tem slučaju nastopala opozicija popolno proti volji naroda, vsled česar bi je ne bilo težko ukrotiti. — Nekateri krogi javljajo, da se takoj po zaključku avdijenc vrši vojaški posvet, ki se bo pečal z vsem dotlej nabranim materialom. Največ nade na konečno zmago ima fio. minister Lukacs; o Apponyi Wekerle-jevi kombrnamji^daneB ne govori nihče več. / ' " ' • ' Dalje se poroča listu »Budap. Hirlap«, da je bil vtadar tudi včeraj zelo vznemirjen in nervozen. Nasvet, naj se poda na lov v Godo;:o, je kratkomalo odklonil ter izjavil, naj ga puste v miru. On da ne mara nikamor iz svojih prostorov. — Napram nekemu državniku je vladar izjavil, da nikakor ne more umeti, zakaj mu celih 3 6 1 e t ni nihče besedice črhnil o raz -merah na Ogrskem in da so sedaj na-krat prišli na dan z zahtevami, ki ne morejo priti v soglasje z edinostjo armade. —• Nekomu drugemu je baje vladar povedal, da ga silno boli, ker ga Madjari nočejo umeti. Čehi in Koerber,jeva vlada. V svojem organu „Podvysocke Listy" govori mladočeški poslanec dr. Pacak zelo obširno o sedanji ogrski krizi ter o nje velikem pomenu za naše domače razmere, potem pa piše: „Politiška zmešnjava je dosegla vrhunec. Bliža sc čas, ko bomo morali biti na jasnem z zunanjimi državami glede naših carinskih pogodb. Vlada bo vsekako prisiljena, da izravna homatije na naših domačih tleh ter poskrbi za trajno delavnost dunajskega parlamenta. Soveda resno dvomimo, da bi se to posrečilo sedanji vladi, kajti češki državnozborski delegaciji ne pride niti na um, da bi v sedanjih razmerah opustila pred parlamentarnimi počitnicami pričeto obstrukcijo. Češki narod ničesar ne pričakuje od sedanje vlade in naši zaupniki so naročili mladočeškim poslancem, da povzročajo sedanji vladi vse možne ovire. Čehi ne bodo podpirali proti ogrskim zahtevam od strani Nemcev zapričete akcije, ker Čehom ni prav nič pri srcu sedanja vlada, še manj pa dualizem!" Če bo češka delegacija res edina v tej zahtevi, bo imela Koerberjeva vlada silno težavno stališče. Ali bodo dalje služili? Včeraj smo pod tem naslovom sporočili obče se razširjajočo vest, da bodo morali naši vojaki, ki jim letos poteče tretje službeno leto, samo radi Madjarov služiti še tako dolgo, dokler na Ogrskem ne dovolijo vojaških novincev in s tem ne orno- Tamkaj so se vnemali navzočni, da zatirajo greh in hudobijo, izkoreninijo zmota in pospešujejo čednost. A napovedavala se je tudi kazen, toda samo tistim, ki so se trdovratno protivili poboljšanju. V srednjem veku so se pogostoma shajali škofijski cerkveni zbori, v mnogih škofijah celo po dvakrat na leto. V e b o 1 j n cerkveni zbor lateranski IVi je ukazal, naj sklicujejo škofje omenjene^ zbore vsako leto. To zapoved, dano vesoljni cerkvi, je ponovil tridentski cerkveni zbor. Točno se je izvrševala ponekod ta zapoved. Tako je veliki škcf sveti Karol Boromejski sezival zelo pogostoma svoje duhovnike na škofijske sinode. Drugod pa se je vgnezdila le prerada mIačno8t in cerkvena zborovanja so se epu« ščala. Papeži so morali večkrat opozarjati škofe, naj izvršujejo to, kar jim je ukazala cerkev. Aleksander VII je opomnil škofe v celi Italiji in na bližnjih otokih, naj ne zabijo sklicavati škofijskih cerkvenih zborov na blagor ljudstva in zato, da se ohrani stari cerkveni red; ako bi jih ne uprizarjali, odprla bi se brzo pot vsakršni hudobiji in razuzdanosti. (Konec prih.) gočijo avstrijski vladi, da tudi osan pozove pod orožje ie spomladi dovoljene novince. Z merodajne strani se pa sedaj tej vesti odločno oporeka in pravi, da se bo redilo to kočljivo vprašanje na povsem drug način. Najprej namerava vlada sklicati državni zbor pred prvim oktobrom ter mu predložiti načrt zakona, s katerim bi ae vlada odvezala določbe, glasom katere se smejo avstrijski novinci pozvati v službo istodobno z ogrskimi. Potem takem bi vlada takoi po odobrenem načrtu lahko ustregla zahtevi vojne uprave, ne oziraje se nato, kaj se godi na Ogrskem. Ker pa skoro ni misliti, da bi državni zbor že do 1. oktobra dovolil tak izjemni zakon, čeprav bih dani vsi drugi pcgoji za delavnost parlamenta, so jeli v vladinih krogih resno misliti na zasilni paragraf 14., s čegar pomočio bi izvedli, če«ar si ne upajo izposlovati od drž. zbora. Ča se vladi posreči ta akcija, ne bo potrebno pridrževati dcslužemh vojakov, a vlada si bo iz-poslovala to dovoljenje na doslej povsem neobičajni način. Shod nemških katolikov. Petdeseti splošni shod katolikov v Nemčiji se je vršu v nedeljo v Ivolinu. Po slavnostnem sprevodu društev se je vršilo Bedem shodov. Na shodu v slavnostni dvorani, kateremu ie predsedoval posl. Trim-born, je govoril aitlart o proslavi novega papeža Pija X in o dosedanjih vspehih ka toliškega delavstva. Nato je shod pozdravil nadškof dr. F,scher. Justični svetnik Ku-stodis je povdarjal v svojem pozdrav-vnem govoru potrebo skrbi za delavske sloje in je povdarjal, da je ^ober katolis tudi vedno zvest domovini. Čistnim predsednikom je bil izvoljen knez Lo\venstein Wert-heim, podpresednikom Bavarec O r t e r e r. Shod je pozdravil c sarja ter je sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja novega papeža ter zahteva, da se da papežu zopet popolna prostost. Velika stavka na Ruskem. V Jekaterinoelavu stavkajo tovarniški delavci. Tudi uslužbenci cestne železnice in delavci ns železnicah stavkajo, stavkujoči so s silo dosegi', da so morale z delom prenehati vae tovarne. Vojaštvo je streljalo. 11 oseb je mrtvih, 12 ranjenih. Vojaštvo je obkolilo tovarne in guverner razglaša, da se z delom prične danes. U brzojavk. Francoski m i n i b t e rs ki pred-aednik Combes je govoril na nekem banketu v bainteuu zopet dolg govor proti »klerikalizmu« ter rekel, da bo »nadaljeval svoj boj do zmage republikanskega duha nad klerikalnim«. Zabavljal je seve tudi na-cijonalcem, ki se v ime svobode upirajo njegovim nasilstvom. Ta odpor v ime svobode je napravil Combesa jako nervoznega. — Za splošno volivno pravico so priredili socialni demckratje na Dunaju shod, katerega se je udeležilo 4000 osab. Govorniki ao povdarjali, da se prične jeseni, ko vlada zopet otvori državni zbor, odločen boj za splošno volivno pravico. — Shod čeških narodno-social nih delavcev se je vršil v Pragi. Poslanec Klotač je povdarjal, da bo njegova stranka vojno predlogo z vsemi sredstvi skušala preprečiti. Narod ae zahteve Ogrov pozdrtvlja s s mpatijo. Ako jih bo cesar dovolil, tedaj bodo l^hi iz tega izvajali posledice. Ko je Klofač pričel napadati vlado, je vladni zastopnik razpustil shod, kar je zborovalce tako razburilo, da so vladnega zastopnika s palicami nabili. — Urednik „Vorwartsa", glasila nemških socialnih demokratov, L e i d , je aretiran, ker je priobčil vest, da si nemški cesar hoče zgraditi na otoku Spree grad, v katerem bode varen pred socialnimi demokrati. — K a t o 1 i 8 k i shod v Brnu se prične prihodnjo nedeljo. Češko-narodni socialisti nameravajo tem povodom prirediti protestni shod. — Grško-turška z t e z a ? Iz Carigrada sa poroča, da ondi pričakujejo v kratkem dohod grškega kralja. Njegov obisk na sultanovem dvoru spravljajo v zvezo z novo grško-turško svežo. — Boj proti kongregacijam. V Cherbourgu je imel francoski mornariški minister govor, v katerem je izjavil, da mornarica ne sme biti več zatočišče častnikov, ki so bili vzgojeni od dominikancev. Minister jo ponovil trden sklep vlade za i »vedenje kongregacijskega zakona. — Belgijski kralj pride dne 25. t. m. m Dunsj. — Zdravnikzazbližanje Vatikana sKvirinalom.Nazdravniškem Kongresu v Vidmu je predlagal zdravnik dr. Delfabbro, naj se naprosi osebnega zdravnika Pija X., Da Venezia, naj deluje na zbližanje Vatikana s Kvirinalom. Predlog je zadel ob odločen odpor. — Dovoljen uvoz orožja v Kino. Cesar Viljem je razveljavil prepoved glede avoza orožja in vojnih potrebščin v Kino. Cerkveni letopis. Ia Zirov. Žirovaka M iriuna družba