CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LTUDI CELJSKEGA OKRAJA
OELJ^E, PETEK, 14. DECEMBRA
LETO VII. — ST. 50 — CENA 15 DIN
Urejuje uredniški odbor — OdgovoruTuTTiUur
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna —
Uredništvo in uprava: CeHe, Titov trg 5 —
Poštni predal 123 - Telefon: uredništvo
24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-505-T-1.266
pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na-
ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din
— Izhaja vsak petek — Poštnina plačana
T    gotovini    —    Rokopisov    ne    vračamo.
Zbolišanje standarda mora biti
posledica vecie storilnosti
Zasedanje Zvezne ljudske skupščine je bilo pred dnevi zaklju-
čno. Skupščina je razpravljala o predlogu družbenega plana za pri-
hodnje leto, katerega obrazložitev je podal podpredsednik Zveznega
Izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič. V razpravi o družbenem planu
je sodelovalo nad 70 govornikov, med njimi tudi podpredsednik Zvez-
Diega izvršnega sveta Edvard Kardelj, On je v svojem daljšem go-
voru predvsem ocenil in osvetlil dogodke na Madžarskem, nakar je
govoril o polkičniih vidikih naše gospodarske politike v prihodnjem
leiu s posebnim ozirom na razvoj naše socialistične demokracije.
Preden je Zvezna ljudska skupščina zaključUa zasedanje, je spre-
jela resolucijo o temeljih zveznega družbenega plana za 1957. leto. Na
teh temeljih bodo sloneU tudi družbeni plani okrajev in občin.
Oba odbora za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine sedaj ob-
ravnavata nekatere elemente plana in je pričakovati, da bo Zvezna
tjudsfca skupščina i^an sprejela že do konca tega leta. S tem bo omo-
gočeno, da se bodo takoj z novim letom začeli uveljavljati principi druž-
benega plana v gospodarstvu, kar bo brez dvoma pozitivno vplivalo
na razvoj našega gospodarstva.
Iz govora tov. Kardelja navajamo le nekaj ugotovitev glede
atboljšanja sitandarda in delovne storUnosid.
OSNOVNO: BORBA ZA VECJO STORILNOST
Nujno potrebno je, da smo si vsi
skupaj na jasnem glede nekaterih dej-
rtev. Tisto, česar niti za trenutek ne
smemo izgubiti izpred oči, je, da lahko
z nameravanimi pregrupaaijami sred-
it ev samo delno zmanjšamo učinek do-
ločenih disprox>orcev v gospodarskih
Odnosih. Toda v končni liniji je lahko
•boljsanje življenjskih pogojev naših
delovnih ljudi, kakor tudi povečanje
posameznih drugih oblik potrošnje sa-
mo sad večje delovne storilnosti in
pravilnejših materialnih odnosov v go-
spodarstvu.
Kritike na račun našega življenj^e-
ga standarda nas torej ne privedejo
nikamor, razen da nam povzročijo po-
litično škodo in dezorientacijo, če se
tega problema ne lotimo konkretno v
rgoraj označenem smislu, to se pravi,
če ga ne proučujemo v celem sklopu
vprašanj boja za večjo storilnost.
Tu odločajo samo noaterialni odnosi.
Ge torej hočemo kaj spremeniti, mo-
ramo spremeniti materialne odnose. To
je področje zavestne »dejavnosti, kjer
odloča subjektivni činitelj. Zato pa mo-
ramo začeti pri vzrokih, ne pa pri po-
sledicah.
Pri nas slišimo mnogo kritike proti
navijanju cen, proti razliki med od-
kupnimi in prodajnimi cenami, protii
poslovanju trgovskih podjetij s težnjo,
da bi jih obtožili kot glavnega krivca
za naraščanje cen in temu podobno.
Daleč sem od tega. je nadaljeval tov.
Kardelj, da bi zgovarjal ukrepe naših
trgovcev ali da bi trdil, da navijanje
cen nima precejšnje vloge v ustvarja-
nju umetnega nemira na našem trgu.
Vendar "pa menim, da bi prikrivali
resnico setbi in našim delovnim ljudem,
če bi trdili, da je poslovanje trgovine
glavni krivec naših gospodarskih težav.
Pojavi, na kakršne zadevamo ponekod
v poslovanju naše trgovine, dajejo do-
ločeno ostrino stvarem, toda, prvič ti
pojavi niso vzrok, marveč posledica do-
ločenih materialnih odnosov, ki so bi-
stveni,, drugič, ti pjavi niso odločilni
čintelj v našh ekonomskih odnosih.
Cene ne morejo biti nizke, če pdačni
skladi in splošna potrošnja naraščajo
hitreje, kakar naraščajo skladi potroš-
noga blaga, mi pa smo imeli več let
prav ta proces. Odkod ta proces?
K temu je precej pripomogla sestava
naših minulih investicij. Mi smo zelo
mnogo investirali v tovarne za proiz-
vodnjo za široko potrošnjo. Iz leta v
leto prihajajo iz vasi zmerom novi de-
lavci, mi pa nismo mogli poskrbeti,
da bi v skladu s tem naraščali tudi
blagovni fondi: hrana, tekstili je itd.
Te neskladnosti bi lahko izravnali, če
bi nam nova indvistrija s svojim izvo-
zom krila potrebe po uvozu potrošnega
blaga.
GLAVNI VZROKI NAŠIH TEŽAV SO REALNE NESKLADNOSTI
Le-te je moč odstraniti samo prven-
stveno z drugačnimi materialnimi odno-
si, ne pa samo s kričanjem proti po-
sledicam. Nastane vprašanje kako spre-
meniti te materialne odnose. Oblike so
vsekakor zmanjšanje investicij, forsi-
ranje večjega izvoza industrijskih iz-
delkov in večji uvoz potrošnega blaga
ter živil.
Bilo bi pa nesmiselno pričakovati, da
bi lahko s temi ukrepi sve opravili in
dosegli. Razen tega je takšna preusme-
ritev možna samo enkrat, po določe-
nem času pa mora izgubiti svojo učin-
kovitost, če se vzporedno ne poveča
delovna storilnost, zlasti proizvodnja
proizvajalnih sredstev in sredstev za
izvoz, a to so prav tiste naloge, ki jih
more izpolniti vsak delovni kolektiv in
sleherni ljudski odbor.
Tu je predvsem potreben boj za več-
jo delovno storilnost v vsaki tovarni,
na vsakem kmetijskem posestvu in ▼
vsakem kmečkem gospodarstvu.
Nato je tov, Kardelj poudaril, da je
mnogo kritike in kričanja o gospodar-
skem kriminalu. Ta kritika je upravi-
čena in nujna, da bi, gospodarski kri-
minal iztrebili, saj politično in moralno
mnogo škoduje, vencjar pa je škoda,
ki jo je napravil goslKKiarski kriminal
samo 0,5 odstotka celotnega jugoslo-
vanskega plačnega sklada. Ta č nitelj
gospodarsko ne pomeni nmogo. Ce pa
kdo trdi, da je gospodarski kriminal
vzrok naših gospodarekih težav, tedaj
ne prikazuje pravih Vzrokov naših go-
sF>odarskih težav.
Tov. Kardelj je analizirali gornje
primere, da b' oiX)zoril na to, da mno-
gi naši kadri dostikrat streljajo v praz-
no, izgubljajo orientacijo, padajo v naj-
bolj vulgarna tolmačenja gospodarskih
dogajanj, izgubljajo sposobnost, da bi
pojasnili ljudem prave vzroke težav in
se naposled prepuščajo stihiji prakti-
cističnih nazorov.
Zato zelo pogosto bije jo po vzrokih,
ki niso bistveni, ali samo po nekaterih
posledicah, ki jih z vikom in krikom
ni moč spremeniti, od špekulantov do
takse na pse, ne vidijo pa materialnih
činiteljev, ki določajo stvari in zato
tudi ne store dovolj, da bi se stanje
stvarno spremenilo.
9 službi Združenih narodov in zq
mip na svetu...
Oddelek vojakov, podoficirjev in oficirjev, ki je bil dodeljen poveljstvu OZN
na področju Sueškega prekopa že ne kaj časa uspešno izvršuje poverjene
naloge. Motorizirane enote so kljub težavam, ki so jih povzročili umiikajoči
se Izraelci z miniranjem komunikacij in rušenjem cest, prišle že na 40 km
do gore Sinaj. Premagujejo vse težaTC in proti pričakovanju hitro napredu-
jejo proti demarkacijski črti, ki jo bodo kontrolirale enote OZN. Na sliki
oilcirji naše enote pri preučevanju specialnih vojaških zemljevidov. Na
rokavih se jasno vidi sinji trak z   napisom »United nations«.
Poslovne zveze naj bi bile ekonomski
organizotor kmetijske proizvodnje
PRVA KONFERENCA Z VODILNIMI FUNKCIONARJI NOVO USTA-
NOVLJENIH KMETIJSKIH POSLOVNIH ZVEZ V CELJSKEM OKRAJU
Preteklo soboto je Okrajna zadružna
zveza Celje organizirala prvo širšo
konferenco s predsedniki in upravniki
novo ustanovljenih kmetijskih poslov-
nih zvez. Konference se je udeležil tu-
di sekretar Okrajnega odbora SZDL
tov. Jakob 2en.
Ko je predsednik OZZ tov. Franc Lu-
bej govoril o pomenu in o bodočih na-
logah kmetijskih PZ v našem okraju,
je navzoče opozoril, naj bi upravni od-
bori PZ skupno z vsemi uslužbenci še
enkrat dobro preštudirali govor tova-
riša Kardelja o vlogi poslovnih zvez,
da bodo tako bolje razumeli svoje bo-
doče naloge.
Po ustanovnih občnih zborih je z vso
resnostjo pristopilo k delu poleg go-
spodarske in specializiranih gozdarskih
poslovnih zvez v Celju in Mozirju že
5 kmetijsko proizvajalnih PZ, izmed
katerih sta svoj obstoj upravičili zla-
sti PZ Žalec, ki že konkretno nudi po-
moč kmetijskim zadrugam ter PZ
Šmarje, ki je tudi že začela z izvaja-
njem svojega obširnega delovnega pro-
grama. Druge PZ so še mlajše, vendar
se tudi pri njih že kaže stremljenje, da
si ustvarijo ekonomsko bazo za svoj
nadaljnji razvoj. Kot prvo in osnovno
nalogo upravnih odborov kmetijskih
poslovnih zvez pa je smatrati izdelavo
investicijskih programov. Nič manj
važno tudi ni vprašanje rajonizacije,
ki jo bodo morale PZ s pomočjo žal-
•skega Inštituta v najkrajšem času iz-
vesti. Nujne bodo še najrazličnejše po-
speševalne akcije, obnova sadovnjakov
in vinogradov, plantažni nasadi jago-
dičevja, visenj (Šmarje), obnova pašni-
kov (Mozirje), vzrejni okoliši za ko-
koš j ere j o (Konjice, Mozirje, Šmarje,
Šentjur) itd.
Poslovne zveze bodo morale v pri-
hodnjem letu posvetiti vso pozornost
tudi melioracijam. To področje je bilo
doslej v vseh KZ zelo zanemarjeno. V
prihodnjem letu naj bi vsaka zadruga
izvedla vsaj en primer melioracije. Pri
melioracijah naj bi sredstva prispevala
tudi zadruga — pa tudi iz okrajnega
fonda za pospeševanje kmetijstva bi se
dalo kaj dobiti. Poslovna zveza bi mo-
rala stremeti, da bi se melioracije iz-
vedle čimbolj ekonomično in poceni
in bo treba pri teh akcijah zainteresi-
rati domače prebivalstvo, ki bo s pro-
stovoljnimi deli gotovo rado priskočilo
na pomoč.
V zvezi z nalogami kmetijskih proiz-
vajalnih zvez so na sobotni konferenci
govorili tudi o nekaterih zanemarjenih
državnih posestvih in zadružnih eko-
nomijah. Take ekonomije ponekod slab-
še gospodarijo kot zasebni kmetovalci.
Omenjeno je bilo nesmotrno gospodar-
jenje planinske zadruge, ki daje zemljo
v najem, namesto da bi jo sama obde-
dala. Tudi frankolovski zadružniki ne
gospodarijo mnogo bolje. Zato bo v bo-
doče naloga PZ preštudirati, katere
ekonomije imajo pogoje, da ostanejo
samostojne in katere bo treba priklju-
čiti drugim socialističnim posestvom.
Nekatere PZ so že zdaj pokazale ve-
liko voljo za delo in osvojile zelo ko-
ristne programe, vendar jim za izved-
bo le-teh primanjkuje finančnih sred-
stev. Pri Okrajni zadružni zvezi je bil
zato ustanovljen poseben kreditni fond
v višini 7 milijonov dinarjev, s katerim
bodo nudili prvo pomoč Poslovnim zve-
zam pri realiziranju svojih načrtov.
Mnoge zadruge v našem okraju so
proizvodnim nalogam posvečale le ma-
lo pozornosti in se spuščale predvsem
v najrazličnejše trgovanje ter se s tem
vse preveč komercializirale. Zato so se
zadruge v preteklosti tudi branile kme-
tijskih tehnikov, ker jih niso vedele
kje uporabiti. Nove poslovne zveze bo-
do tudi ugotavljale, v katerih krajih so
nujno potrebne trgovine. Mnoge zadru-
ge so v središčih trgovale z istimi pred-
meti kot vse ostale trgovine, si naba-
vile najrazličnejše blago, ki so ga ob
koncu leta kot nekurantnega proda-
jale izpod cene. Tako trgovanje je za-
druge samo obremenjevalo in oddalje-
valo od prvotne in osnovne vloge —
kmetijska zadruga, s kmetijskimi pro-
izvodi.
Vsaka zadruga bo v bodoče morala
skrbeti, da bo dobila potrebnega kmer
tijskega tehnika. V dosti krajih so
primeri, da sicer imajo na razpolago
dovolj razgledanih in dela voljnih mla-
dincev, vendar jim primanjkuje stro-
kovne izobrazbe. Zato so navzoči pred-
lagali, da naj bi OZZ s pomočjo po-
slovnih zvez organizirale posebne te-
čaje, kjer bi se mladi kmečki fantje
strokovno usposobili za kmetijske teh-
nike.
Živahne priprave za Dan JLA
v volnišhi občini
Na rednih sejah občinskega odbora
SZDL, ZB in odbora UROJ je bil iz-
voljen koordinacijski odbor za pripra-
vo praslav 15. obletnice ustanovitve
JLA, ki bodo po vseh večjih središčih
vojniške občine, poleg tega pa bodo
imele interne proslave še vse šole v
vojniški občini.
Koordinacijski odbor je imel nalogo,
ustanoviti pododbore v vseh središčih,
kjer bodo proslave, preko katerih bo
vodil in usmerjeval delo v predpripra-
vah za pros'ave. Ti odbori že živahno
delajo. Proslave bodo vodile izključno
organizacije ZB, na njih bodo govo-
rili bivši borci in rezervni oficirji. Kul-
turni del sporeda bodo izvajala pro-
svetna društva, pevski zbori, pionir-
ske organizaciie itd. Po končanih pro-
slavah bo brezplačno predvajanje do-
kumentarnih tumov »Življenje maršala
Tita«, in sicer v Vojniku na večer pred
praznikom Dneva JLA, v Dobrni pa
na sam praznik. V Strmcu, Crešnjicah,
Socki in Frankolovem bodo predvajali
razne dokumentarne filme s potujočim
kinom, ki ga bo za te namene dal na
razpolago celjski garnizon.
Občinski odbor ZB Vojnik bo orga-
niziral v merilu občine tudi patrolni
tek z ovirami in streljanjem (20. de-
cembra v popoldanskih urah), pri ka-
terem se bodo pomerile najboljše eki-
pi vseh organizacij iz celotne občine.
Predvidoma bo sodelovalo 14 ekip.
Zmagovalna ekipa bo prejela jubilejni
prehodni pokal Dneva JLA ter prak-
tična darila.
Koordinacijski odbor je preko turi-
stičnih olepševalnih društev pozval vse
prebivalstvo, da za proslave JLA pri-
merno okrasi svoje hiše, razobesi za-
stave ter se proslav poLnoštevilno ude-
leži.
Ljudstvo in armoda sta eno
Vsako leto sprejme celjska inženirska enota otroke padlih borcev. To je pri-
w>r z lanskega obiska. V sredini med njimi komandant enote major Samardžić
V vaške odbore SZDL naj bi prišli
sposobni in delovni ljudje
v šentjurski občini je 33 vaških od-
borov SZDL, od katerih pa, lahko re-
čemo, je le polovica delavnih. Med
te lahko štejemo vaške odbore: Sentjur-
trg. Sv. Primož, Ponikva, Prevorje, No-
va vas in druge. Slabši vaški odbori
pa, kakor so Proseniško, Vezovje, Trat-
na, Slivnica, Paridol, Javorje, Kameno
in drugi, ne kažejo nobene volje do
dela; tako nimajo nobenih sej, ne po-
birajo članarine, nimajo seznamov
članstva, za problematiko svojega kraja
se premalo zanimajo. Nekateri vaški
odbori imajo prav malo volivcev vklju-
čenih v organizacijo SZDL. Tako ima
vaški odbor Paridol od 126 volivcev
vključenih v SZDL komaj 55, Kameno
od 179 le 52, Slatina pri Ponikvi pa
od 193 volivcev le 59 članov vključenih
v SZDL. Ob novih volitvah bo treba
gledati, da bodo v nove odbore prišli
taki ljudje, ki so res voljni delati, alt
pa manjše odbore združiti.
*^RAN 14. DECEMBRA — Stev. 50
POGLED PO
Pipe miru iie moremo v miru poka-
diti. Ce tudi zakopavamo bojno se-
kiro, kakor je rekel Anglež Mac Millan
je položaj živčen, svetovna javnost
močno vznemirjena, ljudje v skrbeh.
Srednji vzhod, na katerem je počilo,
kljub vsem mirovnim prizadevanjem,
je še vednt) ves v šoku, ki ga je po-
vzročila invazija Izraelcev na Sinajski
polotok in surovi napad angleško-fran-
coskega ekspedicijskega korpusa, ki se
je zbiral na Cipru. Izraelci so menili,
da bodo povečali svojo včeraj nastalo
državo za tri do štirikrat in prodrli v
rdečemorska pristanišča, ki so nekoč
pred 2500 leti sprejemala ladje kralja
Salomona. Angleži in Francozi pa so
hoteli podzidati in pozidati svoje iz-
gubljene postojanke, materialne in mo-
ralne, na geopolitično najvažnejših
točkah arabskega sveta. Nič ni bilo iz
tega: Izraelci so morali nazaj za Gazo
in v svoje prejšnje meje, Angleži in
rFrancozi pa morajo izprazniti Port Said
in prepuščati carstvo nad Kanalom
mednarodnim Četam. Prišlo je do hudih
"nesoglasij med zavezniki »svobodnega
.sveta,'« v NATO paktu. Dulles je od-
krito pnznal, da gre zdaj za poravnavo
teh nesoglasij, kajti to terja politična
korist Zapada zaradi akcij SZ na Mad-
žarskem. Duobus certantibus tertius
gaudet, kjer se prepirata dva, tretji
dobiček ima. To si bodo morali po-
klicati v spomin posebno Francozi, ki
jim alžinrski plot brani, da ne vidijo
svetovnega .razvoja v vsej njegovi res-
nosti in dalekosežnosti.
Angleži na Srednjem vzhodu seveda
ne mislijo popustiti. V Iraku, ki so ga
dobili podse, ko so v 19. in 20. stoletju
raztelesili bolnega moža ob Bosporu,
turški imperij, je preveč angleškega
kapitala, čigar imetje sega preko Si-
-rije v Levanto, v vzhodni del Sredo-
zemlja, kjer so si zgradili mogočno ci-
prsko utrdbo. Angleški minister Butler
je že vrgel poskusni balon v angleški
parlament, češ da Sirijo ogroža komu-
nistična nevarnost, da se Sirija obo-
rožuje in da NATO pakt mora stati
budno na straži in tako dalje. Stare
fraze za nove dogodke! Angleži bi radi
zaščitili naftovode iz Iraka skozi Si-
rijo, Francozi bi jim pa pomagali, kajti
kakih 20 odstotkov kapitala je tam
tudi francoskega. Gre torej za velestra-
tegijo dveh evropskih kolonialnih ve-
ličastev: Organizirati s silo arabski svet
tako, kakor je to ugodno za petrolej-
sko veleburžoazijo, pripojiti Sirijo Ira-
ku, Jordan morebiti Izraelu, kajti svet
naj ve, obstoji nevarnost, da bodo Rusi
okupirali Sirijo! Skromni slovenski na-
rodič pravi, da je izgovor dober, če ga
pes na repu prinese.
Morebiti pa le ne bo prišlo do rea-
lizacije teh veleapetitov.
Na vzhodu marsikaj zori. Madžarska
je memento, ob katerem se ločujejo
duhovi. Naše stališče, ki sta ga odkrito
in s prodorno analizo izrazila predsed-
nik in podpredsednik naše države, je
objektivno, pravično in polno pobud.
Nima smisla tajiti dejstva in zvračati
vso krivdo na fašizem, ki da ga druga
svetovna vojna še ni popolnoma strla.
Res je, da fašistična nevarnost še ob-
stoji, res pa je tudi, da bodo reakcio-
narni elementi pri množicah imeli to-
liko več' uspeha, čim bolj bodo socia-
listične sile grešile in čim manj volje
bodo pokazale, da svoje napake in zmo-
te popravijo in to radikalno poprav-
ljajo. Madžarska je danes predmet
vsega sveta. Dva vidna indijska politi-
ka sta se mudila pri Kadarju, da bi
Predsednik madžarske delavsko-kmečke
revolucionarne vlade Janoš Kadar
pripravila pot generalnemu sekretarju
OZN in mednarodnim opazovalcem. Ni
še gotovo, če bodo Rusi v tem vpra-
šanju popustili, gotovo pa je že, da
Kadar jeva vlada o tem ne bo prav
nič odločala. In to je slabo, slabo za
Madžarsko in za odnose med sociali-
lističnimi državami, čeprav je jasno, da
v tem svetovnem položaju o odhodu
sovjetskih čet še ne more biti govora.
Pretekli teden je na razvalinah enega
najlepših mest, Budimpešte, prišlo do
burnih dogodkov. Tudi molčeča mani-
festacija žena je glasno vpila. Sovjet-
ski tanki so spet stopili v akcijo. Naša
poročila govore o obupnem stanju so-
sedne metropole, porušenih je preko
3000 hiš s 40.000 stanovanji, kar po-
meni, da buta na vrata nepopisna be-
da. Pri vsem tem pa madžarska vlada
nima moči, da bi samostojno, politično
rešila položaj.
Debata v OZN ni rešila bistvenega
vprašanja, kako upostaviti znosno sta-
nje, ki je nastopilo pred dvema le-
toma v Ženevi. Bloka si stojita spet
nasproti, rožljata in ropotata z orož-
jem in se bahata z njim, kakor stari
Homerjevi junaki, preden so si skočili
v lase. Kako zoprno nabito vzdušje vla-
da med državami, se vidi tudi iz tega,
da je Italija odklonila vizum sovjet-
skemu podpredsedniku Suslovu, ki bi
se bil rad udeležil kongresa italijanske
KP. Bonnska vlada pa je omejila gi-
banje sovjetske ambasade in to opra-
vičila kot povračilni ukrep, kajti tudi
nemški diplomati v Moskvi so nekako
konfinirani.
Lahko pa bi našli tudi vrsto ukrepov,
dejanj, demarš in izjav, ki izpričujejo,
da so sile miru prav tako na delu in
da imajo tudi lepe uspehe.
T. O.
Za komunalno dejovnost v Celju I9S7. leto - POTREBNO 137 MILIJONOV DIN
Celjska mestna občina je za leto 1957
sestavila okvirni program komunalne
dejavnosti, v katerem sta kot osnovna
kriterija upoštevana novogradnje ter
vzdrževanje in tekoča dela.
Delovni program je zelo obširen in
vsebinsko bogat ter bi ga bilo potrebno
v celoti izvesti. Svet za gradnje in ko-
munalne zadeve pri LO celjske občine
je posredoval zbiranje podatkov za po-
drobno sestavo komunalnega proračuna
in je za tovrstne predloge naprosil vse
krajevne odbore v mestu, kjer pa teh
ni, pa terenske odbore SZDL, tako da
bo novi komunalni proračun za 1. 1957
kar najtemeljiteje sestavljen.
Sredstva za novogradnje bi se zago-
tovila pri cestnem skladu, ki bi skupno
z dotacijo iz občinskega proračuna zna-
šal okrog 15 milijonov dinarjev. Sred-
stva . iz tega sklada bi se uporabila za
nadaljevanje gradbenih del na cesti
Store—Svetina, za dokončanje že za-
četih del na cesti Celjska koča—»Stari
plac«, za dC'končanje Leskoškove ulice,
za protiprašno prevleko ulice 29. no-
vembra (do obeh šol), za ureditev ceste
pri Ključavničarskem bloku ter za ure-
ditev ceste pri zgradbi trgovskega kon-
zorcija.
V programu je tudi zgraditev novega
mostu čez Hudinjo, za katerega so sred-
stva že posebej zagotovljena (17 mili-
jonov din).
Da bi lahko zagotovili normalni raz-
voj komunalnih naprav v zvezi z go-
spodarskim razvojem celjske občine ter
s povečano gradnjo stanovanj, bo po-
trebno zagotoviti nad 100 milijonov
dinarjev.
Program vzdrževalnih del naj bi upo-
števal večjo decentralizacijo, ki bi se
izvajala po krajevnih odborih. Iz okvira
skupne kvote bi se vsakemu krajev-
nemu odboru dodelila primerna vsota
za ureditev cest, kanalizacij, vodovoda,
melioracij, elektrifikacije itd. Kot no-
vost pa bi se v komunalni proračun za-
gotovil tudi primeren znesek za vzdr-
ževanje športnih naprav.
Pospešeno in z večjo skrbjo bo v
prihodnjem letu treba pristopiti tiidi k
vzdrževanju cest, ki je v preteklem
letu zaradi pičlo odmerjenih sredstev
bilo nezadostno. Predvsem bo treba po-
večati število cestarjev ter normative
za dovoz gramoza. Prav tako bo treba
urediti številne propuste, popraviti
mostove in mnoge škarpe. Glede kana-
lizacije bodo potrebna večja urejevalna
dela ob Ljubljanski cesti, pri Skalni
kleti, v Cretu in Selcah.
Čiščenje ulic se bo vršilo približno v
istem obsegu kot preteklo leto. Prav
tako tudi vzdrževanje javnih nasadov.
Brez večjih stroškov bo treba primerno
urediti otroško igrišče na Dečkovi cesti.
Javne razsvetljave v letu 1957 ne ka-
že širiti, z ozirom na predvideno po-
večanje tokovine pa bo treba osvojiti
sistem prižiganja vsake druge žarnice.
Glede vodovoda bo v prihodnjem le-
tu treba izvesti samo najnujnejše pri-
ključke, ki jih bodo narekovale tekoče
potrebe. Sicer pa bo treba izdelati
glavni načrt mestnega in krajevnih vo-
dovodov. Pri razvoju plinarne bo treba
upoštevati samo nujne priključke.
Tudi režijskim odborom Ido treba za-
gotoviti potrebna sredstva, saj so taka
dela, sorazmerno najbolj poceni spričo
sopomoči prebivalstva.
Potrebna sredstva pa bo treba zago-.
toviti tudi za dokončanje urbanistične-
ga načrta ter za nadaljevanje izmere
cest.
Poleg že navedenih glavnih del bo
potrebno zagotoviti še potrebna sred-
stva za najnujnejše vzdrževanje kul-
turnozgodovinskih spomenikov, za red-
no poslovanje komunalne službe ter za
razna manjša tekoča in neodložljiva
dela.
Znatna sredstva bo zahtevala se ure-
ditev gradbenih okolišev Otoka, Pod-
golovca in Lipe, če hočemo zagotoviti
nemoten razvoj stanovanjske izgradnje.
Samo za zgraditev trafopostaje na Oto-
ku bi potrebovali kakih 10 milijonov
dinarjev.
O teh predlogih ter smernicah komu-
nalne dejavnosti za leto 1957 so te dni
obširno razpravljali člani sveta za
gradnje in komunalne zadeve pri celj-
ski občini ter z nekaterimi vmesnimi
pripombami in dodatki osvojili pro-
gram.
Ali se res ne da zmanjšati
število npzgod pri de*u7
2e vrsto let nazaj moramo vedno in
vedno ugotavljati ne preveč razveselji-
vo dejstvo, da precei nezgod nastaja
pri dslu. Statistični podatki nam ka-
žejo, da se je v prvem polletju letoš-
njega leta nonesrečHo p'i delu 2704
zaposlenih, kar je ifTnelo za po'sleđico
preko 47.000 izgubljenih delovnih dni.
Izven dela se je ponesrečilo 927 oseb,
katerih izguba znaša skoraj 17.000 de-
lovnih dni. Številke torej niso tako
malenkostne ter se je treba nad njimi
zamisliti.
Res je, da je bilo lani v celem letu
kar 6549 nezgod pri delu, torej v po-
vprečju manj kot v polovici letos. Vsi
razlogi pa govorijo, da bomo tudi le-
tos dosegli število nesreč v preteklem
letu.
Kie so vzT-oki. Te moramo iskati
predvsem v slabih zaščitnih sredstvih,
neurejenem orodiu, prscej pa tudi v
malomarnem odnosu ■ zaposlenih pri
delu. Nič manj nesreč se ne p^-ipeti za-
radi neznania in nepazli'vosti. To so
glavni vzroki, ki jih lahko beležimo v
skorai vseh primerih delovnih nezffod.
Pri tem pa se nam seveda v^^iljuie
VD'-ašanie dpla in dei^vn^sti higiensko
tehnične zaščite v podjetjih.
Trenutno deluje v celjskem okraju
v podietjih s preko 50 zaposlenimi 81
komisij za higiensko tehnično zaščito
(HTZ). Res je. da se ponekod te komi-
sije, isindikalne organizacije, vodstva
podietii in druge organizacije trudijo,
da bi bilo čim manj obratnih nezgod.
Nekatera večja podjetja imajo celo
varnostne tehnike, ki se ukvarjajo le
s tem vprašanjem, kar moramo pose-
bej pohvaliti.
Hkrati oa moramo zapisati, da po-
nekod komisije obstajajo le na papir-
ju ter so nedelavne. Takšne primere
seveda ne moremo pohvaliti. Nasprot-
no, moramo jih celo pograjati ter
opomniti, da je skrajni čas, da se pre-
hude in prično z aktivnim delom. Ko-
misije za HTZ kot tudi vodstva pod-
jetij se morajo jasno zavedati, da skrb
za zaposlenega delovnega človeka mo-
ra dobiti svoj odraz tudi na področju
higiensko tehnične zaščite na njego-
vem delovnem mestu v podjetju.
Komune v Sloveniji
imajo preveč
usiužbencev
Izjava podpredsednika Izvr-
šnega sveta Slovenije Viktorja
Avblja »Servisu za pakrajCnsIki
tisk«.
Od prvega septembra pretekle-
ga leta do prvega avgus)ta letoa
se je število uslu^^Denccv v občan-
skih ljudskih odborih v Sloveniji
povečalo od 2740 na 3800, kar po-
meni več kot za 1000 ljudi, je iz-
javil sodeiarvcu »Servisa za po-
krajinski ti'isk« podpredsednilk Iz-
iVi snega sveta Sloivenije Viktor
Avbelj. V večini primerov — je
aodal Avbelj — so kot glavni
motiv za povečanje števila usluž-
bencev navajali pojasnilo, da bo
kvantiteta nadoknadila kvalteto.
Enake tendence je bilo opaziti tu-
di v republiških ustanovah, kjer
se je osebje, čeprav še ni točnih'
podatkov, povečalo z enakim tem-
pom kot v občinah.
Pred prehodom na nov komu-
nalni sistem so odborniki obljub-
ljali volivcem, da se v komunah
ne bo povečalo število uslužben-
cev in s tem tudi izdatki.« Zato
je Viktor Avbelj dejal, da se s
takšno tendenco porasta usluž-
bencev v občinah in v republi-
ških ustanovah ne moremo stri-
njati. Še manj se lahko pomirimo
z dejstvom, da gredo izdatki za
občinsiko administracijo na račun
zidravstva in šolsitva, kot se to do-
gaja.
Podpredsednik republiškega Iz-
vršnega sveta Slovenije je na-
dalje opaziU tendenco, da so se.
izdatki za občinske uslužbence v
republiki letos povečali za 30 Oid^-
sitotkov od planiranega proračuna
v začetku leta. . .
Zelo negativen pojav povečanja
števila uslužbencev v občinah in
republiški upravi — Je dodal Vik-
tor Avbelj — je narekoval Iz-
vršnemu svetu Ljudske skupšči-
ne Slovenije, da ukrene vse po-
trebno, da se letos izdatki za ad-
ministracijo ne povečajo. Tudi
sekretariat za finance je poskr-
bel, da adminisitrativni izdatki ne
morejo iti več v škodo zdravstva,
šolstva in življenjskega standar-
da ljudi. Zato je v tem smislu
pričakovati kontrolo razdelitve
proračunslkih sredstev v republi-
kii, okrajih in občinah.
Povečanje števila administra-
tivnih uslužbencev v 6bčinah v
Sloveniji za preko tisoč ljudi naj
ne bo samo predmet pozornosti
republiških organov, ki so že
ukrenili vse potrebno za zmanj-
šanje adminisitrativnih izdatkov,
drugo leto pa bodo sikrbeli, da do
takih tendenc ne bo več prišlo.
To je v prvi vrsti skrb občinskih
ljudskih odborov. Zal pa ljudski
odbori niso poklanjali mnogo po-
zornosti zmanjšanju števila usluž-
bencev v odborih. Oni so preid
prehodom na nov komunalni si-
stem obljubljali volivcem, da se
število uslužbencev v novih ob-
činskih ljudskih odborih ne bo
povečalo. Za to so bile realne
možnosti. Vendar volivcem ni bi-
la izpolnjena obljuba. Zato se
bodo odborniJki znašli v nehvalež-
ni vlogi pred zbori volivcev, ko
bo treba tolmačiti porast števila
administrativnih uslužbencev v
občinah. Edino okraji v Sloveniji
se bodo lahko »pohvalili«, da so
zmanjšali svoje osebje za 60 lju-
di — je ikončal svojo izjavo Vik-
tor Avbelj.
PRED DNEVOM JLA
Delovne konference UROJ
v vsem celjskem okraju
2e v začetku no.vembra t. 1. je bila
v Celju skupna seja Okrajnega odbora
UROJ z vsemi predsedniki in tajniki
občinskih odborov, kjer so se pogovo-
rili o delu in nalogah društva ter o
bližnjih pripravah za proslavo Dneva
armije.
V tem mesecu pa zaključujejo vsi
občinski odbori živahne delovne kon-
ference UROJ, na katerih razpravljajo
o izobrazbi rezervnega oficirskega kad-
ra. Na dnevnih redih so dobro priprav-
ljena predavanja o predvojaški in iz-
venarmadni vzgoji. Iz razprav in ob-
širnih programov na teh konferencah
se da sklepati, da se društva rezervnih
oficirjev po vseh občinah letos po-
sebno skrbno pripravljajo, da čim veli-
častneje proslavijo letošnji 22. decem-
ber — petnajsto obletnico ustanovitve
JLA. V nekaterih občinah pripravljajo
svečane akademije, na katerih bodo so-
delovale tudi množične organizacije,
telovadna društva, pevski zbori itd.
Posebno dobre programe za proslavo
Dneva armije pripravljajo občine Voj-
nik, Mozirje in Velenje. Vojnik bo or-
ganiziral proslavo na sedežu občine in
v Dobrni. V Mozirju bo osrednja pro-
slava združena z akademijo, ki jo bo
priredilo društvo »Partizan«. Na pro-
slavah, ki bodo tudi v drugih krajih
občine, bodo razdelili odlikovanja in
značke najboljšim obveznikom pred-
vojaške vzgoje.
V Velenju že predvajajo filme o raz-
voju JLA.  Posamezni  borci  govorijo
mladini in pionirjem o zanimivih do-
živetjih iz narodnoosvobodilne borbe.
Na praznik Dneva armije bodo mladin-
ci predvojaške vzgoje s sodelovanjem
rezervnih oficirjev pripravili svečano
akademijo, kjer bodo s filmi in krat-
kimi skeči prikazali razvoj JLA.
Ni ostalo pri besedoh...
v tem tednu so brneli buldožerji ob
Ljulbljanski cesti, tija do sotočja Lož-
nice in Savinje. Odrivali so vrhnjo,
huimozno plast zemlje na obširni par-
celi, kjer bo stalo naše ljudsko kopali-
šče. Zastavljeno je bilo prvo delo, knbo
v bodočem letu redilo toliko zaželeno
in iVo'^istno ^kopališče. Videti ie. da ^e
gradbeni odbor resno zagrabil za delo
in da tokrat ne bo ostalo pri besedah.
Idejni načrt inž. Bloudka, bo kakor vse
izgleda, v svaji prvi fazi dovršen do
1. julija naslednjega leta, ko bo izro-
čen ljudstvu kopalni olimpijski bazen,
bazen za skoke, otroško kopališče in za-
silne slačiln:ce.
Denarnih sredstev sicer ni dovolj,
vendar veruje odlbor v pripravljenost
Celjanov na pomoč gosipodarskih pod-
jetij in podporo organov oblasti, ki
bodo splošno podprli to vsemu prebi-
valstvoi tako simpatično akcijo. Polno
mero razumevanja je pokazala tudi
edinica JLA, ki je priskočila na pomoč
s svojo mehanizacijo. Sindikalne po-
družnice so bile prve, ki so razumele,
kaj pomeni kopališče za njihove čla-
ne. Občinski sindikalni svet ima pri-
javljenih nad lO.OOO ur prostovoljnega
dela, pomoč v vozilih itd. V tem pred-
njači jo kolektivi Stavbenik (21C0 ur). Be-
ton in Graditelj, Tovarna tehtnic in
AERO. Ce upoštevamo dejstvo, da bo
večina teh ur strokovnih, so prvi pri-
spevki več kot prepričevalni lin dra-
goceni.
Pred dnevi je odbor sklical predsitav-
nike večjih podjetij našega mesta, da bi
se pogovorili o izvedbi prve, bolj ma-
ni festativne akcije, ki bo v nedeljo 16.
decemtoira, ko bo izvedeno prvo pro-
stovoljno delo s prevažanjem gramoza.
Ohralbručoč vzgled je dalo podjetje
PREVOZNIŠTVO s tem, da bo dalo za
prvo akcijo na razpoiiago kar 10 kamio-
nov hkrati. Šolski kolektiv Vajenske
šole I. bo od svojih 4.500 prostovoljnih
ur dal za to delo 50 delavcev, kolektivi
Cinkarne, Betona, Stavbenika, Gradi-
telja in Plavalnega kluba NEPTUN pa
po 10 delavcev. Tak način prostovolj-
nega dela bodo izvajali vse zimske me-
sece, saj bo treba navoziti 20.000 kub.
metrov zasipnega materiala. L.
Sestanek sekretarjev
ZK v Celju
V torek je bila konferenca sekretar-
jev osnovnih organizacij ZK s področ-
ja celjske občine. Sekretar Občinskega
komiteja ZKS v Celju tov. Cvetko Pel-
ko je govoril o gospodarskih proble-
mih ter o pripravah na občne zbore
organizacij SZDL.
Po poročilu so živo razpravljali zla-
sti o življenjskem standardu, poveča-
nju delovne storilnosti ter o načinu
nagrajevanja. Uveljavila se je misel,
da plač ni mogoče dvi'gniti in iz-
boljšaiti standard, če se hkrati ne po-
veča težnja pri sestavi planov za pri-
hodnje leto, da bi proizvodnjo ne dvig-
nili. Zaito bodo morali člani ZK v pod-
jetjih zas'tavit'i ves svo'j vpliv, da bedo
plani zago^^.vili na podlagi večfle sto-
rilnosti tudi večjo proizvodnjo. Le ta-
ko bomo lahko izboljšali naš živl^enj-
ski standard.
MziTi Madžarska: »Pridite pozneje, gospod OZN, še nismo pospravili...«
14. DECEMBRA — Stev. 50
3
STRAN
PRED 15. OBLETNICO JLA
Beseda o delu in uspehih enote
M;^]0R1X MIROSLAVA SAMXRDŽI^3iž
VOJAKI GRADITELJI
Tisti, ki poznajo življenje za dvo-
rfščnim zidom Slandrove l^asame v
Celju samo po zvokih trobente, ki pro-
dirajo na mestne ulice in ki poznajo
e«oto majorja Miroslava Samardžiča
zgolj po njihovem trdnem vojaškem ko-
raku in odrezani pesmi, kadar gredo
po celjskih cestah, vedo prav malo ali
nič o nalogah teh ljudi, še manj pa
o njihovih uspehih. Marsikdaj zapiše-
mo obilo besed ob dogodkih in o lju-
deh, ko imajo mnogo manjše uspehe
kot ta kolektiv v sivem vojaškem suk-
nu, ki pozna samo naloge in jih do
pike natančno izpolnjuje in je pri tem
toliko skromen, da malokdo zve o nji-
hovih uspehih. Le-ti pa so presenetlji-
vi...
Tokrat se bom izognil opisovanju
življenja v kasarni, pisanja o discipli-
ni in podobnem, čeprav so tudi to
stvari polne zanimivosti, predvsem pa
koristnosti, tako za posameznega pri-
padnika JLA, kot za celotno obrambno
sposobnost naše ljudske vojske.
ZDRUŽILI SO POTREBNO
S KORISTNIM ...
Inženirska enota majorja Miroslava
Samardžića bo lahko praznik petnajste
obletnice JLA proslavila z velikimi de-
lovnimi uspehi. Njihov primer, po ka-
terem se razlikuje naša ljudska arma-
da od ostalih vojsk v svetu, je tipičen.