napravi v n e d e 1 j o t. j. 30 t. m. pod vodstvom g. kaplana izlet na Dobrovo. Odh;d iz Žirov ob 9 uri — prihod na Dobrovo okoli 4. ure. Ob 6. uri bodo pete htanije z blagoslovom. Drugi dan ob 5 uri skupna molitvena ura kot priprava za sv. obhajilo. Ob 6. uri služba božja s prid go, in skupno obhajilo. Po sv. maši pete litanije in nazadnje sv. Križev pot. Družba se v d e -leži izleta z zastavo. Slovenci in Hrvatje. Iz Kamnika, 22. avg. Oilična družba Hrvatov in Slovencev obojega spola je pretekle dni od tukaj poslala udanostni pozdrav starosti pesnikov iz ilirske dobo, Ivanu vit. Trnskemu, slaveč ga kot boritelja hrvaško slovenske vzajemnosti. Na ta pozdrav je slavni pesnik odgovoril na razglednici: Rodoljubnoj se radujem vam slozi, Pa bratite se, sestrite u vieke ; Nadiačat jaki napast sile pneke Vrednoči vašoj dragi Bjg pomozi! Ta iiti korien dvojoj na je loži I susjedi smo osviešteni teke. Na oba briega Save, naše rieke, Preginjač svak nas nek skroz i skrozi. Oj dajte složno sad prionte radit, Obogatit se imanjem i znanjem, Na rodjenoj si grudi umieca sadit, Te naški pjevat svetim zanimanjem ! To pjesnika je odzdrav davnašnjega U Kamniku što sjetiste se njega. Na Fužinama u hladu 10/8. 1903. U velike zahvalni Ivan vit. Trnski. Dnevne novice« V Ljubljani 25 avgusta. Škofijska sinoda v Mariboru se je včeraj ob 4. uri jako slovesno otvorila. Zbralo se je 21S duhovnikov okoli svojega škofa premil. g. dr. Mihaela Napotnik, ki je v krasnih besedah zbrane nagovoril v latinskem jeziku. Danes je prva „javna seja«. Presvetlemu gospodu knezoškofu se je danes poklonila deputacija slov. katoliškega dijaštva, obstoječa iz gg. phil. Ivan Grafenauerja, theol. Andr. Orehek in abit. Iv. Bajuk, ter se zahvalila za blagonaklo-njenost, s kojo je odlikoval danes katol. slov. dijaštvo. Sestanek krščanskomislečega učiteljstva in dijaštva v Ljubljani. Sinoči se je vršil na vrtu restavracije pri »Zvezdi" pozdravni večer krščanskomislečega dijaštva in učiteljstva ob jako lepi vdeležbi. Videlo se je, da so vrste krščanskomislečih učiteljev in dijakov zopet jako n a r a s 11 e. Predsednik »Danice" phil. Grafenauer je pozdravil navzoče rekoč, da ga silno veseli, da vidi pred seboj toliko zbranih, kakor še nikdar na pozdravnem večeru. To je dokaz, da se naše ideje širijo. In kakor je do-zdaj do letos narastlo število udeležencev tako naj bi tudi drugo leto ob priliki lOlet-niče števila bila v progresivnem razmerju. Ko bomo enkrat že izstopili iz dijaškega življenja in bodo drugi stopali na naša mesta, tudi tedaj bomo radi prihiteli sem na dijaške shode; saj nas druži trojna ideja: krščanska, slovenska in demokratska. Ia v imenu te trojne ideje pozdravlja navzoče. Dr. Krek nazdravlja idealom in smislu za žrtve, ki vlada v tej družbi, g. D e r m a -s t i a navzoče brate Čehe. Nato je govoril češki bogoslovee J e m e 1 k a , čegar nastop je občinstvo burno pozdravilo. Govoril je v češkem jeziku ter nazdravljal Slovencem in skupnim verskim in narodnim idealom. Phil. Marinko je nazdravil Hrvatom povdarjajoč, da je veselo znamenje, da so se tudi na Hrvatskem začele širiti naše ideje. To je veselo znamenje, ker na Hrvatskem je marsikaj gnjilega in je treba temeljito pomesti. Stvari se nikdar ni šlo do dna in zato vsi nevspehi. Zato je veselo znamenje, da Be je jelo dijaštvo gibati v smiBlu pravega demokratizma, ki je mogoč edino le na katoliški podlagi. Za njim je govoril phil. B u t k o v i č , predsednik »Hrvatske« in pravi, da je prava sloga med Slovani edino mogoča na podlagi krščanstva. Tej prayi slogi napija! — G. theol. Smodej iz Celovca nazdravlja v imenu Akademije slov. bcgoslovcev v Ce-lovou slovenskim kat. mislečim akademikom, vzlasti pa še krščansko mislečemu učiteljstvu ter pravi, da, ako bi imela Koroška tako učiteljstvo, ne bi bila nikdar izgubljena. Predsednik »Slomškove zveze« g. Jaklič pravi, da ima zveza prestati hude hoje. »Zveza« se ne more tako razviti, kakor bi se razvila pri normalnih razmerah, ker jo tlači kranjski liberalizem, ki svobodo razume le zase. Med učitelji ima zveza že mnogo somišljenikov, ki so pa vsled vladajočih razmer ne upajo pokazati. Zato pa, da stro terorizem, se hočejo učitelji opreti na ljudstvo, ondi bomo iskali svoje moči, tu zmaga bo gotova. Zmagi govornik napija. Predsednik »Slomškove zveze bogoslovcev« v Mariboru g. Z o 1 g a r napije katoliško narodni ideji. Gospod Te r se g 1 o v iz Gorioe prinaša pozdrave od goriških in tržaških Slovencev. Govornik pravi: Bodite si v svesti, da bomo, ko pride čaB, krepko zastopali katol. narodne ideje. Moški zbor abiturijentov pod vodstvom abiturijenta B a -j u k a je zapel celo vrsto lepih slov. pesmi. Danes je bila ob 8". uri zjutraj sveta maša v cerkvi presvetega srca Jezusovega, ki jo je darovi presvetli gospod knezoškof dr. A. B. Jeglič ter tako izredno odlikoval učiteljstvo in dijaštvo. Danes ob 9. uri dopoludne so imeli dijaki predavanje v »Rokodelskem domu«. Navzočih je bilo okolu 100 dijakov. Predavali so g. Ter-seglo v: »Identičnost nauka in cerkve Pavlove z naukom in cerkvijo, kakoršno je zasnoval Kristus; g. phil. Anton Rabu za »Arheologična raziskavanja na Kranjskem«; g. cand. mecb. Vladimir Remec pa je predaval : »Električni tokovi visoke napetosti in frekvence«. Dijaštvo je poslalo brzojavko biskupu M a h n i č u in biskupu S t r o s s-mayerju. — »Slomškova zveza« je zborovala danes dopoludne v »Alojzije-višču« po naznanjenem vsporedu. Udeležba je bila povoljna. Poleg poročila tajnika in blagajnika so izborno predavali učitelj gospod Štrukelj o »Soli v boju zoper alkoholizem«; g. dr. Krek namesto zadržanega profesorja Jarca o »Soli in gospodarskem napredku«; slednjič učitelj gosp. Jaklič o »Učiteljski zadrugi«. Ustanovila se je že »Hranilnica in posojilnica slovenskih učiteljev v Ljubljani«, ki začne v kratkem poslovati. — Danes popoludne je bil m a n i -festacijski shod za slovensko vseučilišče. O tem shodu poročamo jutri. Zvečer je komers. Dr. Ivan Tavčar je sedaj v Karlovih varih, odkoder je poslal v svet članek »Nekoliko odgovora dvornemu svetniku Francu Sukljeju * Iz tega suhoparnega odgovora, kateremu se pozna, da ima g. dr. Tavčar spremenjeno dijeto, Be vidi, da bolezni, na kateri trpi, gosp. doktor ni prav proučil. Po našem mnenju g. dr. druzega ne manjka, nego da strašno trpi na slepoti. To je za v o d j o politične stranke vsekakor kritična bolezen. Mi dvor. svetnika Šukljeja ne bomo branili, ker se zna, ako smatra za potrebno, sam izborno braniti, za daneB le pribijemo, da vodja narodno-na-predne stranke popolnoma negira nemško nevarnost in nemški naval na Kranjsko. Dr. Tavčar zaključuje svoj članek z naslednjimi besedami : »In nemški naval ? Kaj pa imajo naši Nemci danes, česar bi že pred desetletjem ne bili imeli ? V č e m pase kažeta nemški naval? Tudi tukaj je treba z dejstvi na dan. Morda v tistih ljubljanskih demonstracijah ? Kaj pomenjajo te ? Navadno škodujejo tistim, ki so jih provzročili. Resen politik ne računa ž njimi! Morda v tistih ponočnih pouličnih napadih? Take reči naj mladi možje sami med sabo poravnajo, kakor se godi v Pragi, v Plznu in drugih čeških mestih! Take afere služijo Ivanu Stefetu v dokaz germanskega napredka, in kvečjemu še »Edinosti« v Trstu." — Tako govori vodja narodno napredne stranke. Zveza z Nemci mu je zavesala oči in sedaj »ne vidi nič, ne sliši nič.« On vidi samo prijazno se mu smehljajoči obraz barona Schwegla, in kaj ga potem briga nemški naval na Gorenjsko, kaj briga njega, vodjo kranjske nar.-napredne stranke, nemški naval, pod katerim umirajo naši v bratje sosednih nam deželah. Zgoraj priob-čene dr. Tavčarjeve besede naj ostanejo pribite v neminljiv spomin, kakega vodjo je imela »narodno napredna stranka« v eni ca Slovence najbolj kritičnih dob! Na te besede seve gosp. doktoria ne bomo ostali dolžni odgovora. Če njega ne bomo mogli prepričati, pa utegnemo prepričati — njegove prisUše. Prezentiran je za župnijo Babno polje č. g. Adoli K n o 1 , ondotni župni upravitelj, in za župnijo Poljanice č. g. Frančišek a t u r m ondotni župni upravitelj. Shod političnega društva »Edinost« v nedeljo popoldne pri Sv. Lanu v tržaški okolici je bil mnogobrojno obiskan. Ž j predsedniku Mand ču bo navzoči burno pritrjevali. VzlaBti so na poslušalce vplivale priproste besede domačinov, ki so jako ostro opisovali postopanje vlade proti nam, tuko, da je bil predsednik večkrat prisiljen vzeti jim besedo. Dr. Rybar je pač vedno Rybaf. Zgodovinsko je dokazoval, kaj so Slovani storili za Avstrijo in kako plačilo prejemajo za to. On razume Lahe, zakaj poitalijanču-jejo našo zemljo, pozna dobro slepoto vlade, a ne razume onih, ki bo tepeni, a vendar se navdušujejo za palico in dvigajo ono zastavo, katero ljubljenci vlade mečejo v blato. Gromelo je po dvorani, ko je govornik pozval navzoče, naj pošljejo svoje pozdrave za svobodo borečim se Makedoncem ia Hrvatom. Dr. Rybar je bil vprašan, naj, navede ono sredstvo, katero so rabili Lshi, da so dosegli vse, na kar je on odgovoril : »Zgodovina nas uči!« — a predsednik prof Man-d c je zaključil: »Malo govorimo, a delajmo !" — Današnji shod je dokazal, da naše ljudstvo je zrelo braniti svoje pravice za svoj obstanek tudi s krvjo. Torej na delo — pak što Bog dade i sreča junačka ! Slovensko šolstvo v tržaški oko-iioi. Na shodu pri Sv. Ivanu bila je vspre-jeta sledeča resolucija: Okoličanski in tržaški Slovenci, zbrani na javnem ljudskem Bhodu pri Sv. Ivanu dne 23. avgusta t. 1. 1) protestirajo svečano proti Bklepu mestnega sveta tržaškega, da s a ustanovijo italijanske paralelke na ljudski šoli pri Sv. Ivanu; 2) poživljajo c. kr. vlado, da sistirp ta sklep in prepreči otvoritev rečenih paralelk ; 3) pričakujejo od državnih oblastij, da ustanove čim preje slovensko ljudsko šolo v Trstu. Slovensko katoliško društvo za kamniški politični okraj vabi na društveni shod in redni občni zbor v nedeljo dne 30 avgusta 1903 ob pol 4. uri popoludne v Mengšu pri Jelenu. Vspored društvenega shoda: 1. Nagovor društvenega predsednika. 2. Govori gg. poslancev o političnem in gospodarskem položaju. 3. Resolucije. Vspored rednega občnega zbora: 1. Letno poročilo tajni-kovo in blagajnikovo. 2. Volitev dveh pre-gledovalcev računov. 3 Slučajni nasveti društvenih članov. — K obilni udeležba vabi Odbor. — Otvoritev »Društvenega Doma" pri Devici Mariji v Polju bo, kakor smo že kratko omenili, dne 30. avgusta 1903, ob polu 3. uri popoldne. Vspored je naslednji: A. Blagoslov: a)zaščitnika »Društvenega Doma", namreč kipa presv. Srca Jezusovega. Sledi primerna pesem, b) »Društvenega Doma". Sledi primerna pesem.— B. Slavnostno zborovanje: a) pozdrav došlih društev in gostov, b) slavnostni govor. — C. Veselica v društveni dvorani s sodelovanjem tamburaškega zbora »Izobraževalnega društva" v Mekinjah pri Kamniku. — Sv. Roza Limanska. Igrokaz. Vstopnina: Sedeži I. vrste 2 K. Sedeži II., III. in IV. vrste 1 K, ostali sedeži 60 v. Stojišča 30 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Po dokončanem vsporedu prosta zabava s tambu-ranjem, petjem in šaljivo loterijo v korist »Društvenemu Domu«. Vstop k prosti zabavi je prost. NB. Društva, ki se mislijo vdeležiti, naj bi blagovoljno do petka, 28. t. mes. naznanila vsaj približno število vdeležencev. — »Slovenska krščansko-soci-jalna zveza" se vdeleži slavnosti po posebnem odposlanstvu zzastav o. Ljubljanski vdeleženci se zbirajo prihodnjo nedeljo točno ob 1 uri popoludne v Debelakovi gostilni v Vodmatu. — Nemški barbarizem v okolici sv. Višarij v Zajezeru. Piše se nam: Obiskal sem Zajezero pod Višarjami in opazil v »Slovencu" omenjeno pustošenje ob potih slov. planinskega društva, ki vodijo iz Zajezera in Ovčje vasi na svete Višarje. Tako delo opravljajo včasi kje narazsodni ljudje, tukaj pa izjemoma c. kr. gozdarji. Le nemški zagrizenci so zmožni takega neču- Dalje v prilogi. Priloga 195. štev. ..Slovenca1* dn6 25. avgusta 1903 venega barbarizma, kateri se pa lahko maščuje nad Nemci samimi. Ali se morda ces. kr. gozdarji verskega zaklada v Trbižu še spominjajo, kako se je pred petimi leti 5. septembra ponesrečil profesor Klement Maier iz Celovca hodeč z Višarij v Zajezero, ko še ni bilo poti, znamenj in napisov slovenskega planinskega društva? Prišel je v položaj, da ni mogel ne naprej in ne nazaj. V mokri strugi potoka je moral stati 32 ur; celo noč je prebil v smrtnem strahu. Le kakor čudež je bila njegova rešitev. Iskali so ga orožniki in vodniki po celem okrožju Zajezera, našli so ga vsled izpovedbe pastirčka, da je slišal klice na pomoč, tako obnemoglega, da sam še hoditi ni več mogel. — Kako hvaležen je bil isti gospod, ko je mogel na dan obletnice svoje rešitve varno hoditi po novi poti „Slov. planin, društva" z Višarij v Zajezero. — In sedaj hočejo nemški gozdarji iz Trbiža s svojim nezmi-selnim početjem, da bi se zopet kdo ponesrečil, kar bije naravnost v obraz vsakemu človekoljubju. — Z brezobzirnostjo, kakoršne so sposobni le dotični Nemci, so se spravili celo na pot, po kateri so skozi več ko 500 let hodili Slovenci iz Ovčje vasi, Ukev in zahodne kanalske doline ter Italijani na sv. Višarje. Deželni poslanec Fran Grafen-auer je rešil pred par leti četo štajerskih Nemcev, kateri so blodili ob tej poti okoli, ker je radi snega v gozdu niso mogli najti, in so bili že vsi obnemogli v poznem večeru. Radi tega se je pot zaznamovala, da se sosebno ob času snega na deblih dreves vidijo znamenja. Tudi ta znamenja so divjaki uničili. — Slovenci, sodite to zlobno početje! Človeku dvajsetega stoletja se zdi nerazumljivo. Vendar tudi tu tiči skriven namen. Ne skrbi za divjačino, katera je že skoz štiri leta hodila brezskrbno mimo slovenskih napisov in potnih znamenj, ampak strah in jeza pred bodočo slovensko planinsko kočo v Zajezeru je vzdignila trbiške Nemce in povzročila zlobno dejanje. Hočejo zapreti koči še poprej vsa pota z Višarij. — Pa ne bodo se jim spolnile vroče želje, ako imamo Slovenci le malce skrbi za svojo posest ob severozapadni meji. — Obširna senožet „Slov. planinskega društva" ima krasno lego v divnem Zajezeru ter nudi vse pogoje za prijetno planinsko letovišče. Koča se zida prihodnjo spomlad. Slovenci pokažite svoje zaničevanje nemškemu barbarizmu s tem, da pošljete svoje prispevke za zgradbo planinskega doma v slovenskem Zajezeru. Veličasten, divno lep in zdravje hraneč svet je Bog nam Slovencem tam dal na razpolago — pravi planinski raj — ne pustimo, da se nam od tujcev zapre za vselej. — Darove sprejema g. Alojzij Knafelc, tajnik Zilske podružnice „Slov. plan. društva" v Beljaku. — Is Kamnegorice, 24. avg. Biago-rodni gospod Andre) Gassner, to varnar v Tržiču, je daroval za zastavo naše Marijine druibe 50 kron, za dva nova ka menita oltarja v župni cerkvi kamnogoriški ter slikanje cerkve 50 kron. Za oltarja in slikanje omenjene oerkve so tri dekleta Zvan delavke v ljubljanski tobačni tovarni, mej tovaršicami nabrale 107 kron. Blagorodnemu gospodu Andreju Gassner se za velikodušni dar, istotako zgoraj omenjenim nabiralkam in darovalkam iskreno zahvaljujem ter kličem : Bog jim obilno povrni! — Anton V e r b a ] s , župnik. — Skrivnostna sadova viničarja Bratuše. Hčer viničarja Bratuse so sedaj že pripeljali v Maribor, kjer jo bedo ogledale razne osebe njenega rojstnega kraja. Franca Bratuša tudi pripeljejo v Maribor. Vsekakor čudno je, zakaj je Bratuša s toliko gotovostjo trdil, da je svojo hčer umoril, ko jo je dobil v gozdu vso sestradano, in da je to priznavala tudi njegova žena. Ali je morda umoril kako drugo dekle? — Liberalec in — post- Liberalna svobodomiselnost je res velika! V petek so prišli trije abiturijentje na svojem potovanju po Notranjskem v neko gostilno na Uncu Ker je bil petek in torej post, so zahtevali postnih jedij. Gostilničarka jih čudno po gleda in pravi, da nima postnih jedij, če ho čejo, naj jedo meso in juho. Toda dijaki so si naročili sira in kruha in — bili so zado voljni. Toda ne tako gostilničar. S hudim očesom je meril dijake in nazadnje je reke ženi tako, da so dijaki slišali: »Aber diese drei sollen hinaus.