Prav posebno njihovo tesno sodelo-
vanje z ljudmi, njihova nesebična po-
moč delovnemu ljudstvu pri izpolnje-
vanju gospodarskih nalog. Ta enota je
Pogled na del Sotle. Regulacijska dela
je izvedla encta majorja Samardžiča.
Major Samardžić v družbi sodelavcev
na tndu&lriijikem tiru nad regulirano
stirugo (na desni transi s kapo)
uspešno povezala potrebno s koristnim.
Pri tem ko se izpopolnjujejo in posta-
jajo strokovnjaki v vrsti tehničnih vo-
jaških enot, opravljajo vrsto gospodar-
skih nalog, ki so v korist naše ožje in
najširše skupnosti. Praktični pouk so
prenesli na konkretna delovna popri-
šča. Poglejmo kako so to storili:
2E drugo LETO NA IZGRADNJI
OBSOTELSKE ŽELEIZNICE
Vsako leto del inženirske enote ma-
jorja Samardžiča prebije na praiktičnem
delu in taborjenju. Letos je že drugo
Pogled na vzorno urejeno vojaško taborišče enote majorja Samardžiča v Ob-
sotelju, kjer so letos že drugo leto pomagali graditi Obsoteljsko železnico.
Spredaj, za jamborom za zastav«, so iz steklenih koščkov izdelali velik znak
inženirskih enot JLA
leto ta enota taborila v Obsotelju, kjer
je sodelovala pri gradnji proge Savski
Marof—Kumrovec.
Lani so delali predvsem pri regula-
ciji dela Sotle, pri čemer so preko-
pali in prenesli nad 37.000 kubičnih
metrov zemlje, zgradili betonski pod-
pust ter končno 160 metrov ceste v
useku. Ta dela so opravili z velikim
delovnim elanom, saj so predvideni
plan presegli za 306 odstotkov.
Kot lani so tudi letos taborili v
Klanjcu, toda tokrat so imeli veliko
težje naloge. Delali so predvsem z me-
hanizacijo, medtem ko so preteklo leto
izvrševali predvsem taka dela, kjer je
bila potrebna ljudska delovna sila. Po-
leg tega so bila letošnja dela veliko
bolj zahtevna, toda kljub temu so pre-
segli predvideni plan storitev za 106
odstotkov.
ARMIRANO BETONSKI MOST
t^OSEBNE KONSTRUKCIJE IN
POSTAJNA PLOSUAD
V SUHEM DOLU SO NJIHOV
PONOS ...
Pri letošnjih delih v Obsotelju so
pripadniki celjske inženirske enote
zgradili armirano-betonski most čez
Sotlo. Ta most je izdelan na poseben
način in načrti zanj so bili kupljeni v
licenci z neko tujo gradbeno tvrdko.
Most ni samo izredno močan, temveč
tudi estetsko izoblikovan. Vodi čez
Sotlo v loku naravnost v tunel. Po-
zornost, ki so jo graditelji posvetili te-
mu mostu, je bila potrebna že zato, ker
se nahaja v najlepšem kraju Zagorja,
ki je znan po svojih turističnih po-
membnostih in kulturnem značaju, saj
je v neposrednni bližini mostu spo-
menik velikega pesnika Mihaniviča.
Jasno je, da je gradnja tega 84 metrov
dolgega mostu terjala od graditeljev
veliko naporov, istočasno pa je enota
pokazala, da je kos tudi najbolj za-
motanim gradbenim nalogam.
Postajno ploščad na zamočvirjenem
terenu v Suhem dolu so dokončali z
enako doslednostjo. Pri tem so upora-
bili najmodernejšo gradbeno tehniko,
saj je 14 ljudi dnevno vgradilo od 1200
do 1300 kubičnih metrov materiala.
Vsi sodelujoči vojaki, podoficir j i in
oficirji so pri teh delih pokazali visoko
sposobnost in požrtvovalnost, predvsem
pa enota kapetana Djurdjevca.
TESNA POVEZANOST S PRE-
BIVALSTVOM ...
Enota majorja Samardžiča je povsod,
kjerkoli se je nahajala, navezala tesne
stike z ljudmi okoliških krajev. Tako
v Obsotelju, kakor tudi v Celju in
drugje so ti stiki bili prisrčni in pristni.
V Obsotelju so vsak teden prirejali
kulturne in športne prireditve za enoto
in prebivalce, organizirali so obiske iz
Celja, Sešč in drugih krajev v njihovo
taborišče. Vsako leto imajo običaj po-
vabiti ob Dnevu JLA otroke padlih
borcev in njihove matere v kasarno,
kjer jih pogostijo in jim razkažejo na-
čin življenja pripadnikov JLA.
Treba je pripomniti, da so se pri-
padniki omenjene enote z velikim ve-
seljem udeležili del pri gradnji obso-
teljske železnice že zato, ker je za nje-
no izgraditev osebno zainteresiran Vr-
hovni komandant naših oboroženih sil,
tovariš Tito, ker bo ta železnica pove-
zala svet z njegovim rojstnim krajem
in ker bo prebivalstvu zaostalega Za-
gorja in Obsotelja prinesla lepšo bo-
dočnost.
LESEN MOST PRI ŠEŠČAH JE PO
NJIHOVI ZASLUGI ZA 10 MILI-
JONOV CENEJŠI...
Prebivalci Sešč z okolico ter Sv. Lov-
renca so že dolgo želeli dober most čez
Savinjo. Sami so zbrali sredstva, pred-
vsem pa material. Toda sredstev je bilo
premalo, saj je že sam projektant za-
hteval okoli 250.000 dinarjev za načrte.
Ce bi ho!feli most zgraditi z najeto de-
lovno silo, ki pa je morala biti stro-
kovno sposobna, bi z materialom vred
plačali za most najmanj 14 milijonov
din. Tega denarja pa niso imeli...
Enota majorja Samardžića je prisiko-
čila tem ljudem na pomoč, ko je videla,
da imajo veliko voljo in da so veliko
žrtvovali. V okviru praktične vaje so
postavili lesen most v pičlih 12 dneh,
čeprav je projektant predvideval, da
bi ga dobri strokovni delavci postav-
ljali 65 dni. Vojaki so se usposobili za
gradnjo tovrstnih mostov, prebivalci
teh krajev pa so si prištedili okoli 10
milijonov dinarjev, če bi sploh lahko
v drugačnih pogojih most zgradili.
POMOČ PRI REGULACIJI
SAVINJE...
Lani so se nekaj dni po vrnitvi iz
Obsotelja udeležili tudi del pri regu-
laciji Savinje. Tu so seveda delali le
strojniki s svojimi gradbenimi stroji
in pri tem opravili okoli 1200 strojni-
ških ur, kar se je izvajalcem regulacije
v kritičnem trenutku mnogo poznalo.
Toda vrsta uspehov in nesebične po-
moči te enote še ni končana. Prav v
teh dneh, ko berete reportažo o njih,
je skupina strojev in njihovih uprav-
ljavcev na novem delu. Spet so vzkla-
dili praktično vojaško šolanje s korist-
nim. Z buldožerji in drugimi stroji že
kopljejo zemljo na »otoku«, kjer se bo
prihodnje leto začela pospešena grad-
nja kopališča.
To je samo nekaj, samo del njihovih
uspehov, če pomislimo koliko korist-
nega se dogaja za dvoriščnim zidom
Slandrove kasarne in povsod, kamor
njeni začasni prebivalci pridejo. Brez
dvoma je ta enota ena izmed najbolj
sposobnih inženirskih enot pri nas,
čeprav tega ne boste nikoli slišali iz
njihovih ust.
To, kar ste prebrali, je samo del ti-
stega, kar nam je bilo neznano o živ-
ljenju, delu, uspehih in prizadevnosti
enote, katere pripadnike srečujemo na
mestnih ulicah, na katero nas spomi-
njajo zvoki trobente, kadar hodimo
mimo. Tu, sredi med nami živi kolek-
tiv pod orožjem, kolektiv mladih ljudi
iz vse socialistične Jugoslavije, kolek-
tiv, ki ga vodijo preizkušeni borci mi-
nule vojne, pa vendar premalo vemo
o njem.
zaprosilo nekatere borce naroč^noošvobbdilfie borbe, 'da liairii riapi^po/T^':
spomine na najrazličnejše uspele akcije, ^ka^erih.so se sami Udeležili.
Za današnjo številko je napisal zanimiv  prispevek' nosilec spomenice
in rezervni kapetan JLA, tov.'lVO^ZJJPANC.     -      ,
V začetku aprila leta 1§42 se'je po--
novno formiral Savinjski bataljon, ki
je bil preko zime razformiran na manj-
še grupe. Bataljon je štel preko 100
borcev in se je odslej imenoval I. Šta-
jerski-Slandrov bataljon. Čete so se
takoj razšle v nove akcije. Na pod-
ročje Savinjske doline sta prispeli 2
četi, ki sta hoteli Nemcem dokazati,
da partizanov ni zmanjkalo. Odločili
sta se za napad na Ljubno v Gornji
Savinjski dolini. Borci so si preskrbeli
vse potrebne podatke od tamkajšnjih
aktivistov. Zelo dobra aktivistka v tem
predelu je bila Anica Kopušarjeva, ka-
tera je znala izvrtati mnoge podrob-
nosti, predvsem od našega simpatizarja,
orožnika Kostanjška. Ta je dal tudi vsa
podrobna obvestila in delnp predlagal
tudi načrt za napad.   '
Napad je bil določen za 19. maj. Za
izvedbo napada sta bili odrejeni dve
grupi — prva je napadla od vrha pri
rosuljski cerkvi, druga pa preko trga.
Trije tovariši so zavzeli položaj pred
mostom na levem bregu Savinje. Vsi
borci so bili opozorjeni, da ne bi stre-
ljali na tovariša Kostanjška, ki jim je
ravno kot službujoči nemški orožnik
mnogo pomagal. Poznali so ga samo po
opisu, vendar bi bila v temni noči
možna zamenjava.
Napad je bil odrejen točno za 23. uro.
Trojica pri mostu je bila že dolgo na-
red, pripravila puške in čakala. Kakih
50 m od prežečih partizanov sta se
pojavila dva oborožena policaja, ki sta
brezbrižno, z rokami v žepih korakala
po cesti. Trojica ju je prebadaia z
očmi, če morda ni zravai Kostanjšek.
Po dobljenih opisih nobeden od spre-
hajalcev ni naličil na Kostanjška, zato
so parLizani začeli streljati. Prvi po-
licist je takoj obležal, drugi pa je bil
samo ranjen in se je pognal proti teht-
nici. Preden je zavil za vogal, sta ga
partizana znova zadela, vendar se je
izmaknil.
Takoj po teh prvih strelih ob mostu
je zaregljalo tudi pred samo nemško
postojanko in s tem se je pričel glavni
napad. Komandant žendarmerije je bil
pravi Nemec in je takoj po prvih stre-
lih zbežal v prvo nadstropje. V pritličju
so bila vrata zaklenjena in ker se na
poziv ni nihče odzval, so jih partizani
minirali. V dežurni sobi je bil tov. Ko-
stanjšek, ki pa se prvi hip ni znašel.
Nadel si je na ramo torbico z bombami
in tako odšel odpirat vrata. Ko se je
približal, je eksplodirala mina na klju-
čavnici, Kostanjška je vrglo za steno
in bil je še ves pijan od eksplozije, ko
so ga obkolili partizani. Spravili so ga
takoj na varno. Konspiracija je bila po-
trebna zaradi žene, ki jo je imel v
Ljubnem.
Napad je bil zelo uspešen. Partizani
so zaplenili 30 pušk, mnogo bomb in
municije ter druge vojaške opreme. Po-
tem pa so odšli v trgovino Druškoviča,
katerega so Nemci kot zavednega Slo-
venca izselili. Trgovino so domala vso
izpraznili, delili hrano in blago vašča-
nom, kolikor je le kdo hotel in mogel
odnesti. Potem ko so še po trgu razbili
vse švabske table, je po cestah po letu
dni okupacije pjj/ič svobodno zado-
nela slovenska pesem.
Pred postojanko pa je še vedno po-
kalo. Nemški komandir se ni hotel pre-
dati in je ves čas streljal z gornjega
nadstropja. Ker je bil zelo visoko, ga
ni bilo mogoče dobiti, tudi potem ne,
ko so partizani stavbo zažgali. Izredno
močno grajena stavba niti ni hotela
goreti, razen pohištva v spodnjih pro-
storih — in tako je fašist ostal živ,
partizani pa so se morali pred dnevom
umakniti. Okupator pomoči ni mogel
priklicati, ker so partizani že prej pre-
trgali vse veze.
Sicer je imel okupator pri tem napa-
du samo eno smrtno žrtev, vendar je
moč trditi, da je akcija 100 odstotno
uspela. Partizani« so zaplenili mnogo
(Nadaljevanje na 4. strani)
Janezu je odleglo
Med borci Tretje prekomorske udarne brigade je bilo tudi mnogo
Slovencev. Brigada je na svojem zmagoslavnem pohodu sodelovala v
bitkah za Split, Knin, Bihać, Reko in Trst. Odlomek spominja na res-
ničen dogodek partizana Janeza v Kaštelu pri Splitu.
VESELJA IN OBJEMANJA NI BILO
KMALU KONEC
Bilo je v jeseni 1944. leta po osvo-
boditvi Splita. Borci Tretje prekomor-
ske udarne brigade so počasi in utru-
jeni napredovali vzdolž asfaltne ceste
proti Kaštelu. Tisto noč je lilo kot iz
škafa.
»Vezaaa?! Veza je! Odstojanje pet
metara! Tišina!«
Takšna povelja so prihajala od čela
partizanske kolone skoraj vso noč. Bor-
ci so jih prenašali od ust do ust pre-
mikajoč se v temni noči.
Proti jutru je dež ponehal. Povsod
naokoli je bilo tiho. Le zamolklo za-
vijanje psov v daljavi ter pretakanje
dežnih curkov ob cesti je motilo mir,
ki je nastal.
Bitka je bila to noč končana.
Tu in tam se je posvetilo nebo. Toda
to ni bil blisk strele, ki spremlja ne-
vihto, temveč blesk signalne rakete, s
katero je sovražnik od časa do časa
osvetljeval položaj. Ob takih prilikah
bi se ustvarila v očeh opazovalca takšna
slika:
Kolona izmučenih in do kože premo-
čenih borcev koraka pod težo svojega
orožja po asfaltni cesti od Solina proti
Kaštelom. Na desni strani ceste se vije
venec golih, kamnitih hribov, ki se str-
mo spuščajo. V podnožju gričev do ceste
so vinogradi, onstran ceste pa se raz-
prostira sinja morska gladina.
Nemci so se po ogorčeni bitki po-
vlekli, partizani jim sledijo. Ne dajo
jim časa in ne miru, da bi se zopet
zbrali in pripravili za boj.
Včasih prileti tudi kakšna topovsku
granata, kakor da hoče s svojim žviž-
gom, spomniti partizane, da je sovraž-
nik še v bližini in močan. Razleti se
nedaleč od kolone, odmev njene de-
tonacije pa je čuti v stenah kamnitih
dalmatinskih hribov.
Dež je popolnoma prenehal. Na ob-
zorju se že svita. Vedno jasneje se vi-
dijo konture bližnjih gričev in morja.
Mir prevladuje povsod, le žuborenje
vode v jarku ob cesti ga kali. Sovraž-
nik ni tako hraber, da bi se znova spo-
prijel s partizanskimi borci.
Kolona je medtem odkorakala že da-
leč. Dospela je skoraj do Kaštela. Pred
vhodom v naselje, nedaleč od ceste v
vinogradu so viseli obešeni trije do-
mačini, ki so klicali k maščevanju.
Partizani so vkorakali v Kaštel. Ljud-
je so se zbrali z vseh strani, da bi po-
zdravili osvoboditelje. Veselja, obje-
manja in pozdravov ni bilo kmalu
konec. Domačini so borcem ponujali vse
kar so imeli, fige, vino, žganje in tobak.
Tako so nekega jesenskega jutra
1944. leta vkorakali borci Tretje preko-
morske brigade v osvobojeni Kaštel.
SREČANJE Z USTAŠKIM
OFICIRJEM
Brigada se je zaustavila v trgu, da
bi se zmučeni ljudje odpočili. Toda,
niso imeli sreče. Kmalu je bilo slišati
jasna povelja:
»K oružju! Zbooor!«
V hipu je bila brigada pripravljena
za akcijo.
Onstran Kaštela v smeri proti Tro-
giru so se Nemci utrdili na položnem
griču. Izza zidu, ki je obdajal cerkev,
so čakali, da bi partizane presenetili
in napadli iz zasede. Toda izvidnica je
pravočasno zapazila njihovo nakano.
Čete so se razvile za borbo in že pro-
dirajo med vinogradi proti griču, da bi
uničile to sovražnikovo gnezdo odpora.
Sonce, ki je med tem časom priku-
kalo iz temnih oblakov, se je zopet
skrilo, kakor da ne želi biti priča
strašne bitke, ki se je pravkar vnela.
Streliva je jelo primanjkovati.
Komandant pokliče Janeza in mu za-
pove naj gre v Solin po strelivo.
Janez hitro iztakne kmečki voz ter
se z lastnikom voza napoti proti So-
linu, kjer je bilo skladišče.
Zamotana v težke misli in utrujena
sedita na vozu. Ko se peljejo mimo
obešencev, očanec spregovori:
»Tu so Nemci včeraj obesili tri va-
ščane zato, ker je mina vrgla v zrak
nemški avtomobil. Mino so podtaknili
domači partizani. Le poglejte, tam ob
cesti je njegovo ogrodje.«
Očanec je med potjo pripovedoval
Janezu o trpljenju, ki so ga prestajali
pod okupatorjem.
V pomenku je čas hitro potekal. Ja-
nez je hitro naložil strelivo in obrnil
konja. Pri zadnjih hišah v Solinu ga
nagovori možak in pokaže na usta-
škega oficirja, ki je stal ob njemu.
»Hej, tovariš, zaustavi malo! Od-
peljal boš s seboj tega ustaškega ofi-
cirja, da se javi partizanski komandi.
Ni bil slab človek. Bolijo ga noge, pa
naj se popelje s teboj.«
(Konec prihodnjič)
STBAN ^^k' 14. ĐGCSMBRA — Ster. M
ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI
POGODOR Z ZAPEČKOM
KOLIKO BI RAJE ZASLUŽILI -
100 ALI 5.000 DINARJEV
Rad bi videl tistfega,- ki bi ne rekel,
da je to vprašanje nekam smešno? Saj
tudi je, čeprav imam vzrok da trdim,
da je zelo umestno.
Nedavno je predsednik OZZ tov. Lu-
bej v svojem poročilu na seji OLO po-
vedal nekaj kratkih, toda izredno krep-
kih primerjav. Govoril je o rentabil-
nosti kultur, ki jih gojimo na podeželju.
Zemlja pri nas še zdaleč ne daje tiste-
ga, kar bi lahko, ker je ne obdelujemo
kakor je treba in ker se preveč držimo
starega načina kmetijske proizvodnje.
Zemlja je zemlja. Odvisna je od mar-
ljivosti in prizadevanja obdelovalca. Na
enakem kosu zemlje lahko kmet za-
starelih nazorov obuboža, drugi pa vi-
soko dvigne standard sebi in skupnosti.
To je odvisno le od tega, kako kdo z
zemljo ravna, kakšno seme vanjo po-
loži, kako ji pomaga k rodovitnosti itd.
Nimam namena na dolgo razpravljati.
Vzemimo en hektar zemlje. Ce na
tej površini raste trava in če vzame-
mo dohodek, ki ga od te trave pri-
čakujemo v višini sto din, potem bi
od drugih kultur na isti površini do-
bili naslednjo lestvico dohodkov: Za
krompir 333 din, za pšenico 1000 din,
za vrtne jagode 2000 dih, za maline
3666 din, za hmelj 3333 din, za črni ri-
bez pa celo 5000 din ali petdesetkrat
več kot za travo.
Številke, ki smo jih navedli seveda
ne odgovarjajo dejanskim dohodkom
za vse te kulture. Sto dinarjev za do-
hodek od trave na enem hektarju zem-
lje je vzet samo kot indeks za koliko-
krat lahko povečamo dohodek, če se
lotimo gojenja donosnejših kultur.
Kot vidite, vprašanje, kaj imate rajši
100 ali 5000 din le ni tako smešno.
Morda imate prav vi, ki sedaj prebi-
rate te vrstice, hude težave. Imate zem-
ljo, jo obdelujete, toda ne daje vam
toliko kot bi potrebovali. Ste že kdaj
pomislili na to, da bi bilo dobro ne-
katere površine zasaditi z donosnejšimi
kulturami. Menda ni kmetije in po-
sestva, kjer bi ne bilo vsaj nekaj praz-
ne zemlje, ki ni nikomur v korist,
edino v škodo davčne osnove je. Ta
zemlja pa čaka na nekoga, ki bi jo
znal izkoristiti. Zemlja je darežljiva,
odvisno je samo kakšen je človek, ka-
terega last je. Zemlja daje hrano vsaki
rastlini, ki je pognala iz njenih neder.