« Žena mu odgovori tudi nemško: »Ven jih ne morem vreči « No, ni ji bilo treba met iti ven klerikalnih dijakov, ker so Bami vstali in — šli. Torej taka je olika in svobodomiselnost liberalca, ki je dovršil celo pet šol in bil včasih tudi poštni uradnik. Razume se, da je to eden glavnih »Narodovcev« na Uncu, ki strahovito sovraži klerikalce. Da se je na te dijake spravil, ni čudno, ker ve, da se samo klerikaloi de postijo. Gospodu gostilničarju pa povemo sle deče: »Le nikar ne odganjati ljudi iz svoje hiše, ker bodo sami radi Sli in Vi bodete kmalu sami.« — Letina na Notranjskem. S Pivke se nam poroča: Sedaj imajo ljudje največ dela s košnjo, ki je tukaj jako težavna in tudi draga. Koscem treba dajati po dve kroni na dan, tobaka in hrano. Kmetovalec večkrat že na travniku mrvo dražje plačuje, nego jo more prodati. Da se pijače ne manjka, je obče znano. Pridelek sena bode srednje mere. Žito se je še obneslo, le vihar ga je minoli mesec povalil. Sočivje Be dobro razvija, krompir pii je v juliju poparila strupena rosa. Sadje de nekaj kaže, koder pridno Ijoje sadjerejo. Naj še dostavim, da bi bil potreben zakon z določbe, da se delgovi za prodane opojne pijače ne morejo iztirjavati. — Op. uredništva: Obrtni odsek drž. zbora je že izdelal dotični načrt zakona proti pijančevanju. V kratkem objavimo glavne do ločbe. — Poštna vest. Služba poštnega eks-pedienta v Sent Jakobu v Rožni dolini je podeljena poštnemu ekspeditorju Karolu Š u s t e r j u. — Konj je ubil v Beljaku hlapca Petra Bonnerja. — Razveljavljene občinske volitve. Štajerska deželnav vlada je razveljavila občinske volitve v Št. Jur ju ob južni železnici in odredila nove volitve. — V »Narodovo" uredništvo je vstopil Rado Pustoslemšek. — Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo 1500 K podpore za napravo vodovoda v Ledinah pri Logatcu. — Ustanova za uboge. Predlansko jesen v Ihanu umrla posestnica Ter. Smole je zapustila glavnico 1200 K za ustanovo za uboge. — Razširjenje šole. Dvorazrednica v Mirni peči se razširi s prihodnjim šolskim letom v trirazrednico in ustanovi novo učno mesto. — Mlada tatica. Prodajalki Ter. Majzel v Kozarjah je 16 letna dekla Marija Vrhovec iz D. M v Polju ukradla iz miznice bankovec za 20 K in več obleke ter pobegnila. — Novice s Štajerskega Strela u b i 1 a je 18. t. m. posestnikovo ženo Ano Glušič v Podkraju, ko je stala na pragu hiše. Svojemu možu zapušča sedem otrok. - Ogenj. V Podlogu je dvema posestnikoma pogorelo dvoje poslopij, škode je 6000 kron. — Nove vrste harmonij „Progres" je razstavljen v Gradcu v prodajalnici Karola Hessa. — Zveza kmetijskih zadrug za Štajersko ima dnč 3. septembra v Gradcu svoj občni zbor. — Nezgoda na vojaških vaj ah. Na vojaških vajah na Štajerskem je rezervist 7. pešpolka Finsterwalder vsled velike vročine zblaznel. Več rezervistov je dobilo solnčarico. — 50 let kopališčni gost. Svetnik zagrebško trg. zbornice in špediter g. Vilj Schwarz že od leti 1853. vsako leto redno obiskuje kopal;šie v R gaški Slatini. Povodom letošnje 50 letnice mu je vročilo kopališko ravnateljstvo v spomin krasno izdelan album s slikami iz Rogaške Slatine, ki ga je izvršil dunajski dvorni atelje Klein. Gospod jubilant je vkljub svoji visoki starosti pri najboljšem zdravju ter je pred odhodom ravnateljstvu zagotavljal, da se še vsako leto povrne v priljubljeno kopališče. Poleg tega šteje kopališče še več drugih dolgoletnih rednih obiskovalcev. Presvetli djakovski biskup Strossmayer obiskuje že 39. leto rogaško slatinsko kopališče, cela vrsta gostov pa že nad 20 let zahaja tu sem iskat ljubega zdravja; mej temi so posebno posestnik Lippics iz Sobotice, vdova medic, svetnika Prinz z Dunaja, Konigsmaier iz Zala - Eger-szeg, in mnogi drugi. Dobavni razpis. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da namerava c. kr. domobransko ministerstvo potrebščino raznovrstnih oblačilnih in oprav, predmetov potom splošne konkurence zagotoviti. hmed predmetov, katere je dobaviti, se posebno opozarja na naslednje: klobuki, zapone, gumbi, usnjene rokavice, usnjene listnice, ostroge, kuhinjsko orodje, čutare, kolci za šotore, krampi, lopate, sekire, dleta, klešče, konjski koci, volneni jopiči itd. Ponudbe je po predpisanem uzorcu najkasneje do 30. septembra do 12. ure opoludne vložiti pri vloinein zapisniku c kr. minister stva za domobrambo. Uzorci predmetov, katere je dobaviti, se dobe pri glavnem skladišču domobranske vojne oprave (Landwehr-Ausriistungs - Hauptdepot) na Dunaju. Razglas obsegajoč natančneje pogoje, seznam predmetov, katere je dobaviti, in ponudbeni uzorec je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled, — V konkurz je prišlo »Kmetijsko društvo«,,v Dolenji vasi pri Ribnici. — Živio cesarju — in policija v Slovenji Bistrici. »Živio« povodom cesarjevega rojstnega dne računajo v Slovenji Bistrici med zločine. Klic »heil« je postal na Spodnjem Štajarskem znakom vsenem-škega mišljenja. Tudi povodom letošnjega cesarjevega rojstnega dne bo v Slov. Bistrici po vsem mestu heulali ta svoj heil! Ker pa se je nekdo tako spozabil, da je zaklical cesarju slovenski „živio«, je druhal padla čez enj kakor čez kakega zločinca. Došli občinski stražar ga je zabiležil in toliko da ga ni aretiral. In dotični »zločinec« je bil akademično izobražen mož in se bo moral eventuelno opravičevati pred policijo, ker je cesarju zaklical »živio«. Res izborno skrbi vladni zistem za utrjenje dinnstičnega čuv stva med avstrijskimi narodi! — Umrl je v Cerknici notar gospod V e h o v a r. — V Zagrebu ponesrečila se je kuharica Ana Nadoh, doma iz St. Petra na Notranjskem. Eksplodirala ji je steklenioa špirita, ko je prilivala samovaru. — Okrajno glavarstvo v Brežicah dobi novega vodjo pl. R a i n e r j a i* Ljutomera. Dosedanji ondotni okr. glavar pl. V i s t a r i n i je premeščam v Gradec Novice i/, Amerike. § Našel dragocen biser Pri wiscon-sinskem mestu Genoa je našel Frank Hastings velikansk biser, bele barve in 186 grainov težak. Z biserno lupino vred ga je prodal krajevnemu juvelirju za 2575 dolarjev, a njegova vrednost se ceni na kakih 15.000 dolarjev. § V rudniku ponesrečil. V Columbia rudniku, ki je oddaljen kake tri milje od Chisholma, je 10. t. m. ponesrečil rojak John L a v r i č. Prišedši v rudnik je pa zgrešil pravo pot vsled goste sopare, ki prihaja od vodenih sesalk. Prišel je v kraj, kjer nižajo rudnik, ter je padel v votlino 70 čevljev globoko. Ostal je na mestu mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Hibbing, Minn. — Pokojnik je bil doma iz Loža na Notranjskem. V Ameriko je prišel 23. junija 1. 1. V stari domovini zapušča žalujoče stariše, brate in sestre, v Clevelandu, O., pa jednega brata. § Slovenska cerkev v La Salle, 111 je toliko gotova, da so imeli obe maši v nedeljo 12. julija v nji in čez par tednov bode vse poslopje končano in 12. septembra pa bode mil. vladika Spalding ali pa pomož-škof Reiley posvetil cerkev. § Živega odrli, z žeblji našpikali in sežgali V zgodovini linčanja se bo pač odlikovalo malo selo Devon, okraj Mingo. Poživinjen črnec je namreč napadel 14 letno dekletce, jo vjel blizo njenega doma in od nesel v bližnji gozd ter jo privezal k drevesu. Sosedom se je čudno zdelo, kam bi bila zginila, ter so jo šli iskat. Umirajoča je še mogla pojasniti položaj. Zasačenega črnuha je razkačeno prebivalstvo zavleklo v vas in ga privezalo k drevesu. Potegnili so z njega obleko in mu v kožo nabili bodic, žebljev, nožičev, in drugih ostrih predmetov, med tem ko je nesrečnež zastonj prosil zdivjano druhal odpuščanja in milosti, ki mu je nazadnje še jezik odrezala. Nato so mu potegnili kožo s krvavečega telesa in si koščke med seboj porazdelili. S kuhinjskim nožem so mu potem izrezali še srce, posekali z rok in nog prste in vse odnesli — za spomin. Tako razmesarjeno truplo so slednjič polili z oljem in žrtev spremenili v kupec pepela. — Tako se dogaja v toliko hvalisani civilizirani Ameriki. § Devet rudnikov zopet odprli Dne 20. avgusta so znova pričeli delati v devetih rudnikih Amalgamated Copper družbe v Butte in v šmelci v Anacondi. Kakih 50.000 delavcev se je vrnilo na delo. Delo je bilo prenehalo zarad potrebnih poprav in prenovitev v šmelci. To novico je gotovo z veseljem pozdravilo na stotine ondotnih Slovencev. § Z umetalnim ognjem zastrupil kri. Iz Eveleth, Minn. se poroča: Tu je umrl rojak Pavel Medved, star kacih 25 let, doma iz Poljan pri Kolpi na Dolenjskem. Rajnik je ob priliki narodnega praznika, dne 4. julija, zažgal umetalni ogenj, pri čemur se je v roko nekoliko ranil, vsled česar se mu je zastrupila kri. Pokojnik je bil oženjen, in baš pred tednom dni je poslal v staro domovino svojo ženo z nedoraslim otrokom. § Ponesrečni Slovenec. Iz Ely, Minn. se poroča: Ponesrečil se je tu rojak Anton Šuštar. Ko je zjutraj dokončal svoje delo, je stopil na vzpenjačo v železnem rovu Sa voy na 26. rudniku in nesreča je hotela, da ga je vzpenjača pritisnila v globokem rovu, pri čemer mu je poškodovalo život tako. da je le malo upanja, da okreva; sedaj se nahaja v tukajšnji bolnišnici. Omenjeni rojak je doma iz vasi Podgora pri Dobrepolju, okraj Velike Lašče. § Slovenec iz Šiške okolu sveta. Slovenski list „Mir" v Puebli piše: »Gospod J. K 1 e m e n č i č, doma Šiške pri Ljubljani, nas je razveselil svojim obiskom. Ravno sedaj je prišel iz Honolulu, Hawai, pa njegovo popotovanje je bilo jako obširno. Začenši v Hawati popotoval je na Filipinske otoke, od tam preko Japonskega na Kitajsko proti Evropi in od tam zopet sem v Ameriko. Mudil se je v vsakem kraju dovolj časa, da se je mogel seznaniti z glavnimi znamenitostmi dežele in kot skrben opazovalec si je prisvojil obsežno poznanje sveta. Upamo, da se prijazni gospod vdomači tukaj v Puebli." § 20 funtov ledu na dan. Neko dekle v Wellstonu, O., poje vsak dan od 15 do 20 funtov ledu. Vkljub temu je popolnoma zdrava. § Amerikanoi ob Leonovi smrti. Nekaj posebnega je bilo RoOBeveltovo ravnanje ob smrti papeževi. Ukazal je državnemu tajniku Hay u, da je uradno v imenu ameriškega naroda izrazil Rampolli sožalje ob smrti Leonovi. In noben Američan ni oporekal, kar bi se bilo nedvomno zgodilo še pred par leti. To pač kaže, da hvala Bogu zginjevajo predsodki zoper katoliško cerkev med Anglosaksonči in da ne morejo niti nekonfesijonelni" državni uradniki zatisniti očij pred važnostjo katoliške cerkve. § Kajenje ne okrajša življenja V Kalamazoo, Mich., je 17. julija umrl 89 letni W. Pattison ki je vsako leto poprečno pokadil čez 4000 smodk. § Kap zadela je 16. m. v Somerset, Pa., Abner Mc Kinleya, brata umorjenega predsednika Združenih držav. § Masonski tempelj V Nantonu.O., bodo postavili masonski tempelj, ki bo Btal 50 000 dolarjev. § Posledioa dobrih časov v Ameriki je sedaj vladajoče pomanjkanje služkinj. Gospodinje po celi Ameriki Be pritožujejo, da jim ni mogoče dobiti domače postrežbe. Vse hiti v tovarne, dokler je zaslužek dober. Po cele predale prošenj za služkinje objavljajo vsak dan dnevniki. V državah Kansas in Missouri ponujajo celo po kmetih gospodinje deklam od 50 do larjev do 4.50 na dan, pa vse nič ne po maga. Njihovim možem pa Be tudi žito kvari na poljih, ker ni nikogar, da bi pomagal žeti. § Klub milijonarjev. V New Yorku so ustanovili klub samih milijonarjev. Število društvenikov je omejeno na 200. § Narodna hrvatska zvesa v Ameriki krasno napreduje. Ona šteje sedaj neita) nad 17.000 rednih udov, a nekaj nad 20.000 zakonskih. Novih udov je pristopilo v tem mesecu 820, več kakor v kateremkoli mesecu, odkar deluje zveza. Jako veseli i nas Slovence krepek napredek narodne br vatske zveze v Ameriki in ji želimo najbolj šega uspeha. § Ponesrečenec umrl V Puebli je umrl pri delu ponesrečeni 58 let stari Jožef Zupančič iz Višnje gore. § Poročilo izseljenoa o ravnanju z izseljenci ki se je tudi pripeljal na tej ladiji, ter je z Jos. Janežičem iz Ljubljane otvoril v Jolittu pleskarski obrt. Iz Amerike poročajo: Več ko 300 Slovencev je dospelo 20 julija v New York s francosko ladijo »La Gascogne.« Bili so večinoma doma izpod Ljubljane in Litije. Matija Jakopin pripoveduje o grdem ravnanju uslužbencev tega parnika z izseljenci. Nezadovoljnost mod temi je bila velika, zlasti še, ker so jih kar molzli za denar, predno bo jim prinesli kaj hrane. Vožnja preko morja jo bila viharna, kar je provzročilo tudi mnogo bolezni med potniki. Hudo bo trpele tudi matere z otroci, za katere se ladjini uslužbenci niso prav nič pobrigali, prepustivši jih svoji usodi. Neusmiljenost in surovost teh mornarjev se skoro ne more popisati. Mnogo potnikov se je izreklo, da se bodo pritožili zoper to surovost, ter da bodo iBto razglasili po ameriških in evropskih časopisih. Hrana na ladiji za medkrovne potnike je bila do oda nezavžitna za vsakega, ki je imel količkaj občutljivi želodec. Res, čudno je, da se nobena vlada no potrudi niti toliko, da bi poizvedela o razmerah, ki se gode na ladijah tekom vožnje, ter bi prisilila parobrodne družbe postopati z ljudmi vsaj na pol človeško. Zdravniška preiskava na Ellis Islandu je tudi sedaj z upeljavo novega naselniškega zakona nad vse stroga. § Ubilo je v Ely Minn. 20 let starega Slovenca Petra Sterk, doma iz fare Staritrg pri Poljanah na Dolenjskem. § 73 let stari slovenski misijonar. Iz »E y, Minn. se poroča, da je visokočastiti gospod generalvikar, monsignor Job. F. Bub, navzlic svojim 73 letom še vedno čil in zdrav, ter da sedaj zopet vsak teden enkrat obiskuje svojo ljube Indijance v reservaciji onstran jezera Vermilllon. Vsaki teden ga odpelje vladna ladija iz reke pri Tower-u preko vermillionskega jezera k njim. Krmi-lar mu je Indijanec, ki je ob enem tudi policaj v reservaciji. — Viaokočastit. starčku želimo še mnogo let! § Nagla smrt. Gostilničar Valentin Prijatelj v Collinwoodu je nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap Zjutraj je bil v gostilni ter je prodajal pijačo, toda nenadoma se zgrudi na tla ter v par trenutkih izdihne. § Pritlikavka umrla. Iz New Yorka pišejo : Gdč. Mary J. Piercey, baje najmanjša ženska na svetu, je umrla v svojem stanovanju v Bayonne, N. J. Bila je 31 palcev visoka, tehtala je 50 funtov in je dosegla 40 let Vročina zadnjih dni je kriva njene smrti. § Velikanska železnioa. Iz verodostojnih virov doznajemo, da se je že skoro ustanovila družba z velikanskim kapitalom, ki bo zgradila prekmorsko železnico iz New Yorka v San FranoiBco, potem severno skozi Kalifornijo, Oregon in W»ehington ob brežini v Juneau, Alaska, odtam v FortCu-duhy in dal)e na zapadno končino Alaske do Bering-morja. Tu bodo napravili tunel pod morjem v Sibirijo, kjer se bo črta nadaljeval v Petrograd in Pariz. § Za novo slovensko cerkev v South Chicagi so blagoslovili vogelni kamen 2. avgusta. Vogelni kamen je blagoslovil škof Muldon iz Čikage, katerega so slovenska društva slovesno sprejela na kolo dvoru, slovesno propoved je imel dr. J. Selišker. § Zamorski pridigar umorjen. Iz Lewisburga, Tenn.: Druhal kakih 20 za-moroev je napadla hišo pridigarja J. Milli-kin-a Gospodar se je hotel rešiti s tem, da je zbežal skozi stranska vrata iz hiše. Toda napadalci so ga opazili ter ga ustrelili. Splošno je bil pridigar pri ljudstvu priljubljen. Ljubljanske novice. K volitvi v trgovsko bolniško blagajno moramo še omeniti, da se je posebno izpostavil za Nemce šef tvrdke K o r d i n pred škofijo, ki je prišel volit proti Slovencem, dasi bi moral svojo prodajalnico