To je lahko tudi najbolj zanikrna zel,
ali pa na primer črni ribez, ki ima vi-
soko ceno na tržišču in ga je mogoče
prodati neomejene količine. Zemlja je
podobna denarnici, ki je lahko praz-
na, ali pa nabita.
Prav sedaj, v zimskem času, bi lahko
razmišljali, če se vas tiče to smešno
vprašanje, kaj bi rajši 100 ali 5000 din.
Celjski Iaienci in delo mladinske organizacije
^-'V^MTek zvečer je polagala obračun
dela tudi mladinska organizacija va-
jenske šole I v Celju. Konference so se
poleg mladine udeležila tudi zastopniki
OKLMS Celje, obrtne zbornice Celje,
nekateri mojstri, profesorski zbot in
»drugi. Mladinska organizacija na tej
šoli je ena od največjih v celjskem
okraju, saj šteje preko 400 članov, to-
rej vse vajence, ki obiskujejo to šolo.
Zato je tudi precej problemov, s ka-
terimi se ukvarja mladinska organi-
zacija.
Mladina je poslušala dvoje skrbno
pripravljenih poročil o delu organiza-
cije med vajensko mladino v preteklem
ter o nekaj mesečnem delu v tekočem
šolskem letu. Kar na začetku moramo
ugotoviti, da so bili precej delavni. Naj
navedemo le nekatere podrobnosti.
Vajenci v Celju, ki obiskujejo to šolo,
se uspešno uveljavljajo s svojim delom
tako na političnem kot tudi na kultur-
noprosvetnem in športnem področju in
seveda kar je njihova osnovna dolžnost,
se dobro učijo in pripravljajo na svoj
bodoči poklic. Posebno strokovnemu
izobraževanju je posvečena največja
pozornost, saj hočejo postati mojstri
svojega poklica. Organizirali so razna
predavanja, učijo se tujih jezikov ter
čitajo ustrezno literaturo, da bi se
dobro izobrazili.
Izven šolskega pouka se udejstvujejo
v krožkih Ljudske tehnike, v pevskem
zboru ter v drugih društvih in organi-
zacijah. Aktivno je tudi športno udej-
stvovanje ter delo taborniške organiza-
cije. V počitnicah so taborili v Rovinju.
Skupno je letovalo preko 300 vajencev.
Organizirali so vrsto prireditev ter
^abav na šolskem dvorišču, kar je ime-
lo za cilj nuditi koristno in zdravo za-
bavo bodočim mojstrom. Se in še bi
lahko naštevali uspehe. Na kratko naj
še enkrat podčrtamo dejstvo, da mla-
dinsko organizacijo v vajenski šoli I
upravičeno štejemo med dobre orga-
nizacije.
In problemi. Da tudi ti se pojavljajo
v delu med vajensko mladino. So p«
seveda posebni ter jih mladinsko vod-
stvo samo ne more reševati. Tu misli-
mo predvsem izkoriščanje vajencev po
mojstrih, zanemarjanje pouka iz naj-
različnejših objektivnih vzrokov, grobo
ravnanje, prekoumo delo in neplače-
vanje upravičenih nagrad in več po-
dobnega. O teh zadevah vajenci neradi
govore, ker se boje svojih mojstrov,
mladinska organizacija pa tudi ni to-
liko močna, da bi nepravilnosti od-
stranjevala. Zato bo morala bolj so-
delovati z obrtno zbornico, tajništvom
za delo in drugimi oblastvenimi in-
špekcijskimi organi. Ti organi naj se
tudi več zanimajo, kaj delajo vajenci
v svojem prostem času.
Razprava je bila zelo živahna. Va-
jenci so govorili o svojih težavah, ki
jih tarejo, tako v šoli kot tudi izven
nje. Predvsem so se zavzemali za razna
poučna predavanja, predvsem zdrav-
stvenega in strokovnega značaja. Ne-
kateri so želeli, da se ustanovi va-
jenska šolska kuhinja, kjer bi dobili
izdatno in ceneno hrano. Precej vajen-
' cev prihaja v šolo iz oddaljenih krajev
pa so zato brez toplih obrokov. Nadalje
so še govorili o reformi učnih načrtov,
ki naj se prilagode njihovemu prak-
tičnemu delu. Mnogo govora pa je bilo
tudi o nujni ustanovitvi šolskih delav-
nic, saj so tudi vajenci potrebni poli-
tehnične vzgoje ne samo v svojih ob-
ratnih delavnicah, pač pa tudi v šoli.
Ko so na koncu izvolili novo vodstvo
mladinske organizacije, so sprejeli še
pomemben sklep. Kot prva mladinska
organizacija na celjskih šolah so se ob-
vezali sodelovati pri delih na gradnji
novega ljudskega kopališča. Na teh de-
lih bodo opravili 4500 delovnih ur ter
bodo s prvim delom pričeli že v nedeljo,
16. decembra. Tudi ta obljuba kaže, da
je delo mladinske organizacije na va-
jenski šoli I v Celju na dobri poti.
(t>
Kaj so pokazali gnoiitni in sofini poskusi
v Kmeiiiski zadrugi Rimske Toplice
v Kmetijski zadrugi Rimske Toplice
so letos napravili vrsto gnojilnih in
sortnih poskusov pri krompirju. Na-
men teh poskusov je bil, da se ugotovi,
s katerim umetnim gnojilom se dajo
doseči največji hektarski donosi pri eni
in isti sorti krompirja. Namen sortnih
poskusov pri krompirju pa je bil, da
se ugotovi, katera sorta krompirja bi
prišla najbolj v poštev za to področje.
Rezultati gnojilnih poskusov so bili
kaj zanimivi. Pri vseh gnojilnih posku-
sih je najbolj delovalo umetno gnojilo
apnen amonijev soliter, in sicer je bil
s tem gnojilom dosežen pridelek na
25 m2 40 kg v enem primeru, in to na
peščeni zemlji in v slabo urejenem plo-
doredu. Pri vseh gnojilnih poskusih in
tudi v kombinaciji z drugimi gnojili je
apnen amonijev soliter najbolj pozi-
tivno deloval. Zanimivo je, da tudi
kombinacija vseh treh gnojil; dušika,
fosforja in kalija, ni dala na isti zemlji
večji pridelek kot sam apnen amonijev
soliter. Iz vseh gnojilnih poskusov
sklepamo, da je za področje KZ Rim-
ske Toplice najbolj uspešno gnojenje
s kombinacijo 100 kg kalkamonsalpetra
in 300 kg kalijeve soli. Iz vsega tega se
vidi, da je naša zemlja prav revna tudi
na dušiku, čeprav nekateri trde, da
zemlji v glavnem le primanjkuje fos-
fornih gnojil. Dejstva govore drugače.
Kaj je temu vzrok? Predvsem divje
sajenje brez vsakega urejenega plodo-
reda in zlasti pomanjkanje detelj na
naših njivah. Kolikor posvečamo več
pažnje pravilni in večji uporabi umet-
nih gnojil, toliko premalo skrbimo za
ureditev plodoredov vsaj na naših več-
jih kmetijah. Potrebno bo začeti ure-
jati vaške plodorede, če hočemo, da bo-
mo bolj smotrno izkoriščali mehani-
zacijo v kmetijstvu.
Sortnih poskusov pri krompirju so v
KZ Rimske Toplice napravili več kot
gnojilnih, ker so se za te poskuse kme-
tovalci bolj zanimali. Teh poskusov je
bilo 12, in sicer s sortami: Bohmov
srednje rani, merkur, akerzegen, bemov
rani in bintje. Gnojennje je bilo na-
slednje; 300 q hlevskega gnoja, 400 kg
kalkamonsalpetra, 300 kg kalijeve soli
ter 500 kg superfosfata. Umetni gnoj
je bil potreben na brazdo pred sa-
ditvijo krompirja. Zemlja v vseh pri-
merih je peščena ter ni bila še nikoli
gnojena z umetnimi gnojili.
Rezultati so bili naslednji: merkur
215 q, bemov srednji rani 155 q, aker-
zegen 117 q, bemov rani 113 q in bintje
173 q na ha. Ves čas rasti je kralje-
val merkur. Vsi kmetovalci, pri ka-
terih smo delali sortne poskuse, so se
odločili za merkur. To ni čudno, saj
je merkur tudi naš najboljši jedilni
krompir.
Iz vsega tega se vidi, da se gnojilni
in sortni poskusi dobro izplačajo, saj
se stroški za take poskuse dobro po-
plačajo. M. V.
Konkretne naloge za izboljšanje kmetijstva
v KONJiŠ/^l OBČINI
Po tromesečnih pripravah, ki jih je
vodil iniciativni odbor, je bil v Slov.
Konjicah pred .kratkim ustanovni občni
zbor kmetijsko proizvajalne poslovne
zveze za področje konjiške občine. V
njo je vključenih vseh šest kmetijskih
zadrug. Iz poročil, ki jih je podal pred-
sednik iniciativnega odbor inž. Tavčar,
se je dalo razbrati, da je v začetku bilo
mišljeno, da se v Slov. Konjicah usta-
novi gozdarsko kmetijska poslovna zve-
za spričo dejstva, da predstavljajo goz-
dovi v konjiški občini polovico površi-
ne. Vendar to mnenje ni imelo širše
zaslombe, saj je znano, da je v konji-
ški okolici dokaj dobro razvito še sad-
jarstvo, deloma vinogradništvo, dočim
pa ima v pohorskih legah precejšnjo
bodočnost živinoreja in pridelava raz-
nih semen, v prvi vrsti krompirja.
2e ta površen opis glavnih kmetij-
skih dejavnosti pa tudi v glavnem za-
črtava delo poslovne zveze, ki bo svoje
delo usmerjala preko kmetijskih za-
drug. Vse to je večji del zajeto tudi v
programu, ki ga je občni zbor sprejel.
Ta se sicer deli v dva dela, od katerih
prvi zajjema splošne naloge za daljše
obdobje, dočim pa drugi že nakazuje
konkretne naloge.
Za začetno delo je predvideno, da bo
poslovna zveza imela poleg upfavnika
še dva kmetijsika tehnika, tri živinorej-
ske pomočnike in računovodje, izvolje-
ni prvi upravni odbor pa ima 9 članov.
PREDAVANJA IN SOLE ZA KMETOVALCE
V okviru predavanj, ki jih je za le-
tošnjo zimsko sezono pripravil občin-
ski svet zveze Svobod in prosvetnih
društev v Slov. Konjicah^ je tudi nekaj
takih, ki bodo predvsem zan'mala
kmetovalce. Med te sodi zlasti preda-
vanje o nadaljnjem razvoju kmetijstva,
nič manj važno pa ni predavanje o
zemljiški knjigi in katastru ter o raz-
ličnih prenosih zemljišč.
Na področju konjiške občine delujejo
letos štiri kmetijsiko nadaljevalne šole,
od kterih je bUa v Vitanju šele letos
ustanovljena. Z ozirom na to, da je na
področju občine v kmetijskih zadrugah
in državnih posestvih že precejšnje
število strokovnega kadra, imajo v teh
šolah svoje predavatelje. Splošne pred-
mete pa na šolah poučujejo učitelji in
profesorji osnovnih šol in konjiške
gimnazije.
Osemenjevalna postaja tudi v Zalcu
V ponedeljek je bila seja sveta za
kmetijstvo pri občini Žalec, na kateri
so obravnavali in sklenili ustanoviti
osemenjevalno postajo v Zalcu kot fi-
nančno samostojni zavod. Osemenje-
vanje krav in telic bi bilo po isti progi
kot sedaj. Zaenkrat je ostalo odprto še
vprašnje avtomobila za osemenjevalno
progo. Na novo ustanovljeni osemenje-
valnici bo tudi zdravljenje in pregledi
bolne živine. Živinorejcem Savinjske
doline se bo na ta način precej pribli-
žala veterinarska ambulanta, saj so do
sedaj imeli tako ustanovo le v Celju.
Osemenjevalna postaja bi začela s po-
slovanjem 1. januarja 1957. Postaja bo
začasno poslovala v prostorih KZ Ža-
lec, dokler ne bodo zgrajeni primer-
nejši prostori.
Svet za kmetijstvo je nato obravna-
val stanje obveznega čiščenja in škrop-
ljenja sadnega drevja. Delo dobro na-
preduje ob pomoči krajevnih komisij
za škropljenje sadnega drevja. Do sedaj
je očiščpnih 20.000 dreves.
TRGOVINSKA ZBORNICA
ZA OKRAJ CELJE
razpisuje
mesto ADMINISTRATORJA
ali ADMINISTRATORKE
Pogoji: znanje strojepisja in po
možnosti stenografije. Nastop
službe takoj!
Bopba zo Ljubno ietii Ml
(Nadaljevamje s 3. strani)
orožja, bogato obdarili vaščane in se
tudi sami dobro oblekli in obuli.
Svitalo se je že, ko so s pesmijo od-
korakali iz Ljubijega. Krenili so ob le-
vem bregu Savinje v breg proti Mo-
zirskim planinam. Nekaj zabojev mu-
nicije so skrili pod streho kapelice ob
Savinji in jo pozneje dvignili.
Ob zori so se utaborili na nekem
vrhu tik za grebenom. Pod njimi je bil
velik strm travnik s precejšnjo rav-
nino v podnožju. Postavili so straže,
medtem ko so se kuharji lotili svojega
posla. Za uspešno akcijo so si privoščili
izdatno kosilo, nato pa utrujeni in ne-
prespani polegli pod smreke. Takoj po
kosilu so si vse pripravili za odhod,
kajti nadejali so se švabskega obiska.
In res je nekako dve uri po kosilu
stražar že podal znak za tišino. Iz goz-
da so začeli ravno tisti čas kapati Nem-
ci drug za drugim. Posedli so na jaso
okoli pastirske bajte, ki je stala na li-
vadi. Stražarja sta v hipu obvestila
počivajoče borce o situaciji in že so
lezli drug za drugim na rob ter zavzeli
položaje. Imeli so krasen položaj in
S vabi ne bi zlepa mogli do njih. Opa-
zovali so in čakali povelja. Nemci so
mimo sedeli ter odlagali bluze in orož-
je. Izgledalo je, da se jim ne ljubi ri-
niti v hrib. Tišino položajev je pre-
sekal glas partizanskega komandirja:
»Ogenj!« Zaropotalo je po švabih, kot
bi se vsula toča z jasnega neba. Svabi
so kričali in tekali vse vprek. V nekaj
minutah ni bilo videti nobenega več.
Ustavili so se šele v dolini pri nekem
kmetu, kjer so obvezovali ranjence. Tu
so ostali vso noč in dobili celo ojačenje.
Borci pa so ostali na položaju vse do
večera. Po večerji so se odpravili na
pohod. Daleč v dolino so odmevale lepe
slovenske in partizanske pesmi. Krenili
so v smeri Dobrovelj. Tovariš Miha jih
je vodil po neobljudeni poti. Zabredli
so v strmino in se po drči naravnost
privozili v dolino, vsi opraskani in po-
tolčeni. Nad Letušem so prečkali Sa-
vinjo in prišli v Dobrovlje, kjer so se
že pripravljali na nove akcije. Dobrov-
lje so bile tisti zlati kotiček, ki so po
vsaki akciji in po težkih borbah toplo
domače sprejele svoje borce.
^ Tako je Ljubno 19. maj 1942 zabele-
žilo kot nepozabni datum v svetlo zgo-
dovino narodnoosvobodilne borbe.
Tovarna organskih barvil v CeljU
razpisuje prosta delovna mesta
1. DELOVNO MESTO SEFA OBRATA ZA IZDELAVO
ZVEPLENIH BARVIL.
Pogoji: inženir kemije, moška oseba po možnosti s prakso. Oseba mora
imeti karakteristike za vodenje obrata, biti mora samostojen, ener-
gičen s primernim nastopom in sposobnostjo za organizacijo dela ter
z odsluženim vojaškim rokom.
2. DELOVINTO MESTO RAZISKOVALCA.
Pogoji: inženir kemije. Oseba mora imeti veselje do industrijsko
znanstvenega dela v organski kemiji.
2. DELOVNO MESTO SEFA KOLORISTIČNEGA LABORATORIJA.
Pogoji: inženir kemije ali absolvent tekstilne šole z večletno prakso
v barvni industriji.
4. 2 OSEBI ZA VODENJE IZMEN OBRATA AZO BARVIL.
Pogoji: dokončana srednja tehnična šola — kemični oddelek. V poštev
pridejo tudi absolventi tehnične srednje šole — strojni oddelek z ali
brez prakse. Osebe morajo imeti sposobnosti za vodstvo obrata, biti
morajo energične, imeti morajo primeren nastop, sposobnosti za or-
ganizacijo dela in veselje za kemično proizvodnjo. Osebe morajo imeti
odslužen vojaški rok.
5. DELOVNO MESTO REFERENTA ZA ORGANIZACIJO DELA.
Pogoji: inženir tehnolog ali absolvent srednje tehnične šole z daljšo
prakso v industriji. Biti mora sposoben organizator, poznati mora
tehnološki razvoj v industriji in biti upoznan s plačilnim sistemom
gospodarskih podjetij.
Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Vse ponudbe s kratkim
življeniepisom je poslati na upravo podjetja TOVARNE ORGANSKIH
BARVIL V CELJU.
KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE
INTIMNI KOTIČEK...
ZAKAJ MI MOŽ NIKOLI VEC NE RECE, DA ME ŠE LJUBI?
Otroci so šli spat, mož čita časopis,
žena pa posluša radio ...
Ona se čuti osamljeno in razmišlja.
Radio igra melodijo, ob kateri je pr-
vikrat z možem plesala:
»Na kaj te spominja pesem?«
On pa nič. Ves je poglobljen v bra-
nje ...
Ona ne more razumeti. Sama sebi
se smili ko razmišlja: »Zakaj mi mož
nikoli več ne reče, da me ljubi?
Tega ne reče glasno. Toda, če bi...
bi on presenečeno zagodrnjal:
»Ja, kaj pa misliš, zakaj se mučim
ves dan, prihajam zvečer domov, pla-
čujem račune? Mar ni to dovolj jasen
dokaz, da vas imam rad, pa tudi tebe?«
Je kaj čudnega, če možje primerjajo
svojo skrb, svoje delo kot dokaz lju-
bezni. Da bi o tem govorili se,jim ne
zdi važno ...
Toda pred poroko je bil poln než-
nosti. Zakaj vse tako naglo mine? Vča-
sih kar z medenimi tedni, morda celo
prej?
Ženska občuti, da ji je treba več ro-
mantike, kot jo doživi v gospodinjstvu
pri pranju, kuhanju, pospravljanju, či-
ščenju in negi otrok. Življenje moža
v službi se ji nasprotno zdi bolj za-
nimivo. Ne, on ji je dolžan izkazovati
priznanje in govoriti koliko mu po-
meni ...
Toda žena bi morala pomisliti, da
moževo delo ni niti najmanj prijetnej-
še od njenega. Nesmisel je potem pri-
čakovati, da bo vroč in vedno raz-
položen ljubimec, ko pride domov. Je
truden, tudi nerazpoložen in brez volje.
Zato bi morale tudi žene biti potrpež-
ljive. Ce možu kažejo kisel obraz, naj
bo on zato ljubezniv? Zakaj pričako-
vati nežnosti ob nepravem času?
Ce mu boste prišli nasproti z na-
smejanim obrazom, mu pripravili vodo,
da se umije, postavili pravočasno ko-
silo na mizo, če bo umit, spočit in sit,
bo gotovo hvaležen in po lastnem na-
gibu nežen ...
Treba je računati, da vsi ljudje ni-
majo istih zunanjih form za čustvo-
vanje. Morda je ravno vaš mož tak,
da ne obeša svojih čustev na velik
zvon.
Razmislite o tem. Ona
NEKAJ O MODI
Moda deli usodo z marsikatero lju-
bico. Priv^a^na je samo tako dolgo, ko
se z njo lahko pokažemo.
Adam je prišel na misel, da bi se
oblekel, ko mu je postalo hladno. Eva,
ko ji je postal Adam prehladen.
Modne norosti niso nikoli tako nore,
kot modni norci.
Moda je okusna samo pri tistem, ki
ima okus.
14. DIx::EMBRA —"^tev. 50
5
STRAN
Uboga Ančka
Ob premieri mladinske ijjpfe V CG^ 3. IZ, 1956
Celjska mladina je po daljšem času
^pet dobila svojo predstavo in se je,
lazumljivo, zelo razveselila. Toda, pri-
jajmo si na ušesa, tudi za mladino ni
vse dobro. Pavel Golia je priznan pisec
jnladinski odrskih del, pa tudi priredba
besedila je samo koristila izvedbi; toda
kljub veselju, ki ga predstava nudi
mladini, vendarle ne /moremo priznati,
da je mladinska igra bila zares mla-
dinska.
Režiser, Juro Kislinger, ni posvetil
dovolj pozornosti dvema pomembnima
postavkama mladinskega doživljanja:
Kaj bomo videli ali, kaj se bo zgodilo,
in kaj bomo izvedeli. Vse vidno je pri-
silil v gibanje, v katerem sta se kazala
elementa norčave situacije, katero je
dopolnjevalo kitajsko stopicanje, in jo-
kave interpretacije besedila. S tem je
dogajanje postalo nneenotno, nikakor
pa ne pisano in živahno, kakor bi mla-
dini ugajalo. V besednem delu pa je
bilo videti, da je režiser popolnoma za-
postavljal dejstvo, da hoče mladina tu-
di kaj izvedeti, kaj slišati, predvsem
neokusen pa je bil stakato Tinke in
Tonke. Čutiti je, da je režiserju zmanj-
kalo moči za harmonično intimno so-
delovanje z otrokovo duševnostjo in je
vse, kar je rešil, prepustil naključju
odrskega gibanja.
Scenografu, Sveti Jovanoviču, je u-
spela gozdna scena, medtem ko dvor
in Ančkin dom ne dajeta zaključene
predstave, ki bi lahko mladini pouda-
rila razloček.
Igralski zbor, ki so ga ob tej pred-
stavi občutno dopolnili nepoklicni igral-
ci, je pokazal ubranost, toda nobene iz-
razitosti, saj je tako terjala režiserjeva
zasnova. Nvorna dama Čokolada (Ma-
rija Goršičeva) se kar ni mogla vživeti
v osladno spakovanje in je zavoljo te-
ga zanemarila celo besedni del. Dvorni
svetnik, gospod Balonček (Avgust Se-
dej), ji je moral biti vreden soigralec.
Brivec (Tone Terpin) je s turško pre-
drznostjo odplesal svoj brivski ples,
Dvomi maršal (Slavko Stmad) je s svo-
jim petjem spominjal na »Ite missa
est!«. Dvomi norec (Vlado Novak) pa
je bil v splošni norčavosti prikrajšan
za svoje norčije, Kralj Devete dežele
(Sandi Krošl) in Kraljica (Nada Bo-
žičeva) sta z dostojanstveno igro in zelo
lepo interpretacijo besedila prednja-
čila, a prav pri njima je poskakovanje
pri prihodu in odhodu učinkovalo naj-
bolj groteskno. Kraljevič (Slavko Be-
lak) je s hamletovskim kostumom v
»črni žalosti« na trenutke zdramil so-
čutje, toda kljub temu se z njegovo te-
žavo nismo utegnili ukvarjati, ker nas
je odrski ples prehitro potegnil dalje.
Ančka (Angelca Hlebcetova) je bila res
prisrčna, kakor v ubogih tako v kra-
ljevskih oblačilih, tudi njeno govor-
jenje je bilo toplo in razumljivo. Zvez-
doslovec Močerad (Marijan Dolinar) je
predstavil zopet enega svojih posnet-
kov, znal pa je ustvariti stik z mladino,
ko je bilo potrebno — stik, ki je postal
skoraj premočan, saj si je mladina
krepkeje želela sodelovati. Perpetua
(Mara Cemetova), Tinka (Zora Cervin-
kova) in Tonka (Tonka Orešnikova) so
bile sicer domiselne prikazni, žal pa
skoraj nerazumljive. Prvega in drugega
strežaja sta posrečeno predstavila Pav-
le Jeršin in Janez Skof. Največje ve-
selje je imela mladina s skupinama
medvedov (Medved — Albin Penko) in
zajčkov (Zaijklja, — Bitigita Jludolfova;
Zajček — Verica Kilapalijeva). Sode-
lovali so še drugi poklicni in nepoklic-
ni igralci, toda kljub številni zasedbi
je bila dvorana na dvoru ob slavnost-
nem plesu preveč praina;
Priznati moramo, da je bila mladin-
ska igra prijetno razvedrilo za mla-
dino, toda priznati moramo tudi to, da
je bila uprizoritev preveč površinska.
Nihče še sicer ni geografsko določil,
kje je Deveta dežela, toda bila bi nam
lahko bliže, bolj domača in čeprav pri-
znavamo, da je mladina dobila svoj
delež, si želimo, da bi ga bila dobila
bolj zaključeno in dojemljivo prisrčno
in da bi ga dobila večkrat.
Bert Zavodnik
Hestna ljudska kniižnica
nujno potrebuje ve< prostorov
Upoštevajoč težke stanovanjske pri-
like^ Celjska mestna ljudska knjižnica
kot važna kulturnoprosvetna ustanova
vse preveč potrpežljivo čaka na nove
večje prostore. T.a skromna potrpežlji-
vost pa je knjižnico privedla tako da-
leč, da danes nima niti za eno knjigo
več prostora. Knjige, ki prihajajo; lia
ogled, se že kopičijo na pisalni mizi
upravnice, da ne ve, kam z njimi. Saj
jih niti v zaboje ne morejo več spra-
vati, ker zaboja nimajo kam položiti.
Med letom je bilo kritično stanje
Mestne knjižnice prikazano že na ne-
katerih sejah, predlagne so bile razne
kombinacije in na pol obljubljeni pro-
stori, vendar — kombinacijo so izpod-
rinile spet nove kombinacije, knjižnica
pa se še dalje duši v svOjih tesnih pro-
storih. Upravni odbor kn:jlžnice-se sicer
zelo trudi, kako in kje bi našel izho-
dišče iz te težke situacije. Tako je tudi
na svoji zadnji seji podrobno razprav-
ljal o tđm vprašianju. ^Kfer zaenkrat še
ne moremo računati, da bi knjižnica
v Bližnji bodočnosti dobila nove pro-
store, je upravni odbor predlagal kot
edino možno rešitev, da knjižnica osta-
ne zaenkrat kjer je, dodeliti pa bi ji
bilo treba stanovanjske prostore, ki
jih uporablja sosedna stranka. Vse-
kakor bo pristojnim forumom laže pri-
skrbeti eni stranki dvosobno stanova-
nje kot pa knjižnici nove prostore. V
pridobljenem prostoru bi uredili čital-
nico za odrasle in mladino ter pionir-
ski oddelek, prostori današnje čitalnice
pa bi se sprostili za prepotrebno skla-
dišče knjig. Za čitalnico, bi ki lahko
potem redno poslovala, bi najeli poklic-
nega pedagoga, ki bi se ukvarjal z
mladino in pionirji. Pionirski oddelek
bi posloval po principu prostega pri-
stopa, kot ga v zadnjem času že uva-
jajo modernejše knjižnice.
Prenekateri obiskovalec Mestne knjiž-
nice je gotovo že pogodrnjal nad te-
snim izposoj ovalnim prostorom, ko si
je moral večkrat naravnost »prikomol-
čiti« dohod do knjižničarke, ali pa di-
sciplinirano čakati tudi uro in več,
prej ko je prišel na vrsto. Ce bi
knjižnica pridobila te nove prostore,
bi taka razburjanja ob knjižnem pultu
odpadla, ker bi ta prostor preuredili
tako, da bi potegnili police po vsej
dolžini oddelka v smeri Aškerčeve
ulice.
Ker takšna preureditev v Mestni
ljudski knjižnici ne bi terjala visokih
stroškov (saj je tu v glavnem le vpra-*
sanje izselitve ene staranke), se pri-
stojni ljudje na občinskem ljudskem
odboru gotovo ne bodo upirali oprijeti
se te edino možne in najcenejše rešitve.
Kulturni ustanovi, ki danes poseduje
ŽG 28.000 najrazličnejših knjig in ima
preko 5000 rednih čitalcev, je vsekakc^
treba omogočiti kulturno poslovanje v
kulturnih prostorih.
Končno bi upravni odbor Mestne
Ijrdske knjižnice pred sestavo odnosno
sprejetjem proračuna mestne občine iz-
1'azil željo, da bi proračunska sredstva
v letu 1957 nudila boljše pogoje za na-
bavo novih knjig, kot je bilo to letos,
ko so skromna (pa še ta okrnjena)
sredstva že zdavnaj izčrpana — knjižni
trg pa, kot vemo, prav to leto bruha
novosti, ki jih celjska Mestna ljudska
knjižnica ne more nabaviti.
Laško je zopet obiskal pevski
zbor iz Slovenske Koroške
Te dni je v Laškem gostoval Koroški
pevski zbor iz Radiš pri Celovcu na
Koroškem. Omenjeni zbor je podežel-
ski pevski zbor, sestavljen izključno iz
vrst kmečkega prebivalstva in je tem
bolj omembe vreden, saj je na naj-
kvalitetnejši višini.
2e pred prihodom v Laško se je zbor
ustavil v Preval j ah, kjer je z nekaj
žalostinkami ob grobu svojega rojaka,
padlega partizana, počastil njegov spo-
min. Nadalje je zbor izkoristil prilož-
nost ter obiskal kmetijsko šolo v Šent-
jurju pri Celju, kjer jim je bil prire-
jen prvi sprejem. Korošci so bili nad
vsem tem kar so videli v kmetijski šoli
zelo presenečeni.
Na poti v Laško so bili sprejeti tudi
v Celju, kjer jih je v imenu sveta Svo-
bod in prosvetnih društev Okraja Celje
sprejela in pozdravila tov. Marica Zor-
ko. Gostje so po kra,išem postanku in
izmenjavi pozdravov nadaljevali pot v
Laško. Sprejem je pripravilo delavsko
prosvetno društvo »Svoboda« rudnika
Laško, čigar gost so bili. Ta obisk je
bil vračilo obiska naših rudarjev svo-
bodašev, ki so v lanskem letu obiskali
Celovec, Radiše in Kotmaro vas.
Pevski zbor je izvedel tri koncerte
in odpel nekaj pesmi tudi združeno s
pevskim zborom DPD »Svoboda« rud-
nika Laško. Dvorane so bile ob vsakem
nastopu polne do poslednjega kotička.
Nastopili so v dvorani TD v Laškem,
v zdravilišču Laško in v dvorani sin-
dikalnega doma v Hudi jami. Sprejem
v Rečici odnosno Hudi jami je tako
rekoč prerastel v pravo kulturno ma-
nifestacijo, saj mu je prisostvovala več
stoglava množica. Takšne prireditve še
Rečiška dolina ni doživela, vsaj tako
zatrjujejo tamkajšnji prebivalci.
Ob odhodu zbora je bila izražena že-
lja, naj bi se v bodoče ta oblika kul-
turnega medsebojnega sodelovanja še
bolj učvrstila.
Prvi korak k reorganizaciji
amaterske gledališke dejavnosti
Pretekli teden je bila skupna seja
dramskih komisij okrajnega in občin-
skega sveta Svobod in prosvetnih dru-
štev. Razprava je bila v prvi vrsti po-
svečena organizaciji bodočega amater-
skega gledališča, ki naj bi v bodoče v
večji meri odgovarjalo duhu napred-
nega delavskega gledališča. Osvojen je
bil predlog, da se Ljudskemu odru, do-
sedanjemu predstavniku domače ama-
terske dejavnosti, priporoči kolektivni
pristop v dramsko sekcijo celjske Svo-
bode. Le-ta naj skrbi za organizacijo
takega amaterskega življenja, ki bo
repertoarno odraz sodobnih delavskih
kulturnoumetniških in družbenopoli-
tičnih nazorov, a hkrati mobilizator in
učitelj delavskih amaterskih sil, na
svojih gostovanjih v celjski okolici pa
pobudnik naprednega amaterskega živ-
ljenja na vasi.
Po istem predlogu naj bi se imetje
Ljudskega odra razdelilo takole: de-
narna sredstva bi se uporabila pri
adaptaciji sedanje dvorane kina »Dom«,
ki bo v bodoče sedež reorganiziranega
amaterskega gledališča, istočasno pa
tudi sedež lutkovnega gledališča, slu-
žila bi pa tudi predavanjem Ljudske
univerze. Garderobo in ostale gleda-
liške rekvizite pa naj bi prevzela okraj-
na izposojevalnica gledališke gardero-
be in literature, za katero je že zadnji
čas, da bi zaživela, saj se o njeni po-
trebi govori in sklepa že 3 leta.
Vodstvo Ljudskega odra se z gornjim
predlogom strinja in ga bo dalo v po-
trditev še članstvu, ki se bo te dni
zbralo k svojemu zadnjemu občnemu
zboru. Igralska sekcija celjske »Svo-
bode« pa naj bi dala bodočemu ama-
terskemu življenju v Celju tako orga-
nizacijsko in umetniško podobo, ki bo
odgovarjala uvodoma naznačenim
smernicam. G.
Zaključna prireditev za proslavo
iOO-letnice Aškerčevega roisiva
V soboto so v Univerzitetni knjižnici
▼ Ljubljani odprli razstavo, posvečeno
100-letnici Aškerčevega rojstva. S tem
je ta ustanova počastila Aškerčev spo-
min in zaključila slovesnosti, ki so se
v 1. 1956 vršile v Celju, Šmarju in
Ljubljani ob odkritju Aškerčevih spo-
menikov in spominskih plošč. Razstava,
ki jo je s svojimi sodelavci zbral in od-
prl dr. Mirko Rupel, prikazuje Ašker-
čeve dokumente, korespondennco, ro-
kopise, njegove pesniške knjige, pre-
vode v tuje jezike in nekaj značilnih
Smrekarjevih karikatur. Pri otvoritvi
razstave je zastopnikom raznih ustanov
in organizacij o Aškercu spregovoril
prof. Stane Suhadolnik, ki je po osvo-
boditvi več let učil na I. gimnaziji v
Celju, razstavo pa je tolmačil prof. Al-
fonz Gspan. Slovesnosti se je udeležil
tudi zastopnik celjskega odbora za pro-
slavo 100-letnice Aškerčevega rojstva
prof. Tine Orel.
97. OBLETNICA ROJSTVA
L. L. ZAMENHOFA
Kakor vsako leto, bodo tudi letos
esperantisti vsega sveta z bogatimi spo-
redi proslavljali obletnico rojstva Za-
menhofa, avtorja mednarodnega jezika
esperanta. Teh proslav se vsako leto
r udeležuje tudi veliko število neesperan-
tistov, simpatizer jev mednarodnega je-
_\zika. Zato velja 15. december obenem
kot praznik vseh miroljubnih ljudi, ki
Tone 7orko: Stara djami.ia v Turfi       gj  ggjg  jezikovne  enakopravnosti  na
zaščiten kulturni spomenik (risba)      podlagi praktičnega in ekonomičnega
sredstva za mednarodno sporazumeva-
nje vseh ljudi v svetu.
Mednarodni jezik-esperanto se v sve-
tu vedno bolj uveljavlja in je bilo v
zadnjem času izdanih mnogo knjig v
mednarodnem jeziku.
V LETOŠNJI REDNI KNJIŽNI ZBIRKI
preSf.rivovk družbe
!§0 IZŠLE NASLEDNJE KNJIGE:
1. KOLEDAR PREŠERNOVE DRU2.BE ZA LETO 1957.
2. France Bevk: ISKRA POD PEPELOM, zgodovinski roman.
3. Beno Zupančič: MRTVO MORJE, povest.
4. Ivan Ribič: KALA, mladinska povest.
5. Dr. Miroslav Zoi: MORJE IN NJIHOVI ZAKLADI,
poljudno znanstveno delo.
Zamudniki lahko nabavijo zbirko v vseh knjigah za 450 din. Cena
posamezni knjigi je 100 din. Koledarja pa 200 din. Prav tako sta na
razpolago v vseh knjigarnah tudi dodatni knjigi:
Dr. M. Avčin — Dr. S. Lunaček: OTROK OD SPOČETJA DO
PUBERTETE za ceno 100 din.
Andreja Grum: PRAKTIČNI NASVETI ZA DOM za ceno 200 din.
Vse knjige lahko naročite tudi na naslov PREŠERNOVA DRUZBA,
Ljubljana, Ulica Heroja Tojnšiča 5, kjer lahko dobite za doplačilo 80 din
vsako knjigo tudi vezano v polplatno. Poštnina je 30 din.
TAJNIŠTVO
ZAOKROŽENE BELEŽKE S PREDAVANJA TOV. FRANCA SMONICA
Hitajsho je čudovita dežela
Zvezni ljudski poslanec in predsednik SZDL celjskega okraja, tovariš
Franc Simonič, ki je bil v oktobru z državno delegacijo na obisku na
Kitajskem, je na prošnjo odbora SZDL III. četrti v Narodnem domu v
Celju predaval o svojih vtisih. Ker je bilo predavanje izredno zani-
mivo, objavljamo nekaj zaokroženih beležk za tiste, ki se predavanja
niso mogli udeležiti.
Kitajska je — kot znano — ogromna
dežela z nepreglednimi ravnicami na
vzhodu in ob rekah, z mot^očnimi gor-
stvi na jugu in jugozahodu, kjer v Ti-
betu dosegajo orjaki tudi po 8000 m,
Kitajska ima na jugu še pragozdove in
ogromne puščave na severu oziroma
severozahodu. S svojimi 600 milijoni
prebivalcev je po številu največja dr-
žava na svetu, številčno celo močnejša
kot vsa Evropa.
Za nas in za ves svet je izrednega
pomena, da so v tej veliki Kitajski po
40 letih vojne in revolucije zmagale
napredne sile, da ta Kitajska gradi so-
cializem.
OBLAST NA IZRAZITO ŠIROKI
OSNOVI
Zanimivo je, pravi tov. Simonič, da
na Kitajskem ni surovega, močnega
pritiska notraniih organov, vendar pa
je oblast neverjetno krepka. Težko bi
našli — poleg Jugoslavije — državo,
kjer bi bi^a oblast na tako široki ljud-
ski osnovi.«
Kitajska se zelo odločno bori proti
pojavom birokracije. Provincam pa tu-
di občinam je dala znatno samoupravo,
vendar pa je povezava s centrom moč-
na.
KITAJCI SO ODLIČNI
ORGANIZATORJI
Kitajci so zelo resni ljudje, pre-
mišljeni in z jasno perspektivo. Naša
dpiepaciia je občudovala njihove orga-
nizacijske sposobnosti. Tov. Simonič
meni, da so glede organizacijskih spo-
sobnosti in discipline danes v marsi-
čem podobni Nemcem. V vsakem po-
ložaju najdejo izhod.
Hidrocentralo, ki je po velikosti po-
dobna naši Jablanici, so domala brez
mehanizacije zgradili v dveh letih. To-
da gradilo je 180 000 ljudi, ki so veliko
materiala na ramah znosili v nasip. Za
gradnjo nasipa ob reki Jang-ce-kiang
so organizirali 800.000 ljudi. Ce se v
tovarnah pokvari kak transportni stroj,
ni za njih noben problem, saj ta stroj
do ponovne ureditve takoj zamenja ži-
va delovna sila, živ transportni trak.
Železnico imajo dobro organizirano,
natančna pa je po mnenju tov. Simoni-
ča najmanj toliko kot švicarska.
LAKOTE NI VEĆ
Kitajska je dosegla odlične rezultate
pri razvoju kmetijstva, zlasti kar za-
deva višie hektarske donose. Riža pri-
delajo sedaj že pet do šest tisoč kilo-
gramov na hektar. Tako lakote, ki je
bila nekoč na Kitajskem reden gost,
sedaj več ne poznajo. Se več. Kitajska
že nekaj let riž celo izvaža.
Osemindevetdeset odstotkov kmetij-
skih površin Kitajske, torej praktično
vse. je danes v delovnih zadrugah ali
državnih posestvih. Ostala dva odstot-
ka odpade na bivše izkoriščevalce ali
sodelavce z Japonci, katerih niso vzeli
v zadruge.
KAKŠNA JE KITAJSKA ZADRUGA
Za kitajsko zadrugo je značilno, da
ima malo zemlie, malo mehanizacije in
živine, pa veliko družin-članov. Tov.
Simonič pripoveduje, da je po njihovih
pojmih že dobra zadruga če 200 dru-
žin vnese v zadrugo 150 hektarov zem-
lje in če ima taka zadruga še do 20
glav razne živine. Sorazmerno najslab-
ši je v kmetijstvu položaj v južnih
predelih.
Kitajska dežela je mnogo pregosto
naseljena. Obstojajo celo zadruge, kjer
ne marajo najemati, nabaviti živine,
češ zemljo že tako sami obdelamo z
lastnimi silami, zakaj bi potem še ži-
vina ljudem odjedala kruh. Zato pa
raje gre po nekaj kmetov pred plug in
ga sami vlečejo. Seveda se Kitajska
tudi postopoma mehanizira; tudi v kme-
tijstvu uporabljajo vedno več strojev
in orodja. Slabo za kitajsko kmetijstvo
pa je izpiranje (erozija) zemlje na se-
veru in velikih ravninah. Vzrok za to
je pomanjkanje gozdov.
KITAJCI SI GRADE INDUSTRIJO
Industrijo najmočneje razvijajo v se-
verni provinci Mandžuriji. Tam so
zgradili velike kombinate, nekatere pa
še gradijo. Samo v enem metalurškem
kombinatu je zaposlenih 77.000 ljudi. V
podjetjih po mnenju tov. Simoniča dela
več ljudi kot bi bilo potrebno, vendar
to delajo Kitajci zato, da si na ta na-
čin vzgojijo kader za nove tovarne.
Stroje za novo industrijo v glavnem
uvažajo iz Sovjetske zveze in drugih
NAJVEČJA
ZGRADBA NA
SVETU JE
KITAJSKI
ZID, KI JE
DOLG 230 km
IN JE BIL
ZGRAJEN
V L. 4S0 DO
221 PRED
NASIM
ŠTETJEM
da v Mandžuriji razvijajo tudi indu-
strijo fine mehanike. Trgovci že sedaj
trdijo, da kakovost kitajskih svedrov
he zaostaja za švedskii^i.
(Dalje prihodnjii^
STRAN
6
14. DECEMBRA — Stev. 50
IZ CELJA ...
Društvo prijateljev mladine v Celju
je zopet pričelo z rednim delom
To društvo je zaradi preureditve svo-^
jih prostorov v Razlago vi ulici moralo
za nekaj časa prekiniti s svojim delom.
V preurejenih prostorih bo namreč v
kratkem začela poslovati Pionirska
knjižnica.
Od ponedeljka dalje, to je od 17. de-
cembra, bodo zopet poslovali logopedski
oddelek — oddelek za odpravo govor-
nih motenj, in sicer ob ponedeljkih od
10. do 18. ure in torkih od 7,30 do 16.
ure.
Redno bo začela poslovati ob sredah
od 16. do 18. ure pravna svetovalnica,
ob četrtkih in petkih pa bo v istem
času zopet poslovala vzgojna svetoval-
nica.
PISMO UREDNIŠTVU
FRKLJA DOMIŠLJAVA, UBOGA
SIROTA, Z ABONENTI BI RADA
JEDLA?
V terenski pisarni organizacije SZDL
četrte četrti pripoveduje vsa razburjena
in užaljena Štefka Mušič, kuharica iz
podjetja »Majolka«:
Neprijetno mi je tožariti nadrejene,
je začela in nadaljevala:
V drugi polovici oktobra in do 15. no-
vembra sem bila na tečaju, ki ga je
organizirala gostinska zbornica. Rada
bi dobila kvalifikacijo. Jedla sem še
vedno v svojem podjetju pri »Majolki«.
Hrano sem tu plačevala kot vsak abo-
nent in enkrat sedla v restavracijskem
prostoru h kosilu. Toda prišel je na-
takar Franc Lebič in mi dejal, da je
upravnica prepovedala uslužbencem
jesti z abonenti. Bilo mi je zelo nerodno
zaradi ljudi, še bolj pa v hodniku, kjer
me je dobila upravnica, rekoč: »Frklja
domišljava, hohštapler, uboga sirota,
med abonenti bi rada jedla ...«   -
Rekla sem ji, da sem človek kot vsi
drugi, in da ta dan nisem bila v službi,
toda ona je vztrajala, da uslužbenci ne
smejo sesti med goste, tudi če so prosti.
Komentar je nepotreben. To ni .od-
nos do ljudi. Ta primer se sliši tako,
kot če bi se železničarji ne smeli voziti
z železnico. Td pa je vendar absurdno.
PLAVALCI NEPTUNA — UDELE-
ŽITE SE PROSI O VOLJNEGA DELA
Pozivamo vse člane Neptuna, da se
v nedeljo udeleže prostovoljnega dela
za gradnjo ljudskega kopališča v Celju.
Zborno mesto bo ob 7,30 pred go-
stilno Širše.
POPRAVEK
Med celjskimi odlkovanoi, ki so za
praznik republike prejeli častna pri-
znanja, je v našem članku pod naslo-
vom »Prejeli so zaslužna odlikovanja«
pomotoma izpalbel tovariš Franc Gu-
ček, referent Okr. sodišča, ki je bil
prav tako odlikovan z medaljo dela.
Pri odiikovancema Juriju Les jaku in
Mirku Rošu pa objavljeno vest poprav-
ljamo v toliko, da je tovariš Jure Les-
jak, sodnik okrožnega sodišča, tovariš
Mirko Roš pa sodnik okrajnega sodišča
(in ne obratno, kot je bilo objavljeno).
PROMETNE NESREČE
Pretekli teden se je ob 13,45 pripe-
tila prometna nezgoda na Mariborski
cesti. Motorist Jože Pliheršek iz Celja
je pripeljal po stranski cesti na Mari-
borsko cesto in ni upošteval prednosti
vožnje drugega vozila. Po Mariborski
cesti je iz smeri Vojnika privozil mo-
torist Mario Span, italijanski državljan
iz Trsta. Pred hišo št. 26 sta voznika
trčila pravokotno drug v drugega. Oba
motorista, od katerih je inozemec za-
dobit težje poškodbe, sta bila odpeljana
v celjsko bolnišnico. Materialna škoda
je ocenjena na 100.000 dinarjev.
Istega dne ob 16,15 sta v Petrovčah
trčila motorist Robert Mrak iz Prebol-
da in voznik osebnega avtomobila Emil
Jakil iz Ljubljane. Le-ta je obračal vo-
zilo na cesti I. reda,* medtem ko je iz
smeri Žalec privozil omenjeni moto-
rist. Materialna škoda je ocenjena na
15.000 din, motorist pa je dobil lažje
praske po obrazu.
Obe nezgodi pričata, da vozniki še
vedno ne upoštevajo prometnih pred-
pisov.
Z nastopom zimskega vremena (po-
ledica, sneg, megla) se prometne ne-
sreče še množijo. Ob nezgodah pa se
vozniki radi izgovarjajo le na vremen-
ske neprilike, vendar je najčešči vzrok
neprevidnost voznikov samih, ko vozijo
s preveliko hitrostjo in ne upoštevajo
stanja cest.
Tako je pred kratkim v našem okra-
ju spet prišlo do več prometnih nesreč,
ki k sreči niso zahtevale človeških žr-
tev, materialna škoda pa je precejšnja.
Na križišču v Latkovi vasi je voznik
težkega tovornjaka, Anton Poropat iz
Kopra vozil proti Celju. Zaradi pre-
velike hitrosti je na ovinku zavozil s
ceste in se prevrnil po nasipu. Potniki
niso bili poškodovani, materialna škoda
(avtomobil s preko 2000 1 vina) pa znaša
okoli 600.000 dinarjev.
V Debrem pri Laškem je zaradi pre-
velike hitrosti na spolzkem cestišču za-
neslo osebni avtomobil, last GG Celje.
Materialna škoda znaša 50.000 din, po-
škodovan pa je tudi potnik, uslužbenec
istega podjetja.
SPREJEM NOVIH ČLANOV V LMS
NA I. GIMNAZIJI
Ob priliki praznovanja Dneva repub-
like smo imeli na I. gimnaziji v Celju
še posebno slavje, ko smo v mladinsko
organizacijo sprejeli nove člane. Naš
priznani pevski zbor je ob tej priliki
zapel Internacionalo, zatem pa je pred-
sednica osnovne organizacije, tovarišica
Zdenka Lah govorila v vlogi mladinca
v naši družbi ter novo sprejetim čla-
nom želela mnogo uspeha v šoli in v
organizaciji. Pevski zbor je zapel še
3 pesmi.
Ob tej priliki se lepo zahvaljujemo
DPM, ki nam je omogočilo, da smo no-
vim mladincem na čast priredili še dru-
žabni večer z zakusko, da jim bo ta
dan ostal v lepšem spominu.      L. M.
OKRAgEVANJE OKEN
S CVETLICAMI
Tudi letos je Olepševalno in turistič-
no društvo v Celjiu ocenilo okrasitev
aken v mestu in okolici. Društvo z ve-
seljem ugotavlja, da je bilo letošnje
okraševanje oken in balkonov na višku.
Najbolj so se odlikovale naslednje
hiše: Tovarna »AERO«, Celjska tiskar-
na. Okrožno sodišče. Ljudski magazin,
Lekarna Central, upravno poslopje
»METKA« iri uradni prostori Mestne
hranilnice. Olepševalno društvo bo po-
slalo vsem tistim, ki so res s požrtvo-
valnim delom pripomogli do lepega
uspeha, pismeno priznanje in zahvalo.
Morda pomotoma nekateri ne bodo pre-
jeli priznanja. Tem naj bo izrečena za-
hvala in priznanje na ta način.
S POLUL
Šolski uspeh na polulski šoli se je zelo
popravil, čemur je brez dvoma mno-
go pripomogel dober stik med učitelji
in starši. Solo obiskuje 225 otrok, kar
je dokaz, da je bila ta šola neobhodno
potrebna. Šolsko malico prejema 185
otrok. 2e se pripravljajo na Novoletno
jelko. Sola bo priredila tudi kuharski
tečaj, za katerega je že veliko zani-
manje.
Tudi Svoboda Polule—Zagrad—Pe-
čovnik je delavna. Redno imajo sestan-
ke in organizirali so tudi plesne vaje.
Z igro »Via mala« so gostovali v Koz-
jem in na Planini, v soboto pa bodo
gostovali v Storah.       • R. F.
CENE NA TRGU V TEM TEDNU
Krompir 16 (16); fižol, v. 80 (60—80);
cvetača 90 (—); zelje, rib. 52 (40—50);
redkev — (25—40); peteršilj 50—60 (60
do 100); korenček 40—50 (20—60); buče
— (—); gobe, suhe — (—); limone 250
(—); mleko — (32); maslo — (480 do
560); oves — (40—50); zajci — (—); ore-
hi, lušč. 850 (700); hruške 46 (40—60);
nešplje — (60); prosena kaša — (—);
ječmen — (40); vino — (150); čebula 90
do 125 (110—130); fižol, n. 50 (50—60);
špinača 120 (150—200); repa, sv. — (15
do 20); por 40 (60); zelena 50 (60); ohrovt
30—35 (40); radič 60 (150); slive, suhe
— (—); rozine 400 (—); skuta — (140);
pšenica — (50); kokoši — (450); kostanj
— (—); orehi, celi 240 (200); grozdje —
(—); purani — (—); ješprenj — (90);
koruzna moka — (65); pomaranče 260
(—); česen 90—240 (200—350); solata 40
do 70 (40—150); zelje, gl. 20—30 (20 do
30); repa, rib. — (30-^0); hren 60 (120
do 150); pesa 24—28 (30—35); koleraba
— (25—40); motovileč — (150—200); sad-
je, suho 150 (100—120); fige, suhe 220
do 300 (—); smetana — (200); koruza
— (45—50); piščanci — (300); ribe —
(—); jabolka 40—46 (30—50); kaki 60
(—); proso — (80); jajca 25 (24—28); kis
— (30); paradižnik, kons. 200 (—).
V času od 1. do 8. decembra 1956 Je bilo
rojenih 3? dečkov in 27 deklic.
Poročili so se:
Jožef Johan, delavec iz Štor in Frančiška
Zlender, delavka iz Celja; Anton Feldin, šo-
,fer iz Celja in Frančiška Kocman, delavka iz
Vrh; Stanislav Lešek, delavec iz Šentjanža
nad Štorami in Frančiška Romih, poljcdelkn iz
Svetine; Anton Cepin, delavec in Miroslava
Lipovšek, delavka, ob iz Celja; Kari Kotnik,
delavec iz Globoč in Jožefa Ojsteršek, delavka
iz Celja; Janez Pajk, poljedelec in Krumpač-
nik Jožefa, delavka, oba iz Celja; Vladimir
Alojzij Veber, profesor tel. vzgoje in Ma-
rija Cerovšek, bančna uslužbenka, oba iz Žal-
ca; Ivan Vok, zlatarski pomočnik in Brigita
Voršnik, nameščenka, oba iz Celja.
Umrli so:
Ema Založnik, otrok iz Gračič, stara 2 leti;
Josip Malenšek, skladiščnik iz Celja, star 55
let; Vitko Ferme, otrok iz Celja, star 5 mese-
cev; Rudolf Podrižnik, vzdrževanec iz Kokar-
ja, star 61 let; Anton Mlinar, otrok iz Vojni-
ka, star 6 let; Ivanka Mlinaric, otrok iz Pob-
ja, stara 14 let; Stanko Srečnik, upokojenec
iz Celja, star 56 let; Mihael Jokan, upokoje-
nec iz Celja, star 73 l&t. Franjo Vehovar, mi-
zarski mojster v pok. iz Celja, star 71 let;
Franc Krušič, novorojenček iz Slov. Konjic,
star 2 dni.
S preko
4,700.000 din
družbenega premo-
ženja so se oKoristiti
Te dni se bodo uslužbenci KZ Re-
čica pri Laškem s soobtoženimi usluž-
benci rudnika Laško zagovarjali pred
celjskim sodiščem za vrsto kaznivih de-
janj, ki so ji v letu 1954 in 1955 po-
vzročili v škodo rečiške zadruge, od-
nosno skupnosti.
Na zatožni klopi se bodo znašli: Rudi
Kuhtar, lesni manipulant pri KZ Re-
čica, Matevž Lipičnik, poslovodja ter
blagajnik rečiške zadružne trgovine,
Ivan Lah, lesni manipulant pri rudniku
Laško ter Avgust Alauf, šef lesnega
obrata pri laškem rudniku rjavega pre-
moga.
Skoda, ki so jo s svojim nepoštenim
poslovanjem povročili v letih 1955 in
1956, znaša približno 6 milijonov di-
narjev.
RUDI KUHTAR SI JE ZAGOTOVIL
UGODNA TLA ZA NEPOŠTENE
MANIPULACIJE
Vsekakor se moramo ob zbranem
gradivu proti gornjim obtožencem zno-
va začuditi, da tudi rečiška zadruga ni
posvetila zadostne pozornosti kontroli.
Upravni in nadzorni odbor nista
smatrala za potrebno, da bi lesni od-
sek premestila v sklop zadruge, da bi
imela tako boljšo kontrolo nad poslo-
vanjem uslužbencev. Rudi Kuhtar je
namreč kot lesni manipulant rečiške
zadruge celoten lesni odsek vodil doma,
pri čemer mu je kot honorarna moč
pomagala njegova žena. Tako »domače«
nekontrolirano poslovanje v lastni hiši
pa je Kuhtar j a kajpak zapeljalo na
kriva pota, ko je hotel na nepošten
način priti do premoženja.
Prilika za to se mu je kmalu ponu-
dila. V letu 1953 je Kuhtar opazil pri
zalogi viške lesa. (Pri pazljivem poslo-
vanju viškov sploh ne bi smelo biti.)
Te viške bi praviloma moral obraču-
nati pri zadrugi, kar pa ni storil. Da
bi ta les vendarle spravil »ugodno« v
promet, je sestavil lažne račune na ime
raznih kmetov, ki so sicer zadrugi pro-
dajali les (vendar ne v teh količinah).
Račune je podpisal kot prodajalec in
kot prevzemnik lesa, denar pa dvignil
pri zadružni blagajni »za podpisane
kmete«.
»POSREČENA AKCIJA« JE KUH-
TARJU DALA POGUMA ZA NA-
DALJNJE GOLJUFIJE, ZA KATERE
JE PRIDOBIL SOOBTOZENE
Kuhtar se ni zadovoljil samo s tem
»zaslužkom«. V tem času si je namreč
začel graditi svojo hišo in iskal mož-
nosti novih goljufij. Nagovarjati je za-
čel Alaufa, šefa lesnega obrata pri rud-
niku Laško, češ da je gotovo tudi on
v denarni stiski, pa mu hoče pokazati
način, kako bi lahko prišel do denarja.
Nagovoril ga je, da mu je začel iz-
dajati lažne konsignacije (sezname po-
sili blaiga za predajo), češ da les pri-
pelje na skladišče, čeprav ga v resnici
ni pripeljal. Na podlagi teh lažnih se-
znamov je Kuhtar sestavil fakture spet
na imena raznih kmetov ter dvignil
denar v zadrugi. Alauf u je za to po-
moč obljubil polovico vsote za prodani
les. Les — kot da ga je zadruga kupila
od kmetov — je v imenu zadruge fak-
turiral rudniku, kateri je zadrugi iz-
plačal nabavno ceno in maržo.
Za izplačila tega lesa po lažni kon-
signaciji pa je pridobil tudi poslovodjo
zadruge Lipičnika in mu za sodelova-
nje obljubil polovico po Alauf u raz-
deljenega 50% izkupička. Na isti način
je s Kuhtarjem, sodeloval tudi Lah,
lesni manipulant pri rudniku Laško.
Tako so si vsi štirje obtoženci od 6
milijonov skupno razdelili okrog 4 mi-
lijone 700.000 dinarjev — ostalo je kot
pribitek pripadlo zadrugi. Levji delež
pri tej razdelitvi pa je odnesel Kuhtar
sam.
REVIZIJE NISO UGOTOVILE
NAPAK
Ne bi hoteli biti krivični do revizij-
skih organov, ki spričo nezadostnega
kadra le s težavo opravljajo naloge,
vendar nas primer rečiške zadruge po-
stavlja pred dejstvo, da so revizijski
pregledi mnogokje pomanjkljivi in po-
vršni. Zanimiva je namreč ugotovitev,
da pri vseh teh goljufijah Kuhtar ni
obračunav^al prispevka za gozdni sklad
— to pa bi vendarle morala ugotoviti
revizija gozdne uprave ob priliki pol-
letne in letne kontrole.
Prav tako pa bi morala tudi revizija
po zadružni liniji pri svojih letnih pre-
gledih ugotoviti pomanjkljivosti in na-
pake v poslovanju te zadruge, kar pa
tudi ni bil primer.
Prav dejstvo, da revizije že od vsega
početka v zadrugi Rečica niso ugotovile
nobenih napak, je Kuhtarju dalo po-
guma za nadaljnje špekulacije.
SELE PO DVEH LETIH SO ZACELI
ODKRIVATI GOLJUFIJE
Ob tej »rečiški aferi« se naša javnost
znova sprašuje, kako delajo upravni in
nadzorni odbori zadrug, da morejo pre-
zreti takšne napake. In končno: ob pri-
meru, ko si uslužbenec z 11.000 dinarji
mesečnih prejemkov začne graditi last-
no hišo, bi morale postati pozorne vse
družbene organizacije pa tudi posamez-
ni državljani v okolici. Saj končno ni
samo dolžnost revizorjev, da odkrivajo
napake! Ce hočemo, da se v bodoče
take napake ne bodo več ponavljale,
bodo morali biti bolj budni vsi de-
lavski sveti, upravni odbori, nmožične
organizacije in vsi državljani.
Nobeden v laški odnosno v rečiški
okolici se ni spotaknil ob dejstvo, da
lesni manipulant zadruge vodi v svo-
jem stanovanju uradne posle, da med
uradnimi urami prevaža s konji svoje-
ga tasta les raznim kmetom in si pri
tem še posebej služi denar, da si gradi
hišo itd. Sele upravniku zadruge se je
po 2 letih končno zazdelo sumljivo, od
kod Kuhtarju denar za gradnjo hiše, in
je svoj sum prijavil na pristojno me-
sto, da so se tako končno razkrila kaz-
niva dejanja, ki bodo te dni našla svoj
epilog pred celjskim sodiščem.
... IN ZALEDJA
Mladinska organizacija v Šmartriem
ob Dreti je ena med najboljšimi
Preteklo nedeljo je bila v Smartnem
ob Dreti letna konferenca mladinske
organizacije. Poleg predsednika občin-
skega in okrajnega komiteja LMS se je
konference udeležil tudi sekretar CK
LMS tov. Tone Kropušek.
Mladinska organizacija v Smartnem
ob Dreti je ena najbolj delavnih orga-
nizacij v mozirski občini. Organizacija
ni mnogoštevilna, saj šteje le 43 čla-
nov, vendar je dejavnost mladine v
kraju zelo pestra. Mladina ima svoje
zastopnike v organizaciji SZDL, za-
drugi in v drugih organizacijah ter
društvih.. V aktiv mladih zadružnikov,
ki je bil ustanovljen prvi v občini, je
vključeno 11 mladincev in mladink.
Pridno obiskujejo tudi kmetijsko go-
spodarsko šolo. Vsako leto se mladina
nauči po eno igro in ima svoj pevski
zbor. Mladinci sodelujejo tudi pri pro-
stovoljnem delu pri gradnji nove šole
in zadružnega doma. Mladini pomagajo
vse organizacije, zlasti pa še tam-
kajšnja kmetijska zadruga.
. Predsednik Okrajnega komiteja LMS
v Celju tov. Ravljen je izročil orga-
nizaciji za njeno uspešno delo v pre-
teklem obdobju praktično darilo. Na
konferenci je mladina sprejela obširen
program dela ter izvolila nov odbor in
delegate za občinsko konferenco.
Z.
IZ NOVE ŠTIFTE
Te dni so začeli z gospodinjskim te-
čajem, v katerega se je vpisalo okoli
40 žena in deklet. Tudi kmetijsko go-
spodarsko šolo obiskuje preko 30 fan-
tov in deklet. Kljub raztresenosti kraja
je zanimanje za tečaj in šolo veliko,
kar je zasluga tamkajšnjih političnih
organizacij in kmetijske zadruge, ki
so znale mladino zainteresirati za na-
predek v kmetijstvu, katerega si brez
šolanja ne moremo zamisliti.        Z.
TUDI V LAŠKEM SO 4 JAVNI
DELAVCI PREJELI ODLIKOVANJA
Za praznik republike so na sedežu'^
občine Laško imeli pomembno sveča-
nost. Predsednik občine, tov. Stane Bri-
novec, je po svečanem govoru razdelil
odlikovanja predsednika republike tov.
Tita 4 javnim delavcem, ki so s svojim
delom v upravni službi in v množič-
nih organizacijah ta odlikovanja tudi
zaslužili.
Z Redom dela II. stopnje je bila od-
likovana učiteljica Iljica Jančič na osn.
šoli Henina. Le-ta je bila prva učitelji-
ca na osvobojeni osnovni šoli na Štajer-
skem — na Henini in se je še dane?
vsi partizani, ki so tamkaj hodili, prav
radi spominjajo. Učiteljica Jančič je
dolga leta službovala v tem naj od-
daljenejšem predelu laške občine in pri
vzgoji otrok dosegla zavidljive uspehe.
Za vzgledno in požrtvovalno delo v
upravni službi in v množičnih organi-
zacijah so prejeli odlikovanja Red dela'i
III. stopnje še tov. Jože Kajtna, Tone
Knez in Vera Manfreda.
V MOZIRJU BODO SVEČANO
PROSLAVILI DAN JLA
Množične organizao.je v mozirski ob-
čini se že pripravljajo na proslavo Dne-
va JLA. Osrednja proslava bo v Mo-
zJr-ju, kjer bo društvo Partizan priredilo
svečano akademijo. Proslave bodo tudi
v drugih krajih občine. Ob tej priliiki
bodo razdelili odlikovanja in značke
najboljšim obveznikom predvojaške.
vzgoje. '
UČITELJI MOZIRSKE OBČINE SO
ZBOROVALI
Pred dnevi so se zbrali učitelji mo-
zirike občine na svojem prvem zboro-
vanjiu v letošnjem letu. To zborovanje
je bilo eno najbolj plodnih v zadnjih
letih.
Tov. Štravsova iz nižje gimnazije
v Gornjem gradu je zanimivo predava- ;i
la o pouku ročnega dela, prof. Sil:h iz y
Maribora pa je predaval in podal
smernice o osebnih psiholoških popis-
nicah 0''rck na osemletnih šolah. Učite-
lji so se pogovorili tudi o zbiranju gra-
diva za sestavo priročnika za domo-
znanski pouik, ki bo izšel do novega
šolskega leta. Tov. Kotnik je na kratko
seznanil navzoče z načrti in delom za-
ložbe Mladinske knjige.
Zborovanja s!a se udeležila tudi se-
kretar Okrajnega odbora SZDL v Ce-
lju tov. Jakob Zen in načelnik Sveta za
prosveto pri OLO Celje tov. Vojko Si-
mončič.
IZ ŠENTJURJA
29. novembra je predsednik šentjur-
ske občine, tov. Peter Hlastec na sve-
čan način, ko so bili povabljeni tudi
predsedniki svetov in drugi javni de-
lavci, podeli odlikovanje Red dela
III. stopnje dvema šentjurskima jav-
nima delavcema, ki sta se odlikovala
z delom v upravni službi in v množič-
nih organizacijah: tovarišu Norbertu
Kinclu, tajniku šentjurske občine in
tovarišu Otonu Pungartniku, ravnatelju
nižje gimnazije v Šentjurju.
IZ PONIKVE PRI GROBELNEM
Vaški odbori SZDL na območju Po-
nikve se pripravljajo na bližnje vo-
litve. O tem so razpravljali na zadnjih
sestankih. Sklenili so, da bodo povečali
število članstva, kritično so pregledali
dosedanje delo, govorili pa so tudi o
popravilu cest in o drugih problemih
na svojem področju
NAD 100 MLADINCEV IN MLA-
DINK IZ BRASLOVC V CELJSKEM
GLEDALIŠČU
Minulo nedeljo popoldne se je pod
vodstvom šol. upravitelja in članov šol-
skega odbora pripeljalo v Celje okoli
sto učencev vajenske in kmetijske go-
spodarske šole iz Braslovč. Celjsko gle-
dališče jih je z veseljem sprejelo v
svoj hram umetnosti in jim nudilo iz-
reden užiteli. Igrali so Golievo »Ubogo
Ančko«, ki so jo tudi spremi j evedci
sprejeli z globokim občutkorn.
Znano je, da šteje Celjsko gledališče
med svoje redne abonente in obisko-
valce obe celjski vajenski šoli. Sedaj
sta se jima pridružili še dve šoli iz
kulturno naprednih Braslovč. Ta pri-
mer izvenšolske vzgoje naše mladine
je vreden posnemanja tudi v drugih
krajih.
OTVORITEV VODOVODA V
GORNJI VASI PRI PREBOLDU
Na Dan republike je bila v Gornji
vasi pri Preboldu svečana otvoritev vo-
dovoda. Pri izgradnji vodovoda v dol-
žini 2,5 km so sodelovali prebivalci vasi
in opravili 1424 prostovoljnih ur. So-
delovala je tudi naša vojska. Tako so
prebivalci, ki so v času NOB mnogo
žrtvovali, saj ima vas 28 žrtev NOB,
dobili prepotrebni vodovod.
IZ PETROVC
Sprejeli smo dopis, v katerem se naš
naročnik pritožuje nad nekaterimi po-
manjkljivostmi, ki bi se dale z malo
truda odpraviti.
V zgradbi Krajevnega odbora v Pe-
trovčah stanujejo štiri stranke, ki so
popolnoma brez vode in jo morajo no-
siti od soseda. Zadnji čas je tudi kra^
jevna pisarna ostala brez vode. Sest
metrov pred zgradbo pa se nahaja re-
zervoar, ki je poln vode, toda brez
črpalke.
Javna luč že dalj časa ne gori, ker
je dotrajala žarnica, in smetišče je ne-
higiensko, tako da se mimoidoči zgra-
žajo.
Če je to r.es, naj bi merodajni tako
stanje odpravili.
ŽIVAHNA TEČAJNIŠKA DEJAV-
NOST V RIMSKIH TOPLICAH
Kmetijska zadruga v Rimskih Topli-
cah je pred kratkim organizirala dvo-
dnevni sadjarski tečaj za mlade sad-
jarje. Predavali so priznani sadjarski
strokovnjaki ter mlade sadjarje tudi
praktično seznanjali z delom v sadov-
njaku. Tečaj je bil dobro obiskan.
Ker vlada za tečaje veliko zanimanje,
bo zadruga v januarju organizirala tri-
dnevni živinorejski in dvodnevni polje-
delski tečaj. Razen tega bo zadruga
organizirala še gospodinjski tečaj, za
katerega se je že prijavilo 35 deklet.
Zaenkrat je problem le prostor za pre-
davanja in kuhinjo, vendar upajo, da
bodo tudi to vprašanje v kratkem
ugodno rešili. M. V.
PRIPRAVE ZA PRAZNOVANJE
NOVOLETNE JELKE V MOZIRSKI
OBČINI
Množične organizacije v mozirski ob-
o:ni se že marljivo pripravljajo na pra-
znovanje Novoletne jelke. Odgovornost
za proslavo bodo prevzele politične or-
ganizacije ob sodelovanju šolskih odbo-
rov in vseh zainteresiranih, kot so dru-
štva prijateljev mladine, ki v večjih
krajih ravno te dni ustanavljajo.
Praznovanje Novoletne jelke bodo
skoraj v vseh krajih, zlasti pa tam,
kjer so šole. Ponekod bodo prikazali
tudi krajše mladinske igrice, s kateri-
mi bodo otroke še bolj razveselili.
14. DECEMBRA — Stev. 50
7
STRAN
Odpadki nevarni za  Življenje
Države, ki proizvajajo večje količine atomske energije, bodisi za vojne ali
■■ mirnodobne namene, imajo hude skrbi z odpadki uranovih izototpov. Ti od-
padki, kljub temu, da je iz njih odstranjena glavnina vseh naravnih snovi, so
'kljub temu,še zelo nevarni za življenje ljudi, ki bi utegnili priti v stik z ra-
dioaktivnim žarčenjem. Zato morajo te odpadke na zelo drag način odstranje-
, vati. Na sliki vidimo globoko jamo, v katero so postavili s svincem obit ve-
likanski zaboj z odpadki. Ta zaboj bodo zagrnili s stotinami kubičnih rhetrov
zemlje, nad gomilo pa še postavili posebna opozorila, da je ta kraj nevaren
za vsa živa bitja. Strokovnjaki si prizadevajo najti način, kako bi te odpadke
naredili čim bolj neškodljive, zdravju živih bitij. Lahko si mislimo, da je tako
.^^zakopavanje v tako dragi embalaži izredno drago in niti ne povsem zanes-
\ljiyo. Izgleda, da .je atomska doba prinesla poleg velikih možnosti za napre-
dek tehnike in gospodarstva tudi obilo vzrokov za resne glavobole.
TIHO SREDI TEMNE NOCI...
Tiho sredi temne noči
pred dnevi je Celje dramilo
pritajeno cviljenje voz in osi
oh jutranji zarji nemilo...
Tiho sredi temne noči
pred dnevi na ulicah živo
kot ilegalci med vojno so šli
s/coz' meglo in noč nevahljivo ...
Tiho sredi temne noči
se sen je Celjanom trgal globok,
ker čisto brez hrupa pa le niso šli
revni brezdomci v prekrasen svoj blok.
ZADREGA V ŽALCU...
(Po znanem zagorskem napevu)
So oni dan vozači v Žalcu
skakali kot nori
skoz' postajne duri
na jutranji zrak ...
... ker »Savinjčan« le minuto
stal je pred postajo
pustil ubogo »rajo«
na cedilniku.
Se dolgokraki Lorger bi ne mogel
skočiti čez prepreko —
miljo dolgo vleko--
čez tovorni vlak,
Sarno tisti, ki so zunaj
krepko zmrzovali
so se odpeljali
in mahali v slovo ...
Ti kar fičkaj, vlak presneti
karta nam je v žepu
cela vrsta v repu
kliče za slovo ...
— Kaj me briga, prava figa —
karte so prodane
si zvito roke mane
sam »štacijonski« šef.
LE NAROČNIKI S PLACANO
NAROČNINO  BODO  LAHKO
SODELOVALI  PRI ŽREBANJU
NOVOLETNE NAGRADNE
KRIŽANKE
V novoletni številki bomo ob-
javili novoletno nagradno kri-
žanko. Za reševalce bomo pripra-
vili lepo število denarnih nagrad,
vendar bodo pri žrebanju za naj-
večje nagrade lahko sodelovali
le tisti naročniki, ki so poravnali
naročneno za letošnje leto.
Zato priporočamo zamudnjkiom,
da"' čimprej poravnajo zaostalo
naročnino.
Uredništvo Celjskega tednika
MOLZNI STROJ ZA VSO VAS
Da, tak stroj imajo v nemški po-
krajini Hassen. Nameščenega imajo v
posebnem prostoru, kamor vsak dan
priženejo kmetovalci svoje krave. V
vasi je več kot 20 kmetov s približno
120 kravami. Koristniki te naprave, ki
jo uporabljajo v omenjenem kraju že
dve leti, so zelo zadovoljni.
ŽivijenJ'^'le premagalo
pfežečo smrt
Letos v maiju se je dvai'ndvajsetletna
Ellen Moore peljala v svojem avtomo-
bilu skozi Wallsend v Angliji. Bila je
na poti domov iz otroške klinike, ki jo
je obiskala s svojim šestnajistmeseč-
nim prvorojencem. Nesreča je hotela.
V nenavadnih okoliščinaih rojeni sin v
naročju sivojega očeta Kennetha Moora
;     . I
da se je v njen avtomobil zaletel to-
vorni avto. Ellen, ki je bila noseča, je
bila pri teij nesreči poškodovana na
glavi. Pripeljali so jo v bolnišnico. Bi-
la je nezavesitna in predvidevali so,
da ne bp živela niti 48 ur. Toda mlada
žena je preživela napovedano uro,
medtem pa jo je med svoje paciente
si:^:eje(l eden naj sposobnejših britan-
skih specialistov za možganske poškod-
be Georg Friderick Rowbotham. On je
upal, da bo rešil otroka, ki ga je no-
sila, up>al pa je tudii, da bo rešil njo.
Vsa britanska javnost je bila v skr-
beh za mlado mater in nerojenega
otroka. Ellenina čvrsta narava in njen
zdravnik sta začela boj za življenje in
smrt dvoje bitij. Večina ljudi, pa tudi,
zdravniM, so bili mnenja, da nezavest-
na nosečnica ne bo donosila, četudi bi
sama ostala pri življenju. Toda življje-
nje je premagalo smrt.
Pred kakimi šestimi tedni se je El-
len začela zavest polagoma vračata.
Toda ti znaki so bili izredno slabotni.
Pred ištirinajstiimi dnevi, na Ellenin
rojstni dan, je s pomočjo ginekologa
Snaitha rcdi;la popolnoma zdravega
dečka. Zavest se ji še ni popolnoma
vrnila. Ko jo je po rojstvu drugega
otroka obiskal njen mož, ga ni spo-
znala, le k otroku se je stisnila in
mrmrala: »Rada ga imam. Rada imam
svojega otroka.«
Pričakujejo, da se bo Ellin počasi
vrnil spomin in da bo družina Moore
po tolikem trpljenju in nesreči spet
skupaj, povečana za drobno glavico —
za sinčka, ki je bil rojen v tako nena-
vadnem ix>ložaju ter izsilil sebi živ-
ljenje in verjetno tudi svoji nesrečni
mafteri.
Brez dvoma pa je ta dogodek po-
memlben še za nekoga — za zdravnika
Rowbolhama, ki si je s primerom, ka-
terega je spremljala vsa angleška jav-
nost, x>ridobil še večji sloves med
ljudmi.
rrgovsfto podief/e na veliko
Tkanina-galantefija
Celje
obvešča vse svoje odjemalce,
da bo letna inventura
od 20. dec. 1956 do 1, jan. 1957
UPRAVNI ODBOR KEMICNE IN LESNE INDUSTRIJE MOZIRJE
razpisuje naslednja delovna mesta:
ŠEFA KOMERCIALE,
ŠEFA RAČUNOVODSTVA,
STROJNEGA TEHNIKA,
KEMIKA
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba in praksa. Nastop službe po
dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je poslati na
gornji naslov do 25. decembra 1956.
(e še niste naročnik našega lista
Ce še niste naročnik našega Usta, izpolnite spodnjo naročilnico, jo
odrežite ter odpošljite.
Ce ste že naš naročnik, pa Vas prosimo, da naročilnico ponudite
Vašemu prijatelju, zmancu ali sosedu. Prav gotovo je v vaši sredini še
marsikdo, ki bi se rad naročil na naš list, saj stane naročnina ca celo
leto komaj 500 din. V listu boste našli dosti zanimivega branja in vse
najvažnejše dogodke v okraju in v vašem kraju.
Ker mnogi prihajajo v našo upravo, da bi se naročili na list, ne-
kateri s podeželja pa niti ne vedo, kje bi se na list naročili, smo vsem
novim naročnikom olajšali delo. Potrebno je le, da izpolnijo naročilni-
co ter jo odpošljejo. List jim bomo pričeli pošiljati takoj. Pohitite, da
boste postali vsaj z novim letom stalni naročnik našega lista. Tako
boste list plačali ceneje in ne bo Vam ga treba iskati po trafikah, kjer
ga večkrat zmanjka.
Uredništvo CELJSKEGA TEDNIKA
TONE ZAGORC:
NAZAJ POD VROČE SONCE
(Nadaljevanje in konec)
5
Ko je služkinja Emy sporočila Ja-
neti in Eliji, da ju zove oče, sta posta-
la oba zelo zmedena. Drug za drugim,
najprej Janet, nato pa Elia, sta odšla
v salon, kjer ju je čakal oče. Najprej
mu je Janet predstavila svojega kole-
ga, nato pa sta čakala, kaj jima bo
rekel oče.
»Sedita tu, da se malo pogovorimo«,
je začel oče, vstal in odšel k oknu.
»Mati mi je sinoči sporočila, da se na-
meravata zaročiti, toda jaz ... «
»Očka, jaz ljubim Elijo ... «
»Je že dobro«, Janet. Pojdi lepo v
svojo sobo, pa se tam razjokaj. Midva
z gospodom se morava malo obširneje
pogovoriti.«
Jokaj e je Janet odšla v svojo sobo,
Elia in gospod Wagster pa sta ostala
v salonu.
»Kdo je pravzaprav dal povod za to,
da bi se zaročila?« je gospod Wag3ter
vprašal Elijo.
»Gospod, temu sva oba z Janet ena-
ko kriva. Morda si midva tega ne bi
rekla, če bi v sebi ne čutila ljubezni
drug do drugega. Tako pa«, je s po-
časnim, utripajočim glasom dejal Elia,
»sva bila prepričana, da vi temu ne
boste nasprotovali. Zgleda, da vam ni-
sem všeč.«
Gospod Wagster in Elia sta se dolgo
prerekala, objasnjevala drug drugemu
in prepričevala. Nazadnje je gospod
Wagster segel v žep po listnico, iz ka-
tere je izvlekel ček, ga nervozno obrnil
v roki, nato ga je ponudil Eliji:
»Nate ček za pet tisoč dolarjev in
pustite Janet pri miru. Ona bi vam
kot žena ne mogla nikoli odgovarjati.
Končno pa... vi nimate ničesar! Be-
raču ne dam svoje hčere za ženo!« je
vzrojil debelušasti "VVagster nad Elijo.
»ba, gospod Wagster, to je tisto, kar
vam ni všeč. Ce bi bil moj oče milijo-
nar kakor ste vi, sem prepričan, da bi
ne nasprotovali najini ljubezni. A kaj
hočemo. Na svetu nas je več revežev,
kakor pa bogatinov. Kot milijonar bi
vam bil všeč, kot revež pa vam nisem.
Hvala gospod, ne potrebujem vaših do-
larjev. Da se bom pošteno živel, toliko
bom s svojimi rokami vedno zaslužil.
Spravite jih, morda vam bodo ti do-
larji še kdaj prav prišli.
Dovolite mi, da grem po svojo prt-
ljago. Vlak za Mehiko bo odpeljal
čez eno uro in pol.«
Elia je vstal in odšel v svojo sobo.
Na brzino se je preoblekel, nato pa je
odšel k Janetini materi, da se ji za-
hvali za njeno gostoljubnost in se po-
slovi od nje. Najteže je bilo z Janet.
Ko je stopil v njeno sobo, je vsa ob-
jokana planila vanj. ga objela in po-
ljubila. Nato jo je Elia prijel za roko
in ji dejal:
»Se že menda mora tako zgoditi. Ne
jokaj. Ko bom odšel nazaj v Mehiko,
boš laže pozabila name. Prekinila bo-
va z dopisovanjem in ... «
»Elia... Elia! Jaz te ljubim! Ali
smem s teboj v Mehiko? Da, s teboj
pojdem«, je Janet objokana prosila
Eliio, ki na te njene besede ni ničesar
odgovoril. Samo odmajal je z glavo, jo
še enkrat tesno stisnil k sebi, jo po-
ljubil, nato pa je hitro odšel iz Wag-
sterjeve vile.
Silno je pripekalo sonce tisti dan. Eli-
ji se ie zdelo, da se bo začelo topiti
okensko steklo na vagonu. Stisnil se
je v kot, da bi se ubranil prehude
vročine in začel razmišljati: »Ali je
vse to imelo kakšen smisel? Milijonar
in revež se nikoli dobro ne razumeta,
čeprav bi se v tem čudnem okviru še
tako ljubilo dvoje bitij. Pohlep po de-
narju kroji in razdira srečo. S svojimi
dolgimi kremplji grabi kakor zapuščen
blaznež po vsem, kar mu pride pod
roke. V tej depresiji neslutene strasti
po nejasnem, človek včasi uniči celo
samega sebe. Takrat je kesanje pre-
pozno.
Nazaj pod vroče sonce! Najbolje bi
bilo, da ^rem domov na otok San La-
zare. Naša ribiška barka bo še zdržala
nekaj let in z očetom bova skupaj ri-
barila, dokler ne umre. Cantasinijeve
Julije ne bom poročil. Nikoli je ni^sem
ljubil, čeprav je bila všeč mojemu
očp^u in m-to-i Vražja zemlja, ^a sem
se moral tudi jaz roditi na njej, da je
tudi v mene vžgalo sonce to vročo me-
hiško strast življenja!«
Elia je stisnil ustnice in skoraj bi
mu bile zdrsele solze po obrazu. Oči so
mu mokro sijale v soncu in gledale ža-
lostno skozi okno na prostrane pašni-
ke, ki so se razprostirali ob obeh stra-
neh železniške proge vse do obale Pa-
cifiškega oceana.
STRAN ^»tJ^EĆEMBRA — Stev. ^T^'
Hotel „Savinja'* v težavah
Nič novega ni, če povemo, da je ta
Ba daleč vidna stavba pod Miklavškim
hiibpm prizadejala že marsikateri gla-
vobol krmarjem celjskega gospodar-
stva, turizma in pogosto menjajočemu
se kolektivu. Podjetje »Savinja« kljub
svoji zunanji in notranji impozantno-
sti še nikoli ni »okusilo« dobrih časov.
Stavba je nosila že različna imena,
imela 7e več gospodarjev in še daljšo
vrsto upravnikov. Doslej se tega, na
videz zdravega, bolnika ni posrečilo
ozdraviti še nikomur. Pri »življenju«
ga držijo občasne »injekcije« v obliki
raznih začasnih ukrepov, pomoči in po-
dobnega.
Danes je »Hotel Savinja« združen
s kolodvorsko restavracijo in restavra-
cijo pri mostu. Toda tudi danes ni to,
kar napoveduje ime. Je hotel in tudi
ni. Napol (bivši) Samski dom, napol
hotel. Je podjetje z odgovarjajočimi
predpisi in družbenimi dajatvami, je pa
stanovanjski blok za vrsto stalnih sta-
novalcev, ki bi ne prenesli cen hotel-
skega režima. Hotel nima dovolj opre-
me, nima odej, restavracija je bomo
opremljena s steklenino, stavba je no-
va, pa kljub temu ponekod že kaže
rebra. Težav je na kupe. Turizem je
vnet, da ostane ta palača hotel. Ce čez
zimo ni dosti gostov, naj se zapre. Sta-
novanjska stiska pa ubira druge stru-
ne. Okoli 80 sob naj stoji praznih,
ljudje pa naj spijo v snegu po pločni-
kih? Kam s tolikimi stalnimi stano-
valci? Na eni strani turizem in pred-
pisi ter dajatve za hotel, na drugi stra-
ni pa socialni problem in posmeh sta-
novanjski stiski. Kako razvezati ta gor-
dijski vozel — presekati, kot vidimo,
se ne da.
Hotel »Savinja« je v prostoru med
dvema frontama. Ena ali druga skraj-
nost je neizvedljiva. Kaj potem?
Torej srednja pot. Modus vivendi.
Podjetje naj spričo tega stanja, ki ga
ni zakrivilo, dobi obojestransko razu-
mevanje, S strani zakonitih predpisov
in v pogledu družbenih obveznosti naj
dobi podjetje olajšave, ki so mogoče.
Stalni stanovalci pa naj bi plačevali
vsaj polovico dejanskih stroškov, ki jih
uživajo. To je za posameznike visoka
številka, toda pomagajo jim lahko pod-
jetja. Tu stanujejo večinoma taki ljud-
je, ki so podjetjem neizogibno potreb-
ni. Laže bo vrsta podjetij žrtvovala
malenkostne zneske, kot pa hotel sam,
ki je že itak v zagati.
Poglejmo, Prostori morajo biti kur-
jeni. Ogrevanje je urejeno tako, da se
grejejo vsi prostori hkrati, pa če je to
potrebno ali ne. Ogrevanje po etažah
bi morali urediti že pri gradnji, zdaj
ni več mogoče.
Sedanji kolektiv se trudi, da bi
dvignil podj^je na zeleno vejo, toda
podedovane težave so prevelike, da bi
jim bil kos. Ce pa je kolektiv priza-
deven in kljub temu v težavah, bi bilo
treba pomagati tudi s potrebnimi kre-
diti, saj skupnost vleče iz zagate včasih
tudi taka podjetja, ki so bolj iz subjek-
tivnih kot objektivnih razlogov za-
bredla v težave.
Navedli smo te načine pomoči. So pa
še drugi. Celje kot središče takšnega
okraja vedno prireja tečaje. Zakaj bi
ne bili v >Savin3i?« Zakaj bi tu ne or-
ganizirali razne konference? Prostori
so kot nalašč za to. Zakaj bi društva
ob majhnih izdatkih tu ne prirejala za-
bave in podobno. Tu nikogar ne mo-
tijo. In končno še nekaj:
Kje piše, da morajo biti vse prire-
ditve v »klasičnih« kulturnih prostorih.
Celje je mesto, kjer je zabavno življe-
nje ostro ločeno od kulturnega izživlja-
nja. Gledališče, kino, koncert na eni
gostilna pa na drugi strani. Morda bi
uprava »Savinje« le poskusila z raz-
nimi prireditvami, predvsem zabavni-
mi. Ob kozarčku vina in turški kavi ni
skladba nič bolj barbarska in pesem
nič manj zvočna. V Celju smo glede
zabavnega življenja naravnost puri-
tanski. Tudi ob sobotah — le do pol-
noči — potem pa so nas mestni očetje
s predpisi poslali spat. Res; nočni mir
in podobno, toda »Savinja« je poleg
oddaljenega »Janeza« na Teharjih edin
primeren lokal za tiste, ki vendar sem
in tja ob sobotah ne bi šli s kokošmi
spat.
V športna društva več vzgojnega dela z mladino!
v lefašnjem leta smo na nofoneinili tek-
mah videli toliko nedovoljenih prestopkov in
negativnih pojavov, ki mečejo slabo Inč na
srodstva naših športnih društev. Zadnja prija-
teljska tekma med 2SD Celje in Kladivarjem
je vsekakor pomenila višek, saj je zaradi
splošnega pretepa bila predčasno zaključena.
Takih neredov na igriščih so krivi igralci,
slabi sodniki, peščica nevzgojenih gledalcev,
dobršen del krivde pa morajo prevzeti nase
tudi vodstva naših društev.
Šport je dane« pognal že globoke korenine
med našimi ljudmi. To je vsekakor razvese-
ljiv pojav, če bi se seveda športno življenje
razvijalo po načelih, ki so bistveni za sociali-
stično družbo. Negativni pojavi v športu, ki
prihajajo tudi v našem mesta vse pogosteje
na |)ovršje, pa že spravljajo v vprašanje
koristnost in vzgojno vrednost športa. Vrsta
negativnih primerov nam je dokaz, da prihaja
mladina pod kvaren vpliv klnbskega športa,
kjer pozablja na fair igro, na pravilne tova-
riške odnose med igralci, kjer poedinci ne
podrejajo svojih interesov interesom skupno-
sti, kjer ne spoštujejo pravil igre, kjer se
medsebojno zmerjajo, brcajo in celo prete-
pajo na najbolj grob način. Vsi ti pojavi so
brez dvoma rezultat slabega vzgojnega dela
v naših klubih in drnštvih. Več ali manj nam
je znano, da se po sili razmer večina šport-
nih delavcev ukvarja le s prosjačenjcm fi-
nančnih sredstev, da bi na ta način omogočili
športnikom nastope na tekmovanjih. Tekmo-
vanja za vsako ceno. točke, rezultati — to so
^bistvena« vprašanja! Primarne nak)ge na-
šega športa pri tem stopajo v ozadje. . . Nič
čudnega, če se množijo na igriščih neredi, če
se celo igralci istega društva med seboj ne
razumejo in podobno.
Šport je izredno bogato sredstvo za obliko-
vanje pozitivnih moralnih lastnosti. Te last-
nsti pa je treba razvijati v procesu pravilne
vadbe — treningovi Vzroke slabega obnašanja
mladine na športnih tekmovanjih je treba naj-
pogosteje iskati v nesistematičnih p'ripravah
za velike napore in v pomanjkanju izkušenj
v situacijah, s katerimi se srečajo na tekmo-
vanjih. Mladino je treba že od vsega začetka
učiti, da na športnih tekmovanjih lahko zida-
gnjejo le v skladu s pravili in v mejah sploš-
nih pravil socialistične morale. Ne gre le za
formalno spoštovanje pravili Pravila je treba
spoštovati zaradi tega, ker je to moralno, ko-
ristno za poedinca in celotno moštvo. Ce je
trening pravilno usmerjen, lahko v flaljšem
obdobju oblikujemo pri mladih športnikih
vrsto moralnih lastnosti in pozitivnih črt zna-
čaja kot n. pr. pravilen odnos do dela (mar-
ljivost, vztrajnost, zavestno disciplino), pra-
vilen odnos do družbene lastnine, skupno so-
delovanje in notranjo pomoč kolektiva. Tu
lahko obliknjemo tndi lastnosti naše volje —
samostojnost, odločnost, premagovanje težav
itd. Vzgojno pravilno organizirani športni tre-
ningi nrijo mladino tudi kulturnega obnašanja.
Kdo bi še našteval pozitivno vlogo športa, zla-
sti  igre,  pri  vzgoji  kolektivizma.
Sama tekmovanja imajo le tedaj svoj smisel
in pomen, če so vzgojna! Dokler bo v naših
športnih organizacijah edini cilj tekmovani le
zmaga in to zmaga za vsako ceno. tako dolgo
ne moreno govoriti o vzeojni vrednosti tfk-
movanj. Bistvo vsakega tekmovanja naj bi bil
vsestranski razvoj človeka, njegovih ustvarjal-
nih sposobnosti in moralnih kvalitet. Te pozi-
tivne lastnosti pn bomo razvijali na tekmova-
njih le fedaj. če bo mladina na nje priprav-
ljena. Pod tekmovalno zrelostjo razumemo
organsko, fiziološko in psihično (nmsko, emo-
cionalno in moralno) pripravljenost, če hoče-
mo do maksimuma izkoristi v/gojne efekte tek-
movanj. Ne gre le za tehnično pripravo, na
kntoro se več nI! manj ome jn jejo sedaj v
naših društvih. Poleg nje je potrebno še te-
meli'fo poznavanje tekmovalnih določil in
predpisov ter nredvsem mornlna zrelost!
Ce bodo naša šnortna vodstva pristopila k
deln z mladino v tej smeri, notem lahko nri-
čaknjpmo da bomo v prihodnjem letn clednli
na igriščih športnike, ki bodo obvlnd««]; sn-
mp?a sebe in ki b"do v vsakem igralcn-tndi
nasnrotnikn — videli le človeka z vspm nie-
govim dostojanstvom. To ie navsp/ndni«. odffo-
vorna naloga vseh poštenih šnortnih delnvrev,
od katerih naša družba pričakuje pravilnega
dela.
SKUPŠCNA CELJSKEGA AKTIVA TT«-ITKLJEV
TN, PROFESORJEV TELESNE VZGOJE
v soboto 15. t. m. bodo ob 17. uri zborovali
v risalniri iičiteljiščn učitelji in pr^fosorji
telesne v7?oje iz celjskega in trbovoljskoea
okraja. Združeni v svojem strokovnem drn-
štvu so predmetni predavatelji telesne vzgoje
na naših srednjih in strokovnih šolah v zad-
njem letu opravili ogromno delo na rodročju
telesne vzeoje in športa med šolsko mladino
kakor tndi v raznih drnštvih. Skupščina bo
vsekakor podčrtala njihovo plodno dosedanje
dolo. obenem pn prinomoela s sprejetjem ob-
širnega programa dela še k večjemu razmahu
telesne vzgoje in športa med šolsko mladino.
NAMIZNI TENIS
Tekmovanje v Celjski namizno-teniški ligi
se vse bolj živahno odvija. Velika izenače-
nost nastopajočih ekip daje temu vsestransko
uspelemu  tekmovanju  še  posebno privlačnost.
Tabela je trenutno naslednja;
Olimp-moški , 4 4   O   O 31:9 8
Beton  Celje 3 3  0  0 18:11 6
Zavodna 3 2   10 19:11 4
Ljudski  magazin 3 2   10 16:14 4
Olimp-ženske 3 12  0 16:14 2
Tovarna emajlirane   2 110 10:10 2
Tovarna tehtnic 3 12  0 14:15 2
Kovinotehna 2 110    9:11 2
Metka 3 12  0    7:23 2
Tiskarna 3 0   3   0 10:20 O
2itar Celje 3 0   3   0    9:21 O
Volna Laško še ni nastopila
Ker sedaj zaradi razporedu tekmovanj skoraj
vsi tekmovalci redno nastopajo oziroma treni-
rajo, pričakujemo, da bodo voditelji Olimpa
kmalu pričeli s pripravami za prvenstvo Celja,
ki aaj bi se^isv^dlo vsaj do 23. decembra.
RAZPIS SLUŽBENIH MEST
Okrajno sodišče v Celja bo sprejelo v leta
195? aekaj strojepisk in pisarniških uslužben-
cev.
S 30 din kolkovano prošnjo z življenjepisom
je poslati na naslov: Okrajno sodišče v Celja,
predsedništvo.
POZIV
Urarstvo - optika Celje, Toaišičev trg 4, po-
ziva vse stranke, da dvignejo gotova očala,
izdelana na predložen zdravniški recept za
leto 1956, najkasneje do 24. decembra 1956.
V nasprotnem primera bo uprava podjetja
vrnila recepte pristojnemu zavodu za socialno
zavarovanje. Upravni odbor
OPOZORILO CENJENIM STRANKAM
Prosimo cenjene stranke, ki imajo pri nas
že dlje časa izgotovljene obleke in perilo,
da le-te dvignejo najkasneje do 15. januar-
ja 1957. Po tem datumu bomo prisiljeni te
predmete  komisijsko  prodati.
Žensko krojaštvo in  jzđelovalnica
perila »Lenart Ninac — Celje
PRODAM kanarčke (harcerje). H. Dobrav«
Tomšičev trg 12.
PRODAM skđraj nov šivalni stroj »Siager«
Cena 80.000 din. Naslov v upravi lista.
PRODAM gozd v Petrovčah (Zalog). Naslov t
upravi lista.
PRODAM borov tesan les za ostrešje 11 knh
metrov, dolžina 5 do 8 metrov. Naslov v
upravi lista.
PRODAM, ugodno, rabljeno pohištvo. Naslov
v upravi lista.
PRODAMO stavbne parcele ob Ljubljanski ce-
sti. Naslov v upravi lista.
MOŠKO  suknjo,  črno,  za  manjšo  postavo  ia
ženski zimski kostum — poceni prodam
Cret 22 (Teharska cesta)
KUPIM   enostanovanjsko   hišico  v  bližnji
daljni  okolici  Celja.  Plačam  takoj.  Marašit
Alniz, Žalec 61.
KUPIM atlas za gimnazijo. Naslov v upravi lista.
LEPO POSESTVO (4 ha) z sadnim drevjem od-
dam v najem. Vprašati na upravo lista po4
>20 minut iz mestat.
POZIVAM poznano osebo, ki je odnesla v re-
stavraciji Evropa v Celju črn perzianer mu^
pozabljen dne 30. 11. med 22. in 24. uro, aaj
ga vrne proti nagradi na upravo Celjskega
tednika, Titov trg.
CELJSKO   GLEDALIŠČI
Petek, 14. decembra eb 2t — Jerzi Latovvskit
DE2URNA SLU2BA - Gostovanje v Laške«
Sobota,  15.  decevbra ob 15 —  Pavel  Goliac
UBOGA ANČKA - Zaključena predstava %»
I. osnovno šolo
Nedelja, 16. decembra ob 15.30 — Pavel GoUk
UBOGA ANČKA - Izven
Ponedeljek, 17. decembra ob 15 — Pavel Goliat
UBOGA ANČKA - Zaključena predstava m
I. osnovno šolo
Torek, 18. decembra ob 19,30 — Jerzi Latow8kk
DE2URNA SLU2BA - Gostovanje v Velenim
Sreda,  19. decembra ob 20 —  Potrč-Grua:
ZLOČIN — premierski abonma in izvea
Četrtek, 20. decembra ob 20   — Potrč-Grfia:
ZLOČIN — četrtkov abonma in Izven
Petek, 21. decembra ob 16 — Potrč-Grtta:
ZLOČIN - I. šolski abonma
Sobota, 22. decembra ob 20 — Potrč-Griš)
ZLOČIN — sobotni abonma in izvea
KINO UNION, CELJE
Od 17. do 20. 12. 1956: »ZANAMCIt (Pokelenj^,
poljski film
Od 21. do 25. 12. 1956: »ROBIN HOOD
AVSTRALIJEc, angleški film
KINO METROPOL, CELJE
Od 16. do 19, 12. 1956: »TO JE LJUBEZEN«.
angleški film
Od 20. do 23. 12. 1956: »NA APASKI MEJI*,
ameriški film
Od 24. do 26. 12. 1956: »ZENICA«, ja«oslovaaiii
film
Nedelja, 16. decembra
11,15  Izbrali ste — prisluhnilel
11,30  Lepe melodije
11,45  Plesna glasba, vmes pregled
sporeda za prihodnji teden la
objave
Ponedeljek, 17. decenibra
i7,99  Domače novice, objave in reklame
17,15  S pesmijo po Jugoslaviji
17,30  Športni komentar
17,35  V plesnem ritmu
17,45   Igra tamburaški orkester »Fr.
Prešeren« p. v. Janka Hočevarja
Torek, 18. decembra
17,N  Domače novice, kmetijski proble-
mi, objave in reklame
17,15  Izbrali ste — prisluhnite!
17,30   Radijski feljton
17,40  Celjski plesni orkester p. v.
Verdija Videča pred mikroToaom
Sreda, 19. decembra
17,00  DomaČe novice, objave In reklame
17,15  Poje Komorni moški zbor p. v.
Egona Kunejn
17,30  Kulturni obzornik
17,35   Glasbena medigra
17,45  Filmske melodije
Četrtek, 20. decembra
17,00  Domače novice, objave la reklaHC
17.15  Izbrali ste — prisluhnite!
17,30  5 minut za naše gospodinje
17.35  Neznani talenti
17,45  Koračnice igra godba aa pihala
»Fr. Prešeren« p. v. Ivana Kar-
lovčeca
Petek, 21. decembra
17,00  Domače novice, objave In reklame
17,15  Poje mešani zbor II. gimnazije
p. v. Jurčka Vrežeta
17,30  Gospodarske vesti
17,40   Promenadu! koncert
Sobota, 22. decembra
17,00  Domače novice, objave In reklame
17,15  Izbrali sle — prisluhnite!
17,30  Posnetki  s  slavnostne  akademije
v počastitev Dneva JLA
REŠEVALNA POSTAJA CELJE
sprejme v službo
KNJIGOVODJO ALI KNJIGOVODKINJO
Pogoji: srednja šolska izobrazba, strokovni izpit in potrebna praksa.
Plača po uredbi, dopolnilna plača in položajni dodatek po pravil-
niku in dogovoru. Nastop službe takoj ali 1, januarja 1957. Pismene
ponudbe s potrdili o strokovni izobrazbi je poslati do 26. dec. 1956.
UPRAVNI ODBOR
Tovarna organskih barvil v Celiu
razpisuje prosta delovna mesta
1. VODILNO MESTO SEFA KOMERCIALE PODJETJA.
Pogoji: končana ekonomska ali tehnična fakulteta s prakso v industriji
ali končana ekonomska srednja šola z večletno prakso v kemični
industriji. Oseba mora obvladati znanje vseh komercialnih poslov,
imeti mora smisel za trgovsko poslovanje, zahteva se sposobnost or-
ganizacije dela, imeti mora primeren nastop in biti dovolj energičen.
Obvladati mora znanje enega tujega jezika.
2. DELOVNO MESTO ANALITIKA PODJETJA.
Pogoji: absolvent ekonomske fakultete ali absolvent srednje ekonom-
ske šole z daljšo prasko. Oseba mora obvladati ekonomiko podjetja
z dobrim znanjem blagoznanstva, imeti mora smisel za organizacijo
dela ter poznati tehnološki ustroj proizvodnje.
3. POMOŽNI SKLADIŠČNIK SKLADIŠČA PRODAJE.
Pogoji: izučen trgovski pomočnik z večletno prakso ali oseba z dokon-
čano nižjo srednjo šolo s prakso. Oseba mora imeti znanje o poslo-
vanju skladišč, biti mora energična in imeti primeren nastop.
4. DELOVNO MESTO NABAVLJACA.
Pogoji: izučen trgovski pomočnik v železninarski in kemični stroki
ali oseba z dokončano nižjo srednjo šolo z večletno prakso v tej
stroki. Oseba mora biti trgovsko naobražena z dobrim poznavanjem
blagoznanstva, imeti mora primeren nastop in smisel za solidno
poslovanje.
5. 2 OSEBI ZA DELOVNO MESTO V KOMERCIALNEM
IN RAČUNOVODSKEM ODDELKU.
Pogoji: dokončana srednja ekonomska šola. Osebi imata lahko prakso
ali pa tudi brez prakse kot pripravnika.
Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Vse ponudbe s kratkim
življenjepisom je poslati na upravo podjetja TOVARNE ORGANSKIH
BARVIL V CELJU, CRET 117.
KOMISIJA ZA STIPENDIJE PRI TEKSTILNI TOV. PREBOLD
razpisuje na podlagi zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ št 32/52)
stipendijo
ZA STUDU NA UNIVERZI V LJUBLJANI
TEKSTILNI ODDELEK
Prošnjo za dodelitev štipendije je dostaviti na Tekstilno tov. F*rebold
do 31. decembra 1956.
Razprodaja
nižje navedenih osnovnih sredstev v KOMUNALNI BANKI CELJE
in v njenih podružnicah kot sledi:
KB-l-CELJE: pisalne mize, računski stroji, pisarniški stoli, pulti
in omare.
KB-3-ZALEC: moško dvokolo, pisalne mize, leseni pulti, stoli, pi-
salni in računski stroji.
KB-4-LAŠKO: pisalne mize, stoli, usnjeni fotelji in pisalni stroji.
KB-5-MOZIRJE: omare, pisalne mize, stoli, stenska ura in pisalni
stroji.
KB-6-ŠMARJE: pisalne mize, stoli, peči in pisalni stroji.
KB-8-SLOV. KONJICE: omare, pisalne mize, stoli, pulti, namizne
svetilke, pisalni stroji, računski stroji in umivalnik z marmorno ploščo.
Za državna in zadružna podjetja bo razprodaja v vseh podruž-
nicah dne 21. decembra 1956. Po tem datumu bomo prodajali tudi pri-
vatnikom v smislu obstoječih zakonitih predpisov.