zapreti, ako bi ne prišel k njemu kupovat noben Slovenec. Kadar bodemo prenehali podpirati svoje nasprotnike, tedaj našim nasprotnikom tudi kričanje izvestnih listov nič ne bo pomagalo. Žrtev vojaških vaj. Nevarno je obolel član slovenske opere g. P o 1 a š e k. Vnela se mu je pljučna mrena. Pri vojaških vajah je moral oddelek, kateremu je bil prideljen, prenočevati v mokri travi. Ali res ni nobenih sanitarnih predpisov za zdravje vojakov pri vojaških vajah? Vrlemu pevcu želimo skorajšnjega ozdravljenja ! I , Spreten plavalec v Ljubljanici. Včeraj zvečer nabralo se je na bregovih Ljubljanice na Krakovskem nasipu in Pred prulami vse polno občinstva, ki je gledalo delavca Franca Albrechta, ki je oblečen plaval cd Trnovskega pristana do Šentjakobskega mosta. Atbrecht se je najpopred vozil s čolnom po Ljubljanici potem pa nalašč padel v vodo in se nalašč delal, kakor da bi ne znal plavati in da bode utonil. Ljudje so od vseh strani leteli skupaj in kričali, naj mu gre kdo pomagat, Albrecht pat ki zna prav dobro plavati, se je prevračal po Ljubljanici in se norčeval iz ljudi, btoril je to že večkrat. Napačna doktorja. Včeraj zvečer prišla sta v g( stilno Karola Laksandra na Rade ckega cisti št. 2 dva mlada gospoda, ki sta dejala gostilničarju, da sta dr. Oman in dr. Homec, zdravnika v deželni bolnici. Dala sta si dobro postreči in sta napravila cehe nad 5 kron. Nato sta poklicala gostilničarja, da bi plačala, ali naenkrat sta zače a se tipati po žepih in sta izjavila, da st» pozabila doma denar, da bosta pa že drugi dan zjutraj takoj poslala denar. Gostilničar jima je zaupal in je dal vsakemu še 1 krono, ker sta rekla, da bi še rada šla v kavarno Doktorja sta nato še nekoliko časa posedala, ko pa je šel gostilničar iz sobe, sta vstala in od šla. Ob enem pa je iz omare zmanjkala gostilničarju srebrna ura s zlato verižico v vrednosti 95 kron. Gostilničar je šel takoj doktorja iskat po vseh kavarnah, pa jih ni nikjer našel. Tudi danes je zastonj čakal, da bi mu prinesla denar. Cirkus Viktor je zapustil Ljubljano. Pri sobotni predstavi je mesarski pomočnik Svoboda pri rokoborbi premagal Laha Morettija, dobil pa razpisane nagrade — ni, ker je bil razpiB nagrade proračunjen na sleparijo. Moretti je prosil svobodo, naj ga ne vrže. Glas izmed občinstva. V noči od nedelje na ponedeljek okoli 1. ure je bil pred kazino velik krik in ropot; kulturonosci so se zmerjali med seboj. Pol ure pozneje se privali iz kazine druga družba, ki po Šelenburgovih ulicah do poŠte neprestano »hajla«. Policija, ki zasači in zamehuri vsakega slovenskega veseljaka, ima menda gluha ušesa za nemške kalivce nočnega miru, ali pa smo morda že »im Reiche der Gottesfuroht und frommen Sitte«, kjer so ponočni ŠKandali na dnevnem redu. Najdeno na juž. kolodvoru. V minolem tednu bo bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: 2 dežnika, 1 svilnat solnčnik, 1 ženska jopica brez gumb, 1 par rokovic iz sukanca, 1 palica, 1 brevir, 1 telovnik, 1 glavnik in 1 kravata. Iz Amerike domov. Danes dopoludne pripelialo se je z gorenjskim vlakom 60 oseb iz Amerike. Prijet tat. Posestniku Ivanu Seficu v Stepanji vasi je včeraj popoludne ukradel brezposelni strojarski pomočnik Franc Holi srebrno uro in srebrno verižico. Okradenec jo tata zasledoval in ga dobil v gostilni Franceta Černeta v MoBtah, kjer je bil uro in verižico že prodal in za denar pil. Holi je bil prijet in ga je župan v Mostah dal po nekem vžitninBkem pazniku prepeljati na policijo v Ljubljano, od koder so ga izročili sodniji. Velika vrtna veselica pevskega društva »Ljubljane" se je v nedeljo za društvo po- vsem častno izvršila. Veliki Koslerjev vrt je bil do zadnjega kotička t apolnjen, kar kaže, da si je to društvo v zadnjem času pridobilo veliko simpatij. Spretni pevci zapeli so par krepkih zborov, kateri so občinstvu oči-vidno ugajali, ljubljanska društvena godba je neumorno igrala in jo je treba poBebno pohvaliti, ker se je v zadnjem času povspela na zelo visoko stopinjo izurjenosti. Omenjati moramo tudi g. G j u d a iz Zagreba, brata tukajšnjega brivoa g. A Gjuda, kateri je s pevci dvakrat in s cer v pesmih »Črno-gorac crnogorki« in »Slovenac i Hrvat" nastopil ter pokazal, da mu je še vedno čil glas. V salonu bo se obiskovalci cel popol dan ob razstavljenih resnih in šaljivih predmetih zabavali in smejali. Okolu 6 ure spustil Be je zrakoplov s papirnatim plov-cem v zrak, in ko Be je ta spustil s pada-lico na tla, zaorili eo veseli „živio"-klici. Reči se mora, da so se udeležmki vsekakor izborno zabavali in bi si želeli večkrat tako prijetne priredbe. V Ameriko. Danes ponoči odpotovalo je odtod 90 Hrvatov in 51 Slovenoev v Ame riko. Napad na Bregu Krojaški pomočnik Franc Podgoršek je danes ponoči okolu pol 11. ure na Bregu napadel mestnega delavca Ivana Stepica, ko je prišel po Križevniških ulicah. Dal mu je dve zaušnici, da je padel na tla. Stepic je nato se branil z nožem in je Podgorška sunil v nogo in mu prizadjal precej znatno rano. Policija je Stepica aretirala. Podrl ograjo Hlapec Matevž Podlipec je včaraj popoldne tako nerodno vozil čez most pri trnovski cerkvi, da je podrl ograjo v Gradašico. Koncert »Ljubljanske društvene godbe« bo v sredo dne 26. t. m. v hotelu »Lloyd« ob 8. zvečer. Vstopnina 40 v., člani so vstop nine prosti. Tatica na begu. Marija Verhovec, 16 let stara, rojena v Kašlju, pristojna v Dobrovo, službujoča pri kramarici Tereziji Majzel v Kožarjih je svoji gospodinji ukradla iz predala v prodajalnici 20 kron in iz stanovanja zlat prstan, modro svilnato ruto, spodnje krilo in moderc in je pobegnila. Izgubljeno. Delavka v tobačni tovarni Uršula Fišer izgubila je v nedeljo mej vožnjo iz Ljubljane na Dobrovo denarnico, v kateri je imela okoli 5 kron denarja. — V kamniški ali bližnji okolici je zgubila neka gospa z'ato verižico vredno 160 kron, na kateri je bil obesek z otročjimi fotografijami. — Podpolkovnikova soproga Ana Tornago stanujoča na Poljanski cesti št. 12 je izgubila včeraj zvečer na poti od sv. Petra ceste po Marijinem trgu po bpitalskih ulicah pred Škofijo, po Vodnikovem trgu in po Poljanski cesti do doma rujavo denarnico, v kateri je imela okrog 19 kron denarja in več recepisov. Ukradena obleka. Gostilničarki Frančiški Stepic v Gradišču je služkinja Apolo-nija Anžič ukradla bluzo in zlato brožo. Dogodki na Hrvatskem. Še ni dovolj krvi! Iz Budinščine v zagorskem okraju se zopet poroča o krvavem dogodku. Radi ubitih kmetov v Zaprešiču je po celem Hrvatskem silno razburjenje. Temu razburjenju, katerega je zakrivil ban Peja-čevič s protipostavno madjarsko zastavo, je pripisati, da bo se kmetje vzdignili v Budin-ščini proti oblastim. Prišlo je vojaštvo, katero so kmetje naskočili. Vojaštvo je streljalo. Ustreljen je kmet K o v a č i č , ki je bil na mestu mrtev, trije kmetje so nevarno ranjeni. O krvavem dogodku v Dolenji Batinise poroča: Oboroženi kmetje so napadli oroiniško patruljo. Ko so orožniki ustrelili v zrak, so pričeli kmetje tudi streljati. O r o ž n i k i s o s t re 1 j a 1 i in zadelipet najst kmetov; kmet Ivo Haban je ostal takoj mrtev, dva kmeta sta smrtno za' deta, drugi so lahko ranjeni. Tudi iz Brcke v Bosni se poroča, da so se kmetje vzdignili proti razobešeni madjarski zastavi, katero bo polili s črnilom in raztrgali. Več oseb je aretiranih. Iz Ziagreba se poroča, da namerava po slanec dr. Aleksander Brestyenszky odstopiti od vodstva kluba združene opozicije. Vzrok je Frank s svojimi intrigami. Na blagor Hr vatske bi bilo, ako se »čista stranka prava« Franka otrese. Iz Virovitice smo dobili naBlednje poročilo: »Na jučerašnjoj pučkoj skupštini uče-Btvovalo je preko tisuču Beljaka. Govorilo se za finanoijalnu samostalnost, proširenje izbornog prava, sa pravo saatajanja i sakup-ljanja, te slobodu Stampa. U tim pitanjima su jednoglasno prihvačene odločne rezolu-cije. seljaci su skupštinu pozdravili sa pra vim oduševljenjem, te rekoše, da oni več davno očekuju jednu zdravu hrvatsku akciju medju narodom. Ako ista Bve do sada nije započeta, krivnja nije na njima, nego na gospodi, koja od doba okupacije Bosne nije zašla medju ovaj narod. Započetu akciju obečaše seljaci poduprieli svom ljubavi i i svim silama svojim.« j Dr. Potočnjak je te dni prišel v Bvoj rojstni kraj Novi Vinodolski ter je bil 1 slovesno sprejet. Občinstvo je razobesilo za- ' stave. Jutri je dopolnilna sabor-ska volitev v Zlataru. Volivci bo izdali oklic za Jurija barona Rukavino in protestirajo proti kandidaturi Frankovca Evg, Kumičiča, ki bo baje dobil Bamo petnajst glasov, ako mu ne pride na pomoč — vlada s svojimi glasovi. Vstaja na Balkanu. Sultan se je zahvalil ruskemu carju, da je odpoklical rusko vojno brodovje. Jako nedisciplinirano se obnaša pod orožie poklicano turško rezervno vojaštvo v Prizrendu. Vojaki streljajo po ulicah. Krščansko prebivalstvo je v velikem strahu. Ondotni konzul je poslal pritožbo turški vladi. Po mnenju diplomatičnih krogov je storila Turčija jako nevarno napako, da je poklicala pod orožje albanske redif bata ljone. Pri Vasilko ob Črnem morju in v Stredža-gorovju so se tudi pojavile vstaške čete. Dve vasi so V6taši zažgali, več prebivalcev umorili. 20 turških vojakov, ki so vstaško četo zasledovali, so vstaši zvabili v neko sotesko ter vse pobili. V okraju Adrianopel se vstaja jako hitro širi. Več vasi gori. Brzojavne zveze so na mnogih krajih razrušene. V Jildizu neprenehoma zboruje turški ministerski svet ter se posvetuje o položaju. Turčija je dala Rusiji za umor ruskega konzula Rostkovskega naslednje zadoščenje: Poleg izvršitve smrtne obsodbe na obeh napadalcih in obsodbe na prisilno delo dveh drugih orožnikov so odpuščeni iz službe vsi oni častniki, ki so Be razžaljivo izrazili o konzulu Rostkovskem. Išče sa one osebe, ki so strel|ale na konzulov voz. Vse uradne osebe, 24 po številu, o katerih se je Rusija nepovoljno izrazila, bo odpuščene in izročene sodišču. Tudi oni zasebniki, katere je Rusija obdolžila raznih hudodelstev, so izročili so dišču Vse osebe, ki so bile zaprte, ker so se proti turškim nasilnostim pritožile, so iz puščene. Hilmi paša je dobil ukor. Odpuščena sta tudi šefa policije in orožništva v Solunu Chaiderim br\v.Ua. — Odlikovani časnikar. C*jssr je predsedniku nemško avstrijskega pisateljskega društva Juliju P a t z e 1 t u podelil viteški križec Franc Jožefovega reda. — Ljubavna tragedija. Z Dunaja bo poroči, da je truplo ženske, ki se je v gozdu Jaurling zastrupila ime Jerica B o c k in je mati enega otroke. Poleg n|e se je zastrupil tudi nek nepoznan mož. — Zrakoplov za volivne namene so spustili v zrak v Londonu. Iz zrakoplova mečejo volivne oklice. — Srbski dvorni orkester je kralj razpustil — Volikansk vihar je divjal v Cunhu in okolici. Vihar je prevrnil neko ladjico. Tri osebe so utonile. Utrgal se je oblak. — Stavka. 300 delavcev parnega mlina S c h o 1 I e r n» Dunaju stavka. — Strašen umor. V Petrogradu so našli ženo podpolkovnika Taškanta mrtvo in strahovito razmesarjeno. Prsa so ji bila odrezani. Njenemu sinu je morilec prerezal vrat Tudi hči je ležala mrtva poleg matere in bila istotako razmesarjena. V rokah je držala hči šop svetlih ženskih las Morilka je bila torej ženska. — Igralčeva oporoka. Neki strastni igralec hazarda, ki je umrl te dni v 03eski na Ruskem, je zapustil 8000 rubljev za »ubožne hazardne igralce". Urednik — kot premija Neki londonski tedenski časnik, ki je zelo razširjen med ženskim spolom, je svojim bralkam in bravkam razpisal kot premijo poroko z mladim in imenitnim njegovim urednikom. Ta pisatelj je star šele 24 let, a si je že pridobil toliko ime, da se je oglasilo za to premijo nad 3000 bralk in bravk ter do-poslalo svoje fotografije. Pa mladi urednik je sklenil proti tolikemu navalu na njegovo osebo, da povrsti vseh 3000 prosilk — in-terviva. Potem se šele odloči volitev ... ^ah sa slepce. Iz Pariza se poroča, da je ondi priredilo sejo „Association Valentin Haily", pri kateri so govorili veliko o tem, kako bi povzdignili duševno izobrazbo slepcev; in sklenilo se je pri tej seji, da se otvori za slepce poseben kurz za šah. Profesor Goldberg je stavil vprašanje, ali ne bi prišli slepci do tega, da bi igrali šah, če se more njihovemu duhu predočiti podobo ša-bove deske in na tem poteze figur. Njegov predlog je bil z navdušenjem vzprejet in zdaj je bila prva seja glede te stvari. Profesor Goldberg je priporočil šahovo desko, na kateri naj bi bila gladka in žlebasta polja. Bele podobe naj bi se ločile od črnih v tem, da bi bile ene od zgoraj zaokrožene, druge pa ravne, da bi jih zamogli s tipanjem ločiti. Neka dobrotnica, ki se zato stvar zanima, hoče ponuditi v to svrho veliko ša-hovih desk. Papeževo zdravje Predno je Sveti Oče odšel h kronanju, ga je zdravnik Lapponi natančno preiskal. Posebno natančno je preiskal srce Nj. Svetosti. Dr. Lapponi je konstatiral, da je srce popolnoma zdravo in njegovo delovanje v vsakem oziru normalno, tako da moremo oziraje se na zmerno življenje in krepko naravo Pija X., upati, da bo tudi Pij X. prekoračil leta sv. Petra. Z vso gotovostjo tudi lahko trdimo, da je vest o srčni hibi Pija X. neresnična! Avtomatično zavarovanje. Avtomat za zavarovanje je najnovejša angleška iznajdba. V odprtino sevrie en penny, potem se prime za držaj, ki je za to pripravljen in ee ga obrne naprej. Iz avtomata pade svinčnik in pri tem se prikaže tudi odprtina, kamor naj oni. ki ae hoče zavarovati, zapiše svoje ime. Nato se naj obrne ročaj nazaj in v istem trenotku pade ven zavarovalna polica. Aparat zapiše poleg podpisa zavarovanca tudi še dan, uro in minuto, kedaj ae je to zgodilo. In ako se dotičniku, ki ima tako polico, v teku sedmih dni pripeti kaka nesreča, tedaj naj se obvesti zavarovalna družba, ki je za vsak vplačan penny, torej za vsako polico dolžna plačati 10 šilingov na teden v določenem času; ako se je kdo smrtno ponesrečil, plače družba pavšalno syoto. Problem želodoa je reien V Lisa- bonu hoče baroaeia btempel, da je raivo-zlala problem želodoa. Ustanovila je gotov klub ki naj su živi od sam h citron Vda drutfa živila so brtz potreba Baronesa Stempel zatriuie, da sama živi žo pest me seoev od sarnih citron pa da se še ni ni kdar tako zdravo čutita in močno kakor ravno eeda|. Vso zdravnike je pozvala, naj se prepr čajo o njenem stanju, toda javnost noče ničesar pravega umeti o baronesmem čudu, marveč lo trdi, da bodo morali baro nes> prepeljati če ravno ne na pokopališke, pa v kako norišnic«. Japonska cesarica -— pesnica Ru s\i list „Novoje Krai", ki izh^a n» skrai nem tzbodu. prinaša zanimivih podatkov iz življtnja japonske cesarice. Jipmci jo cenijo k't odiično pesmoo. Japonski pisatelji, posebno Ch»8seg»w<, prevajalec Tolstojevih, Tureenjevth in Gorkijevih del in pisatelj za nimivib novel in ptsiik, ceni pesniški talent oesarice ravno tako visoko, kakor talent ve likecra kneza Kopst»«>tina. poznnteifa ruskega knežiega pesnika. Spi h cesarica je žena nenavadno inteligentna in se zelo interesira za zn«n. st in umftiost. Edi son in telegrafiranje brez žic El'S0n i/.iavlm, da no j« ponesrečil nn-^rt nemSke družbe, ki je hoteh na (boli Severnega morja pr staviti protištacijo, da b> s tem praktično uničila Marconov »istem. On je naziranja, da bo telegr? fran>e brez žic ravno tako enostavno, ko enkrnt postavijo štaciie, kakor je kale'. Na instrumente se ne bo moglo uplivsti kakor tudi d^neš ne bodo razvozlali nepoklicani fikfirii. Tudi če bi bilo to mogoče, se mer -jo inštrumenti tako konštrurati, da drugi »oar-iti ne b' d i mogli nanje prav nič uplivjt'. V bližnii bo dočnosti bomo že mrgli v eni minuti sporočiti do 500 biseri. Tako misli EdUon. „Chiqutta« ali kakor j.-> pogosto zovejo, „kubanski atom" je entovo najmanj?« ž^na na sv-tu. Rojena te 14 de cembra 1869 v dolini Yumuroi blizu kubanskega mesta M*uti«n»as in je kljub svoiim 33 letom visoka le 6f> centimentrov in težka 17 in pol funtov. Ta mala dama ie že mnogo potovala in pozna dobro ne le Združene države, ampak tudi vaa večja evropska mesta. Chiquita ima toliko garderobi, da bi jo za n|0 tahko zavidala kaka kralj ca in zbirko dragocenih juvelov, ki so vredni nad 800 tisoč m. Od 35 krogel j prestreljen. Pred nekoliko dnevi je imel 24. pešpolk vaje v Jiiterborgu. Po vajah sta prinesla s seboj vojaka Driiger in Kraus še nerazpočeno krogljo v vojašnico V Neuruppin-u sta potem oba na domu Driigerjevega očeta preiskovala krogljo, ki pa se je unela in razletela. Učinek je bil strašen. Driigerju je 35 krogelj prestrelilo trebuh in trebušno mreno razstrgalo. Dva prsta in nos mu je kar posnelo, oči popolnoma sežgalo. Kraus-a je zadelo 10 krogelj in kosci razletele se kroglje. Desno bedro mu je razklalo in odneslo, levo roko pa razdrobilo. Nesrečneža sta kmalu umrla. Poroke v levo vi kletki. Novo reklamo za posestniue nienttarij so si izmislili v Ameriki. Posestnik menežarije iz Goncy-Island je razpiral nagrado 100 dolarjev za vse ženine in neveste, ki bi se hoteli poročiti v levovi kletki. In trije pari so se oglasili in so se tudi v resnici poročili v levovi kleki. Zbrala se je velika množica ljudij, da bi videla te zanimive poroke. Tri le » april..........0-40 Oves za oktober........6 47 » . april........567 Koruza za avgust........6*26 » » september.....»6-15 , „ maj 1904 .......517 (Efektiv). Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7-60 R2 juine železnica......, 7-60 Et.............6-45 Ječmen , » ......»6 40 „ ob Tisi.........610 Koruza ogrska.........6 65 Cinkvant..........7 60 Oves srednji .........6*10 Fižol...........6 — do 7*31 7*61 614 6*41 6*48 5*69 627 617 518 do 8*-. 7.90 » 60O , 7-40 » 7-20 , 6*75 „ 8— „ 6.35 » 11 50 Dr. IVAN JENKO odpotuje 11021-1 fer ne ordinuje do 2. sepf. Vozni red junij-oktober 1903 858 Cena 20 vin. (10 kr.) s poluletnim koledarjem v trdnem ovitku dobiva se v prodajalnici Ničman Kopitarjeva ulica in v Turkovi prodajalnici na Dunajski cesti v Ljubljani. Imam večjo zalogo vozov ***** vseh vrst. 973 6-4 905 26-8 G. Tonnies tovarna za stroje Ljublj ana priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. « rI^»ii*l>ino. * Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo na uro Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. J FrjliHC Wisjan, Ljubljln^RimBka cesta št. 11.- < »Katoliška bukvama" Vabilo. Ker izvanredni obeni zbor, sklican na 23. avgusta t. 1. n.di premale vde-ležbe lli bil sklepčen, s s tem potom sklicuje dtugi izvanredni občni zbor kmetijskega društva v; Laškem, registrov. zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, 13. septembra H)0:} ob pol 4. uri popoludne v salonu posojilnice gostilne v Laškem, kateri bode sklepčen brez ozira na število udeležencev. Dnevni red: 1104 1-1 Mlad trgovski pomočnik se sprejme pri I. C. prauo?ci55 trgovina z delikatesami na Mestnem trgu štev. 19 v Ljubljani. V vinarni izvežbani pomočnik ima prednost. 191 3-2 Qo$tilna v večjem trgu na Dolenjskem, tik postaje dolenjske želfzoicie, odda se s 1. no vembrom t. 1. v najem. Pri gost lni se nnhaja lep, senčnat vrt, kegljiftčf, ledenica, h'ev, nekaj zemlnSča itd Odda se samo gostilna ali pa tudi cela hiša. V(č sa poirve ori Mariji Schvveiger v Dolenji vasi pri Ribnici. 1052 3-2 v Ljubljani priporoča: Življenje Jezusa Kristusa francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bohinjec, izdal dr. Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski. Prvi zve.ze k, stran 1 do 372, broš. 1 K 50 h, elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 > 50 „ elegant. v platno vezan 2 » 50 » Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1 » 20 . elegant, v platno vezan 2 » 20 » To kranno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem j(er se bodo kmalu pričele šole, priporočam je za dva dijaka-razrednika in jih sprejmem v stanovanje in hrano = po nisk.i ceni. ===== tfje, pove ij prijaznosti uredništvo ,,Slovenca". 1090 3-2 Razglas. 1094 3-1 1. Poročilo nače'stV8. 2. Sklepanje o razdružbi zadrugo. 3. Eventuelna izvolitev likvidatorja. Načelstvo. Vs'ed sklepa kranjska hranilnice se dov.ili petim eksternim učcncem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1904 s potrebnimi učnimi pripomočai vred Prosilci, ti morajo drp lniti 14. leto, naj vloie tu s-m svoje prošnje, podprte z naci-jonalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3 razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pobvaln m redom iz nra\n;sti in vsa) s povodnim redom i i ostalih učnih predmetov vsaj do 16. septembra, da se potem vse došla prošnje v cdobrenje predloži slavnemu ravnateljstvu krtn s.te hranilnice. Ljubljana, dne 24 avgusta 1903. Ravnateljstvo trgovske šole. Artur Mahr, imeiitelj zlatega za^lužneera križca s krono. Učenec 14 do 15 let star, zdrav in krepak, poštenih starišev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. ion3 4-3 Kje, pove upravništvo »Slovenca". Upokojen učitelj, bivajoč v Lhibl|ani, želi prevzeti kako pisarniško delo. Vtč pot<5 naše t r dnifitvo. 10P5 3-2 Stolpne ure kakor tndi manjše za šolske, bolniške in druge zavode ur večje delavnice, izvršujem iiajsolidneje m na|vestneje in t čno idoče po najnižji ceni Ure mojega izdelka preneso lahko najhujši mraz. Priporočam se prečasiiti duhovščini in slav. občinstvu v blagohotna naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem Ivan Brunskoie, Vrčiče št. 18, p Semič, Belokrajina. Spričevalo. 1073 3-3 S tem pisanjem naznanjam slovenskim župnikom posebno v novem svetu Zedinjenih držav v Ameriki, ki bi morda nameravali si oskrbeli za .svoje cerkve stolpne ure, da je Jan. Brunskoie lz Vrčtč, pošta Semič,'. Kranjsko, Austria. Europa, izvrsten urar. Naredil nam je lansko leto turnsko liro, ki je celo zimo dobro šla in ie ni ustavil najhujši mraz. Vsi meščani tu ta Ely Minn. smo ž njo zadovoljni. Stala nas je na pol cent je, kakor bi jo mogli dobiti tu Dobro delo hvali svojega mojstra Ely, Minn. U. St. America, ž. maja 1903. Msgr. Jos. F. Buh, župnik in vic. gen. Vožnjekarte in tovorni listi Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo, Koncesijonovana od visoke a. kr. avstrijske vlade-Pojasnila daje: JltedL JLi* Dunaj, IV., Wied8nergiirtel 20, ali pa 318 25 KAROL REBEK y Ljubljani, Kolodvorske ulice 32» r r Stanje flog 31. dec čez 9 milijonov —> flajboijša in najsigurnejša r nArti ^ --f ^ m prilika za šfedenjel m Pt*eje: Gradišče št. 1, v,$ Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: kongresni tt*g št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po--- 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih — 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet V 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd l.januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. OdboPtiiki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschogg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančiiek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei USeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. __Nakup ln prodaja ___ vnacovritnih driavnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za rgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-iega dobitka. — Promeae za vsako trebanje. Kulantn* isvrfiltav naro&ll na boril. Menjarična delniška družba „M EBCVHU I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ijgV Pojamlla v vseh gospodarskih ia finančnih Stvareh, potem o karanih rrednoitih vseh ipekulaoljakih vrednostnih papirjev in veatni naavdtl za dosego kolikor je mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 236 Izdajatelj in^odgovomi orednik: Dr. Ignacij Žitnik liBk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani,