leto LXX1I, St. 28 Uredništvo -uprava! Ljubljani, Kopitarjeva 6. Telefon 4001-4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31.60 lir. Cek. ra& Ljubljana 10.050 ta naročnino, ln 10.394 za Inserata Rokopisov ne vračamo Preb-cenaJLl FEBKUAK - 1944 5 SOBOTA Druga obrambna bitka pri Vitebsku Težke sovjetske izgube pri Nikopolju - Med Pripjetom in Berezino izjalovljeni prodorni poskusi - Pri Nettunu močnejše sovražne sile obkoljene - Nemško letalstvo ponovno nad Londonom Fiihrerjev glavni stan, 4. iebr. DNB. koljene močnejše sovražne sile. Razbre-Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: menilni napadi so bili zavrnjeni. Na prostoru pri Nikopolju je pri- j Na južnem bojišču je nadaljeval so-ilo včeraj do težkih bojev. Južno od me- ' vražnik na Cassinskem gorskem ma- ______ _____.____ ____________ _________ ________________sta so se Izjalovili vsi sovjetski napadi, sivu s poskusi, da bi prebil fronto. Iz- der Stadt scheiterten nlle "Angrilfe der Kriifte im konzentrisehen Gegenangrift Severozahodno od Nikopolja so pri- prememb polni boji so bili pa obeh stra-Sowjets. Nordwestlich Nikopol brachten eingesclilossen. Entlastungsangrifle zadeli naši protinapadi nadmočnim sov- . neh vodeni z izredno zagrizenostjo. Bei Witebsk zweite Abwehrschlacht Schwere sovvjetische Verluste bei Nikopol - Zwischen Pripjet und Beresina Durchbruchsversuche vereitelt - Bei Nettuno starkere Feindkrafte eingesehlossen - Deutsche Luftwaffe erneut iiber London DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 4. Februar. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Im Raum von Nikopol kam es gestern zu schweren Kiimpfen. Siidlieh sowio eine Kamptgruppe der Lnftwaffo unter Fiihrung des Oberstleutna.it Ulli besonder.s bevvahrt. Im fcindliehen Ijindekopf von Nettuno wurden stiirkere teindliche unsere Gegenangriffe iiberlegenen Feind- I vvurden abgevviesen. kraften scl.wero Verluste bei. I An der Siidfront setzte der Feind In das Kampfgebiet zwischen K i - seine Durelibruchsversuehe am Berg- ražnim silam težke izgube. Na bojišče med Kirovgradom in Belajo c e r k v o je dovedel sovraž- Severoameriški bombniški oddelki so ▼ opoldanskih urah 3. februarja izvedli stranovalni napad na nekaj mest severo row ograd und Belaja Zerkow mnssiv von Cassino tort. Die nik ojačanja ter nadaljeval svoje napade zahodno nemškega p r i m o r j a. Za liihrle der Feind Verstarkungen naeh wechselvollen Kiimpfe \vcrden aut bei- brez prenehanja. Neka naša bojna skupi- radi številnih odvrženih razdiralnih in za-und setzte seine Angriffe ohne Unter- \ den Seiten mit iinsserster Verbissenheit na je odbila koncentrične sovražne oklep- I žigalnih bomb so bili prizadeti zlasti sta- brcchung tort. Kino unserer Ka.npf-gruppen wies konzentrisehe teindliche Panzerangriffe ab und vernichtete in den bciden letzten Tagen 44 sowjetische Panzer. Im Gcbiet siidlieh der Pripjet- getiihrt. j ne napade ter uničila y zadnjih dveh novanjski okraji mesta W 11 h e 1 m s - Nordamerikanische Bomberverbiin- dneh 44 sovražnih oklepnikov. 'ha v en. Sovražnik je po dosedanjih ne- de fiihrten in den Mittagsstunden des 3. Februar einen Terrorangriff auf mo...... ___ ___ ________ einige Stiidte des n o r d w e s t d e u- ■ jetsklh napadov odbitih t težkih bojih, t s c li e n Kiistengebietes. Durch Ab- siimpfe wurden mehrere »rtliche An- ^^l^h^š^ unT Brand- I . ^ifJ ^"Lmf hotnih VohS gnile der bowjets m harten Kampfcn 1)0mben wurden besinders die Wohnbe- m po tcduh lz|3rememb poln,h .?°!,h abgewehrt. Zwiscl.en Pripjet und Beresina wurden erneute mit Schlachtfliegeruntcr-stiltzung gefiihrto Durchbruchsversuche des Gcgners naeh schvveren vvechselvol-len Kiimpfen vereitelt. lin Kampfraum von W i t e b s k ent-brannte die zweite Abwehrschlacht in ztrke der Stadt W i 1 h e 1 m s h a ven Kfede„iP°o?^ getroffen. Der Femd verlor naeh b.s- Na ozemlju južno od pripjetsklhl popolnih vesteh izgubil 5 štrimotornih > č v i r i j je bUo več krajevnih sov- , bombnikov in več lovskih letal. - .......-....... 1 V poznih večernih urah 3. lebruaria so vrgla nekatera sovražna letala bombe na zahodno in severozahodno Nemčijo. V pretekli noči |e Izvedlo naše letal- lier noch uiivollstiindigen Meldungen ' tiint viermotorige Bomber und eine Anzahl Jagdflugzeuge. In den spiiten Abendstunden des 3. Februar warfen einige teindliche Flue- Na bojišču pri Vitebsku se je * polno silovitostjo razvila draga obrambna bitka. Sovražnik fe utrpel pri odbitju njegovih jugovzhodno in severozahodno od mesta s Številnimi divizijami, oklep- •"»■—«> ... n„raL„„ • w.st i«... . niki bi bojnimi letali Izvedenimi napadi voller Starke. Der Feind erlitt bei der ^^ I visoke krvave izgube. 40 sovražnih oldcp Al,w»l... »in.r wi.H»r..m tli .IJUtl IM, nml VVeStCteUtSChlailfl. | .. . ... „;„,. .„ In der vergangenen Nacht fiihrte >e bUo "sUeljetllh. Bitk. se na unsere Luftwaffe mit starken Kraften a7,i—,i„s„„„>. .-„ ----1;;.,„ press«, da bodo s spremembo sovjetske ustave zgubili moč mnogi ugovori proti sovjetskim zahtevam do Baltika, »ako bodo imele Baltsko države svobodo, da bodo same izbirale svojo politično jx>t.« List pripominja, da je Molotov v svojem govoru pred Vrhovnim Sovjetom izrecno opozoril na Litvo, Letonsko, Estonsko, gliji in Združenih državah jo sumljiva iu jasno dokazuie. da imamo opraviti z ogromno zaroto mednarodnega židovstva, ki hoče prikriti pravi obraz boljševizma ter dokazati nedolžnost te^a morilskega sistema. Cela armada egitator-jev in boljševiških propadalidistov je šla na delo, da bi to okorno židovsko 6lepilo zanesla v vse države ter da bi >ia ene Moldavsko republiko in na Karelijo. Tu dežele, kl še vzdržujejo normalne stike prihaja nedvomno do izraza, da ves Sta-s Sovjetsko zvezo, vplivala v boljševi- linov trik z dozdevno spremembo sov-škem smislu. jetske ustave ni nič drugega kot nov »Zidovstvo je slepilo med Anglijo, j korak na poti vključitvi vzhodnoevrop-Združenimi državami in Sovjeti«, je za- skih držav od Vzhodnega pa do Črnega pisal te dnii nek francoski list, kl doka- morja ter boljševizacije Evrope sploh, zuje vpliv mednarodnega židovstva pri Da bi te načrte, ki jili ima Sovjetska vsem razkrojovanju, nemirih in politič- , Rusija pripravljene za primer zavezni-nih težavah na svetu. To židovstvo go- ' ške zmage malo popularizirali, zato je vori iz vseh angleških in severoameri- 1 bil izvršen ves ta manever. Reuter vse ških časopisnih poročil, ki izrekajo tako- to nedvoumno izraža, ko piše,_ da kot zvani izpremembi ustave Sovjetske zveze vzrok reform lahko označimo željo, da najvišje priznanje. Pri tem pa ne gre bi se naredilo vključenje Baltskih drŽav le za liste, ki brez obzira na vlado 6le- j v Sovjetsko zvezo leni državam samim de le namigom židovskih režiserjev, tem- in svetu bolj sprejemljivo. Toda ravno več se je celo londonski »Times« tako to ogorčenje Reuterja, ki se končuje s spozabil, da hvali to dejanje Sovjetov in stavkom, da bo morala Moskva tak ugo-zagotavlja, da bo v Angliji sprejeto s vor »brez dvoma zavrniti s prezirom«, posebnimi simpatijami. Celo ponosen je priča, da je Reuter,ju_ tak način mišljena lo, da lahko ugotovi, da se imajo nja popolnoma domač. »Staru« pomeni Sovjeti za svoj vzor najbrže zahvaliti sprememba ustave rešitev težkega pro- v*sem pa nevtralne, ki so še v normaV »gibljivemu ustroju britanske zajednice blema. Stalin naj bi s tem odgovoril na lr;|, odnosih s Sovjetsko zvezo, se bodd narodov«; Reuter vidi v boljševiskem vprašanje, ki daje veliki Britaniji in kmalu znašlo pred 'kopico takozvanih slepilnem manevru »modernizacijo revo- Združenim državam glede sovjetskih na- sovjetskih diplomatov, ali bolje rečeno lucijske države« in imenuje novi Krem- črtov z Baltskimi državami vkljub ob- sovjetskih agentov. Te države se bodo ljev trik »višek Stalinovega razvojnega ljubi Britanfc,v in Američanov vsem ma- kmalu kesale, da so pripisovale tak po-programa«, pri čemer še enkrat opozar- lim narodom, da jim bodo dali narodno men dobrim odnosom s sovjetsko cen-ja, da je zadnji ukrep »nujna posledica svobodo, možnost, da mu pritrdita. Le- tralo v Moskvi. razpusta Kominterne in zopetnega pri- | _____ znanja pravoslavne cericve«. Ako hoče ' 1 1 " 11 ............... bivši ameriški poslanik v Moskvi Daviš to spremembo imenovati znak sovjetskega namena urediti si svojo državo na demokratskih načelih, potem rabi lo ži-dovsko-boljševiSka gesla, ki so bila prav zato iznajdena, da bi zmedla in zameglila demokratske puhloglavce. »Daily veda jo treba predpostavljati zavezniško zmago — še enkrat dobile pravico, da se same upravljajo, da imajo svojo lastno vojsko in diplomatske odnose s tujimi državami. Jasneje ne more biti povedano, kako bosta Anglija in Združene državo odgovorili na Stalinov židovski trik ter da bosta radi uporabili to formulo, da se bosta otresli svojih garancijskih obljub. »Times« Vključuje tudi Finsko v ta razpravljanja in meni »da morda sedaj še ni prekasno za tak razvoj na Finskem, ki bi po vojni lahko vodil do sporazuma na podlagi razmerja medsebojnega spoštovanja s Sovjetsko Rusijo.« Jasno vidimo sledeče: Kremelj zasleduje s svojim slepilnim manevrom spremembo ustave tri cilje: 1. Pokazati se hoče pred demokracijami in pred svetom kot demokratska državna oblika ter skriti za tein brutalno boljševiško diktaturo in brezobzirni uničevalni in izkoriščevalni sistem. Za-treti hoče spomine na umore poljskega in ukrajinskega prebivalstva, na prisilno preseljevanje baltskih narodov ter si hoče nadeti obraz narodne države. 2. S prenosom zunanjepolitične samostojnosti na 16 sovjetskih republik bi rad 16 krat povečal sovjetski vpliv na mednarodnem oodročju. 3. S tem ukrepom bi rad epravil v tek propagandni stroj največjega obsega, ki bi obsegal nešteto sovjetskih poslaništev in generalnih konzulatov v vsaki državi, ki bi bila v diplomatskih odnosih s Sovjetsko zvezo ter bi na ta način pripravljal agitacljsko podlago za razširjanje komunizma. S tem bo mogoče že obstoječe propagandne centrale poljubno pomnožiti in vse države, pred- če potekati kot je bilo prvotno predvideno. To je pa v zvezi t tem, da sodobnik jemlje kot podlago svojih predvidevanj izključno številne osnove, pri katerih ga naroda stanje obrniti v njegov prid, in to je deloma že danes. Isto, piše dr. Gobbels, pa lahko danes nastopi, če no l>o sovražnik « svojim nameravanim EC napadu »Izvesti]« na Vatikan Milan, 4. febr. Nepričakovani napad nes se še večji del italijanske duhovščine moskovskih »Izvestij« na Vatikan daje ne udeležuje boja, ki bo odločilen za uso-sklepati, piše »Regime Fascista«, da Mo- do Italije in katoliška cerkve. Exprees« se trudi" s '"pravo"' židoroko skva računa s skorajšnjim zavzetjem Ri- )_ Mllan, 4 febr Najnovejši napad sov-uslužnostjo ter pozdravlja sovjetsko re- "ia. Moskovska vlada smatra očmdno za , jetskega lista »Izvestij« na Vatikan za-formo kot »odstranitev boljševiškega potrebno, da si preskrbi sedaj alibi, da radi njegovega zadržanja napram fašizmu Strašila« ki lahko po zavzetju Rima uničila vse ti- Pravi vzrok, k,i se skriva za to spre- ' fto, kar spominja v Večnem mestu na - • - • • krščanstvo in najvišje duhovne vrednote. Stalin ni papeževih okrožnic, ki v naj-ostrejši obliki obsojajo ruski komunizem, nikakor pozabil, Stalin se sedaj smatra upravičenega, da se maščuje nad Vatikanom. On je ustanovil brezbožniško gibanje in njegova odločenost in načrtnost je membo ustave, prihaja na dan tam, kjer skuša angleški in ameriški tisk spraviti prenos zunanjepolitične samostojnosti na 16 sovjetskih republik v zvezo z namerami, ki jih ima Moskva glede Evrope. Ako n. pr. »Yorkshire Post« piše: »Sovjetska Rusija se s tem, da se vsaj po obliki spreminja v svetovno zajednico po neomajna, če je potrebno izvesti program britanskem vzorcu ter da daje posamez- boljševiziranja Evrope. Zato je skrajni nim republikam obsežne formalne pra- čas, poudarja »Regime Fascista«, da ita- vice in svoboščine, trudi, da bi spravila lijanski katoličani spoznajo vso daljno- s sveta odpor proti vključitvi Baltskih sežnost boljševiške nevarnosti. Tudi da- ocenjujejo v italijanskih političnih krogih kot zločinski poskus, s katerim hoče prijaviti Moskva v Londonu in Washingtonu svojo pravico soodločevania v zadevah Vatikana. Kakor v vseh drugih evropskih vprašanjih, hoče Moskva tudi do Vatikana uveljavljati in izvesti svoje smernice in navodila. Čeprav je Moskva v zadnjem času namenoma kazala »spremenjeno zadržanje« do vere, se ravno na tem primeru kaže staro sovraštvo morilcev duhovnikov in brezbožnikov do vere. Bern, 4. febr, Washinglonski dopisnik 1 lista »Neue Zuricher icitung« piše k na- pa duhovne vrednote komaj pridejo do vdorom dosegel /ft7elofie"ga VTIJa. Vdor besede Te pa, pravi minister, prinašajo | lahko ali vodi do cilja in s tem moril v kritičnih urah vedno odločitev, in ta je tudi dozoreti /a/eleni izid, ali pa spod-potem večinoma končno veljavna. Kakor leti in s tem vodi do totalne izpremem-dr. Geobbels nadalje poudarja, igra v bc splošne vojne slike. Po vsem vide-prognozah večino sodobnikov majhno ali zit se tega zavedajo tudi sovražniki, zgolj podrejeno vlogo odločilno dejstvo, Redko so kdaj javno tako strastno deda kaka vojskujoča 6e stranka točno ve, butirali o kakem vojaškem načrtu pred zakaj se bori, dočim ima druga o tem njegovo praktično uporalio in redko samo negotovo iD nejasno predstavo. To sta bila pri tem strah in upanje tako pa mora voditi do napačnih zaključkov, blizu skupaj. Gorje vladi, ki je uspeh Kolikokrat je sovražnik v minulih 4 letih takšne akcije sploh jx)vezaln z usodo napovedoval politični in vojaški zlom kake države. Ta l>o namreč, če bodo Nemčije in kako daleč je še danes Nemčija od takšnega stanja. To prihaja od tega, piše dr. Goebbels, ker smo mi v kritičnih urah utegnili vedno uporabiti stvari postale kritične ostala čisto sn-ina. V takšnih dramatskih urah odvisi često usoda kake države od ene edino hitro odločitve. Če pride do te, je na- moč, na katero sovražnik ni hotel raču- rod rešen. Če se jo pa opusti, je i/.gub- nati in je zato tudi ni vračunal, namreč Ijen. Mi ne prisojamo anglo-ameriške- moč bojujočega sc naroda, ki brani svoje mu vojaškemu poveljstvu drznosti iil življenje. Pomanjkanje enakosti v zašle- iio^unia za takšne odločitve. Njih do- dovanju ciljev med partnerji kake voj- sedanji vojaški nastopi kažejo sicer v skujoče koalicije se ne more, kakor je izvedbi gotovo temeljitost in sistema- minister tudi poudaril, nadomestiti z tiko, vendar pa jim manjka sleherna oklepniki ali letali. To se znova vedno veličina in fantazija. Primer Italije jo kaže v teku te vojne na sovražni strani. Sovražni tabor predstavlja danes neko vrsto političnega in vojaškega konkubi-nata. Vsaka proti Nemčiji vojskujoča se velesila hoče kajpak zmago, toda ne tak- za to klasičen doka/. To je za namera- 1° ik. utegne biti sistematično pripravljena, toda težko tudi sistematično izvedena. >r. Gobbels končno podčrtava jionov- šno zmago, po kakršni hrepeni njen part- no dejstvo, da bo vojnu s priŽetkoru ner. Že pred vprašanjem, kaj naj počnejo vdora zopet stopila iz svojega sedanje,-z zmago, če jo zares dosežejo, se razbije ga stadija otrplosti. Mi smo trdno pre- tabor sovražnikov Nemčije v posamezne jiričani, tako izjavlja, da se bo nemško dele. Nemški sovražniki predstavljajo si- ( vodstvo pokazalo doraslo s tem |>ove- cer v svoji skupnosti pomembno moč, to- zani zgodovinski nalogi. V tej vojni j«i da velik del se zopet sain od sebe po- doprineslo nemško vojno vodstvo loli- vzdiguje, in sicer se odigrava paralizira- ko dokazov, da bi se o tem komaj dalo nje nasprotnikove moči iz logike dejstev dvomiti. Sigurnost našega vojnega vod- brez našega lastnega posega. Čas dela stvo ne počiva samo na gotovosti naših za našo stvar. Presenetljivo na tem doga- uspehov in našega znanja, temveč tudi janju je njegova neizogibnost. Čim dalje na gotovosti naše vere v nas same. Mi vojna traja, toliko bolj nam mora dajati se počutimo v tej vojni brez vsakega prav. Sile sovražnega tabora so vedno strahu. Nemški narod jc pripravljen znova prisiljene, da spreminjajo svoje kot dati v tej vojni za svoj obstoj vse, kar neizpremcnljive proglašene vojne teze in zaliteva usoda od njego. Zalo zahteva jih prilagodijo novemu stanju. Kdo govori samo odgovarjajoče plačilo in to je dar.es na primer še o Atlantski listini, ki lahko samo zmaga. Narod se dvigne lo je bila ob svoji objavi označena kot pod- po svoji lastni zaslugi in pode zgolj jk) laga sožitja narodov za bodoče stoletje? j lastni krivdi. Potemtakem so naše da- Ovrgla so jo dejstva in sovjetsko-poljski našnje kreposti svetla znamenja na j>o- obmejni spor je ob molčanju Anglije in j ti, ki vodi navzgor. Zmago bo dosegel Zedinjenih ameriških držav naredil iz nje oni, ki jc bo vreden, pravo krpo papirja. Na tem razvoju lahko ugotovimo, kako neizprosno potek te vojne sili slehernega udeleženca jasno izpovedati barvo in kako mulo jim dovoljuje izogniti se njenim hudim posledicam. Minister označuje razvoj splošne vojne moralo v Nemčiji v zadnjih mesecili kot »eno samo dogajanje čudežev«. Nasprotnikov letalski teror ni dosegel od sovražnika zaželjenega izida, namreč zlom nemškega naroda, temveč je vodil ravno do nasprotnega. Če je torej sovražnik s svojimi letalskimi napadi nameraval zadeti vojno moralo nemškega naroda, o čemer po njegovih lastnih priznanjih in po obsegu njego- pndom sovjetskih »Izvestij« na Vatikan: Zaradi izredno velikega vpliva katoličanov v ameriški javnosti je napad »Izvestij« izval v uradnih krogih zadrego, ker le ne bi radi skalili svojih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Kratka poročita Amsterdam, 3. febr. Eden je izjavil v četrtek v spodnji zbornici, da sc bo žc davno napovedana debata o vojaškem položaju vršila takrat, ko bo to smatral Churchill »z mednarodnega stališča za primerno*. Amsterdam, 3. febr. \Vendell Willkio je izjavil po poročilu angleške poročevalske službe iz Newyorka, da ne lavno v »Pravdi« proti njemu objavljeni članek nc more spremeniti njegovih pogledov na poljsko vprašanje. Carigrad. Tisk javlja, da je turška vlada prepovedala inozemcem polovan)e v Carigrad. Kot vzrok navajajo, da ta potovanja otežkočajo preskrbo Carigrada. Stockholm. K bojem na mostišču Net-tuna izjavlja več dopisnikov, da je odpor sovražnika tako močan, da zavezniki niso utegnili izkoristiti svojih prvotnih uspehov. t Za rešitev svojega sina pretrpela cel križev pot Sin ušel komunistom — Da mu reši življenje, ga je mati prijavila na karabinjerski postaji Izdajalski kraljevi karabinjerji so jo zato ovadili komunistom Marsikdo, odslovili. Troti večeru pride Volkavrh in reče stražarju, naj se odstrani. Ko sva bila sama, izvlečo iz žepa pismo in reče: >da boste vedeli, kako pišejo ljudje o vas, vam bom prečital to pismo«. Za- Iz Ljubljane do Kočevja med sledovi zločinstva Gosta megla jc ležala po ljubljanskih ulicah, ko smo se odpeljali proti Do- ki so ga komunisti z lažjo so ravno lezli boljši gospodje in njihove ; vi tisti. Velkavrb pa vzroji in zavpije: ko Bijgi( kako kradejo in ropajo ter po-ibili v gozd, si je želel do- ; »tovarišice«, ki so spale z njimi. Na vr- »Kdo vam jo to povedal, dokler mi ne bijajo ljudi, ki so nedolžni, kako se vla- . ... . . . . ... ... . ... ' 1 _______:__c______(!.k----|ntn.in 1,. ||n t I I rt M 111A I« V 1 ____I___>, n t . .__, in zvijačo zvabil. . „—, „ ......... . .............. ... ... _ ., . . mov, ko je od blizu videl, kako izgleda hu hriba jo bila majhna ravnina. Spre- poveste tistega imena, so no zganete iz komunistično -osvobodilno gibanje. To-1 letal me je mraz, ko sem zagledala tu- toga mesta?« Jaz sem odgovorila: »baj da pri najboljši volji si niso upali do- kaj okrog 300 komunistov, ki so bili ga no poznam po imenu!« Morala sem mov, ker jih je doma čakala hinavska večinoma vsi goli in so tresli s sebo klečati pred njim, kakor pred Bogom, in izdajalska kraljeva italijanska oblast, uši. Med njimi so bilo pomešane tudi on pa je stal pred menoj, kakor lev. ki je tako komunistično dezerterje stre- ženske. Tn, ki me jo pripeljal, je pokli- dve sto komunistov jo tiho pobiralo in ljala, medtem ko je prave komuniste cal nekega »Matjažka« in ga vprašal, čo trlo uši in eden izmed njih zavpije: pri delu celo podpirala. Zanimiv pri- me pusti tukaj ali me odvede šo kam »Reci, da ti jo povedal Tlner. Velkavrli mer nam je pripovedovala neka žena z naprej. Preklinjal je in mo zmerjnl, ker pa zavpije: »Molči!« Oni pa njemu Brda pri Ljubljani. Sin je zbežal od ko- zaradi meno ni vso noč spal. Sklenila nazaj: »Ne, tebi že ne.« Jaz pa vztrajam pri Ljublja munisiov in da ga ne bi Italijani ustre lili, ga ie šla javit na karabinjersko r>o-slajo. Šel jo v internacijo in si tako vsaj življenje rešil. Marešalo pa jo mater ovadil karabinjerju, ki je bil pri komunistih v gozdu in ta je prišel in mater odpeljal v gozd. Kaj je lam doživela, naj sama prijjoveduje: Italijanski karabinier-komunist me odpelje V nedeljo, dne 4 aj>rila 1043, ob pol čel je čitati pismo, ki Ra je pisala mati lenjski cesti. Avtomobili, ki tvorijo ko-sinu komunistu, kako ji je hudo, lono, drvijo v sklenjeni verigi drug za drugim. Pogled nanje je pester. Med vo-jaki, ki spremljajo težko natovorjene av-čijo z ženskami po gozdovih. Rekel ml tomobilc, se povsod opazijo kmetje, ki jo, dn bo treba za vsako tako besedo se vračajo na svojo domačije, potem ko dati odgovor Ko pa sem vprašala, kdo so v mestu nakupili nekaj najpotrebnej- je to pisal, mi ni hotel povedati in tudi...... " _ . . . ...... j>odpisa ni hotel jx>kazati. Potem je odšel. K meni pristopi 55-letni mož z raz- ših stvari, ki jih na Dolenjskem ni dobiti. Ze ob nestrpnem čakanju na odhod- , .. . . . »r , nem mestu so mi bili kmetje pripovedo- mesarjeno roko v ruti m reče: »Kako vali k(|ko nefen b '(rt >; P0 dalj. je kaj s teboj, ne vem, ce te bodo epu- ,„m *„,,, ' „-■„,,nm nAi»ni»ko rvic«. da ostanem za enkrat kar tam. j pri svojem, da v nekaj dneh ne morem je Kaj s ,enoj, ne vem ce ie o<*.o 5em tasu - , oglednm Dolenjsko. Odgo- se ''v komunfs t?8no Srm^ 3T!® ^ -eto preLramnL vsaj samo sebe. Danes se nič ne Rleda, ali ubije brat brata ali žena moža.« Končno vendarle — rešena! Ko pa se je sredi noči zaslišal ro- sta, — ---------- -................. . ........... Vsedla sem se na tla in opazovala obra- | poznali vseh komunistov po imenu. Na- zo ter občudovala ta komunistični »raj«, to mi veli, naj vstanem in da moram v katerega sem zašla tudi jaz. Mimo eo vedno tako govoriti z višjimi. Nato pri- liodili komunisti in videla sem več zna- do »Matjažek« in grem z obema »sodni- nili obrazov. Ko so dobivali kosilo, fi- koma« zopet mnlo vstran. Ona dva se , ■ .. i. . , •• i i žol in krompir skupaj, so tudi meni vsedeta v travo, jaz j,a na štor in za- pot avtomobilov, so začeli tolovaji kle- rekli, naj grem v kuhinjo, da bom jedla, čneta: »No, sedaj pa lo pripoznajto svoj ti, čes: »Izdana smol« Grozno preklinta- Jaz pa sem bila tako prestrašena in ža- zločin, da sto ovadili sinak Jaz pa re- i nje je napolnilo tabor. Zagledala sem. da o________________________ ______r.......... lostna da mi niti jed ni dišala, čeprav čem: »Tega ne morem nikoli priznati! | gre neki komunist z lopato in krampom nad pijilVo gorico. Ko se ozrem na levo, šo nisem ničesar jedla, odkar so me od- Sin je prišel domov in da ga ne bi Ita- 'proti meni. Ilitro sem natihoma obudila sc mj nudj svojevrsten pogled. Dolga vedre- lijani kot komunista ustrelili, sva se šla kosanje meneč, da me bo sedai ubil. • vesen štor in so milo zjokala. Ko sem javit karabinjeriem. Po dveh urah se jo Tedaj sem so onesvestila. Ko sem se vsi zvrbani najrazličnejšega blaga, ki ga časopise in da mi jc vse znano. Nisem jim takrat še verjel, da naši časopisi šo premalo opisujejo gorje, ki ga je zanesel na našo lepo Dolenjsko komunizem. 2e kmalu potem, ko smo zavozili mimo mestno meje, so sc pokazali sledovi uničujočega dela komunistov. Porušene in požgane domačije si sledijo vedno bolj pogosto. Kmalu zavijemo po serpentinah peljali iz moje hiše. Sedla sem na dre- lijani kot komunista ustrelili, sva se šla kosanje meneč, da me bo sedai ubil. ' riga avtomobilov se vleče počasi navzgor, vesen štor in so milo zjokala. Ko sem javit karabinjeriem. Po dveh urah se je Tedaj sem so onesvestila. Ko sem se ..„: —— — 11 zvečer potrka nekdo na okno m za- premišljevati, kako po nedolžnem mojo zasliševanje zaključilo. Nato some zopot zavedla, sem bila že rešena.« vpije: »Odprite!? Jaz pokličem moža, |pn|m ^nmlipt]fl ^ ne7nanih lludi in medtem pa žo nekdo udari s puškinim trpim osamljena sredi neznanih ljudi in niti ne vem. kakšna usoda me čaka. V Dvoru jo bila ura štiri, ko zagledam šo komunista Velkavrha, ki je sedaj že ubit. Sprehajal so ie z mlado komunist -ko. Ves čas zastražena sem pričakovala noči in prosila za odejo. Toda neki komunist mi jo odgovoril: »O le poizkusi, kaj jo komunistično življenje«. Ko jo bila tema, sem se morala vleči poleg dveh komunistov kar na tla. Onadva Gospodarstvo Nove delniške družbo v Srbiji. Lani je bilo v Srbiji ustanovljenih 20 novih delniških družb, ki delajo predvsem z lastnimi sredstvi. Lani je začelo na novo delati nad 50 tvornic in 1500 obrtnih kopitom po okenskem steklu, da se sesuje po tleh. Preplašena zbeživa v kuhinjo in prižgeva luč. Zunaj pa nekdo neprestano vpije naj odpreva. Mož odpre in vstopi noter karabinjer s peterokrako zvezdo na kapi in revolverjem v roki ter reče: »Kje imate dva fanta?« Jaz pa povem, da je eden v internaciji, drugi pa spi. Poleni reče meni, naj so napravim, da greva k marešalu na Vič, kjer bom dala nekaj informacij. Napravila sem se in odšla z njim. Ko sva bila zunaj, j>a nisva zavila proti Viču, ampak proti gozdu. Groza me je sprelete-la. ker sem vedela, da grem skoraj trotovo v smrt. Prosila sem karabinjerja, naj mc rajši ubije doma, čo me ima za kaj. »Tovariši«-komunisti z Brda Ko priSv* PdoCmfSiTe^me karahi- ^"pr? Polhovem RradčiTbila'sedem, j odredila znižanje potrošnje toka*v indu-njer izpusti. Pristopi osem oboroženih je začelo zvonili in zdelo se mi je, da j ^Uskihjn _ obrtnih _ PpdleU«^". ,5?/«. sta bila z odejo pokrita, jaz pa nisem obratov, dočim je ustavilo obratovanje imela ničesar, da bi se pokrila. Stražil 300 obrtnih obratov zaradi vojnogospo-mo je neki kruliav komunist. Vso noč , darskih ukrepov. _ . , nisem zatisnila očesa. Ozirala sem so v I Zaposlenost delavstva na ""atskcin. zvezdnato nebo in goreče molila in se V mesecu septembru lanskega leta je židovsko premoženje v Italiji. Z ži-priprnvliala na bližnjo smrt. V duhu znašalo število zavarovanih delavcev na dovskim premoženjem se bo v bodoče sem se poslavljala od svojih domačih, Hrvatskem 201.288. od tega je bilo 64.69 , postopalo na isti način, kakor s premo-......... Zenjem državljanov sovražnih držav. cementa, ki bo najbrž šo letos začela obratovati. S tem bo omogočeno kritje vseh turških potreb cementa. Mehiška trgovinska mornarica. Novoustanovljena mehiška trgovska mornarica . bo v kratkem začela delovanje s štirimi 1 * " .čcs"r nl, b'!°V Kar. prehitro so se obubožani Dolenjci tako potrebujejo. Prvi avtomobil se nenadoma ustavi. Iz njega poskačejo pionirji. Še preden sem mogel ugotoviti kaj s-e jc zgodilo, jc že zaropotala prenosljiva motorna žaga in kakor bi trenil je nekaj podrtih dreves, s katerimi so boleli tolovaji ovirati vožnjo, razžaganih in spravljenih s poti. Medtem se je kolona zopet sklenila in nadaljevali smo pot. Postal sem bolj pozoren, saj sem mislil, da so za barikadami tolovaji. saj za sina in ntoža sem itak mislila, da odstotkov moških, 35.31 odstotkov žensk, sta že mrtva, ker sem'ob odhodu iz hišo Na Hrvatskem nadalje nl nobenega vpi-slišala dva strela. Vfo noč sem prečula j sanga brezposelnega več v Roreči molitvi za srečno smrt. Tresla I Omejitve potrošnje električnega toka sem se od mraza in groze. Ko je v Dvo- , v Zagrebu. Mestna uprava v Zagrebu ie mož. Med njimi sem enega spoznala, zvoni vsem neznaim žrtvam, ki ležijo po Vprašala sem ga, zakj moram iti z teh hribih. Ob 8 ali 9 so dobili zajtrk njimi. On pa je začel nad menoj strašno — močnik iz moke in zdtoba. Neki vpiti: -Ali si mislila, da ti ne moremo komunist »Andrej« me jc vprašal, če do živega? Ti in Margonka z Brda sla sem kaj lačna in če me kaj zebe. Po- obe za pobiti! Izrekel mi je vsa najgrša vedala sem mu, da že dve noči nič ni- iinena. Hodili smo nekako pol ure in sem spala ne jedla. Rekel ini je, da naj pridemo v Bokalce. od tam pa zavijemo grem v kuhinjo in se vsedem k ognju, , - na desno v gozd Vso pot me je komu- da se podrejeni. Ker pa je pihala ostra j posebno takso za promet z nepremični- i lmria, ie bilo na Mrzlem vrhu zelo mraz j nami. la taksa znaša 10% dosežene višje j ' 7 1 . .... ... I ■« AikII nna nvAHn 11 n nvtiAm I AIII r»A in Izjemo tvorijo mlekarne, pekarne, tiskarne, v katerih se tiskajo dnevniki in revije. Promet na tramvaju bo omejen v delavnikih za 50%, v nedeljo pa bo sploh ukinjen. Kinematografi dobe električnega toka za osem predstav tedensko. Proti spoknlaciji z nepremičninami na Hrvatskem. Hrvatska vlada je uvedla nist strašno zmerjal Klečala sem pet ur ob borovcu mražen ?'' »to "ar i ši«. "k a r sgosood komisar« — sit in na- , tretjem letu. - »tovariši« SO piu Drinjevec gpan _ i7 Hru5eve(?ai kamor so hodili Nekje v gozdu se ustavimo. Meni so Spat. Spodil je vse »tovariše« ven iz Vkazali, naj pokleknem k borovru — kuhinje in zavpil: »Smrt fašizmu!« Mi /1 •■*«•»» In e .-vin tir "ilirin L*rvni li n i «1 f ______ „ mn.ni: iv/UAiinmti • ladjami s skupno tonažo 50 000 ton. Te vrstili kilometrski kamni in izza dreves ladje bodo izvažalo petrolej in uvažale * p"kaže ogromna razvalina. .Turjak,« p5enico r nu pojasni šofer, ki je takoj razumel moj v - - ' - - - - —- - vprašujoči pogled. Da, Turjaški grad jo stal nekoč tako ponosno — branik pred roparskimi Turki — a danesl Stisnil sem zobe in posvetil v mislih nekaj trenutkov mojim padlim sobojevnikom. Prijetno mi je postalo, ko smo srečali močno domobransko patrolo, ki nadzoruje cesto. Nekaj besedi izmenjamo, pa smo že mimo. Seveda smo že visoko nad meglo, ki leži nad barjem in Ljubljano in zimsko sonce že ogreva zemljo. Nebo je temnomodro. V svojem navdušenju nad to lepo domovino začno domobranci s petjem, ki ne prestane prej, dokler se ne ustavimo na »Gazetta Ufficiale« prinaša novo uredbo o zaplembi in upravi židovskega premoženja v Italiji kakor o upravi premoženja državljanov sovražnih držav. Ilrvatskoslovaška trgovinska pogajanja. Kakor nam poroča zagrebški dopisnik, se bodo v kratkem pričela trgovska pogajanja med zastopniki Hrvatske in Slovaške. Ureditev plačilnega prometa med Ita- ( - ■ -■ lijo in Nemčijo. Dne 30. januarja sta ! 'fS? v »cl. Laščah. Domačini se pozdrav podpisala zastopnik velenemške države j '■'aJ0 z znanci, vojaki s svojimi stanov-poslanik Ralin in zastopnik republikan- j sklml tovariši, ki so tukaj na službi. Treske fašistične vlade, generalni tajnik grof , 1>a J'c misliti malo tudi na želodcc, seveda Mazzolini pogodbo in protokole o ure- Pa "i iod- nirji postavili v 20 minulah, medtem ko lago, bo dan temelj pospešeni izmenjavi so ga, po pripovedovanju domaCi|»o\v to- blaga med obema državama in plačila lovaji podirali vso noč in šc donviimi so po novi uredbi bodo mnogo hitrejo iz- jim morali pomagati. Nili Ribnici, ki jo vršena kakor dosloj. znana po svojih rdečkarjih, niso tolovaji Ameriški izvoz petroleja v Španijo prizanesli. Požgali so grad, v kalerem jo ukinjen. Akcija vlado Združenih držav, bila urejena bolnišnica, obe novi, veliki avili partijcev 1 f)a bo ukinila vsako dobavo petroleja šoli, kolodvor itd., vse knr sc zdi bandi- ?dnje jedro v Španiji, je bila sklenjena v soglasju z lom »vojaško važno«. Napovedali so nova - ---i-«i.- -..j- I pogorišča in ljudstvo trepeta. Najraje bi Ob začetku komunističnega »osvobodilnega« gibanja je bilo pravili zelo malo. Tvorili so osrednje , . , . ■ , . ml ic u 11 uuaci, i.i luc m. ,1,1... i/" ..... , ■ . .... smo sli naprej, dva pred menoj, jaz v karabinjer j.n mo pelje do nekega dre- Osvobodilni fronti, ki jc imelo v rokah angleško vlado. sredi, za menoj pa ostali komunisti. Sli vesne„a gtora Tam se vsedeva in začel vse vodstvo. V teku dveh let. ko so imeli i Hrvatsko-nemška pogajanja. V torek so se takoj vrnil v Ljubljano in pripeljal s smo proti Vod nikoyi jfinii, Čez Koz*!- ^^ jo ©prflŠGVflti 73knj sem svoj^^fl sinu J ^ čclnh pod svojim vodstvom veliko Ste- začela v Zagrebu podajanja med nem* seboj neknj nevernih Tomnžcv, da sc pre- mernikov vrt. Nazaj proti Stranski vasi p(.jjaia na karabinjersko postajo! Tovc- vilo slovenskih mož in fanlov, so jih pa $kimi in hrvatskimi predstavniki v pogle- pričajo, kako sc godi ljudem v območju la sem lako, kot je bilo. Sin je zbežal seveda s stalnimi tečaji in predavanji du nemško-hrvatske trgovske pogodbe. Na rdečega raja. — Da, to bi bilo res učin- t • > 1 ___ ___ 1_ f 11 _ 1::__! mnnitn nrirlnl/ili vo 1/ r» m 1111170111 Tv rt C O 11111__1 — ___,1 ™ „ 4 I — IrnirSlnl mimo rojstno hiše mojega moža. Tam od ^omunistov in da ga iie bi Italijani mnogo pridobili za komunizem. Ko se jim i pogajanjih je bil predmet razgovora iz- kovitot T- i.i v« i ____t •___•« i____i. i i^aIa ca l/nlilrnr iolil/A Lntmi. ________t-1 _ j .1_1_::!l___.1 _ n 1 n i T."a ob gozdu proti Gnberju in pred cerkvijo Jj :— —— —ja moža. Tam o in pogovar- lls[reij"fi"gva"se'šla skupaj javit karabi-i je zdelo, da so že kolikor loliko komu- menjava blaga, določitev cen in"način pla-! Ko smo odhajali iz Ribnice proli Ko- je šlo v hišo njerjem šel je v internacijo in si tako nistično vzgojeni, so jih začeli sprejemati čilnega prometa. Nemško delegacijo vodi čevju so bili avtomobili polni kmečkega likom, nabasa- vga. življenje rešil. Karabinjer mi je v partijo. Od sedanjih pravih članov ko- ministerialni dirigent Reinhard, na čelu prebivalstva, ki se loči od svoje tako ljub- rekel, da marešalo no trpi tega, da se munističnih tolp, če Izvzamemo prisilne hrvatskega zastopstva pa se nahaja trgo- Ijene domače grude in se zateka v Ko- komuniste ovaja in da ima nalog od mobllizirance, so skoraj vsi pravi partijci, vinski minister dr. Kabas. | čevje, kjer vlada red in mir, kjer so ljudje marešala, naj take ljudi, ki ovajajo. spra- V partijo so po večini vabili ljudi s tem, Bombaž v Egiptu. V Egiptu je letošnja varni pred komunističnimi roparji, mo- • i • . > r\ _ 1 • ! ______!1 ,1— .1. ,1 „ .. a !■ n 1< ificnl/ o tnncl n ar 1»a/1aAi _____r • _ 1 ' ____! J I____ 1____1___!!.! blizu postojijo, se smejejo in pogovar jajo. Sedem komunistov in ven so prišli z nahbrtnikom nim z našo obleko. En komunist je bil oblečen v obleko in površnik mojega sina Franceta. Meni je zabičal, da no smem ziniti niti besedice, drugače žo vem, kaj me čaka — in mi je nameril puško v do nekega poda, kjer je nek komunist vi na drugi svet. Dalje je pravil, da sta da so jim obetali visoka mesta v bodoči površina zemlje za pridelavo bombaža rilci in požigalci. me čaka — tn mi je ""^ril z mareSaiom prijatelja in, da lahko hodi komunistični družbi. Naivne ljudi so lo- ostala ista kot v prejšnjem letu. | Zgrozil sem se ob prihodu v Kočevje, čelo. i\ato pridemo v ttrusevo ^ blok ka(jar boče. Nato me je kara- ; vili na razna komandirska in komlsarska I Poštna hranilnica v Amsterdamu je do- ki so ga tolovaji izropali in opustošili. ... a. ^'i3' |er Je n x komunist binjpr vprašal, če poznam komunistične ' mesta. Zanimiva je izjava, ki jo je dal seg]a v ietu 1943 nov vložni rekord. Na Uničeno jc vse, kar je bilo kaj vredno, stražil spece.^ 1 emu reče naš R^vm. obvešČevalce. Jaz sem mu odgovorila, sekretar okrožnega komiteta za Novo 0,2 milijonov novih vložnih knjižic je bilo A oblast je že zaposlila ljudi pri očišče- I azt Tla to žensko in glej, da z njo no da -az teRa nig ne ven1) ^g,. se ne bri- mesto in njegovo okolico na zborovanju vplačanih 232 milij. goldinarjev novih vlog. vanju ruševin in življenje se zopet kaže govoriš.« Cez nekaj časa se je vrnil in Ram ^ p0iUik0) alnpak sajno za svojo | aktivistov v Kočevskem Rogu. Dejal jc Proizvodnja zlata v Transwalu. Prido- tudi tukaj. ' med drugim: »Za partijce so določena bivanje zlata v Transvvalu znaša v 1. 1943 če me bodo opravki v doglednem času govoriš.« Čez neknj časa se je šla sva naprej. Takoj od Ilruševa na-.prej sva prehitela kakih 30 komunistov Qru/'lno' tujih obrazov, ki so bili zelo razcapani. V taborišču — sredi komunističnega »raja« ..................... Nato zavijeva proti vrhu hriba in za- ' je nekdo rekel, da me bo danes za- bo sam vpisal v partijo, bo moral prijeli za dobo 30 let, dočim je znašala doslej nobeden od njih tako pokvarjen, da bi gledava celo vrslo šotorov, iz katerih slišal še terenski komisar in menda ste za kramp in lopato in kopati po ccstah.« amortizacijska doba 20 let. tega ne priznal. Leseni kruh (Mile Urban) Tak je bil Adam Žuk, ne dober, ne slab. Tak je bil, kakor so navadno ljudje, ki pozimi in poleti garajo, se mučijo in ubijajo z lesom od ranega ju-tra do pozno noči. Pa tudi premišljal ni o tem, kakšen je. Ni imel časa za tako ! neumnosti. Vlačil je, valil in garal do smrti izmučen vse božje dni, pa vendar ni imel nič od tega. Ko je koncem tedna dobil denarce, je stopil v najbližjo krčmo, sedel za mizo in navadno vso do zadnjega vinarja — zapil. Nekoč se mu je to prigodilo prav na ' dan pred svetim večerom. Obsedel je v ( dr varsli i krčmi, a ko je takole okoli pol-, noči odhajal, ga jo bij tako poln kot sod. Noge so se mu opletale z ene strani na drugo, jezik prav tako, a glava, težka kot mernik, 11111 je opletala na volneni vratu. Bil pa je še toliko pri zavesti, da je spred konja pobral seno, ga naphal v vrečo, se potem skobacal na sedež, se na široko razkoračil ter za bajto, skozi jelov gozdič, obrnil v sosednjo vas. Snega je bilo lo zimo več ko dovolj. Zapadel je šele pred kratkim, zato pot še ni bila zgažena. Jelovje, pokrito s snegom, se je skoraj zlivalo z zemljo, le kjer se je bil sneg osul, so vejice iz skritih, s temo nastlanih skrivališč molele bistre glavice. Nebo je bilo oblačno, vendar pa je bilo svetlo dovolj, ker je mladi sneg širil neko nenavadno svetlobo. Pokrajina, poplavljena z njo, v njej lahno začrtani obrisi gričev, ki so so izgubljali v dalji, vse je bilo kakor iz pravljice. Veter ni zapihal, potoček no zaklokotal, vse je bilo negibno in brez giasu, zdelo so je kakor izklesano iz mramorja. Le sanke so zdaj pa zdaj zaškripale, ko so bredlo v ovinkih skozi sneg, zvonec — drobni kraguljček iz medenine —je na vratu utrujenega konja osamelo in enolično zvenel cin-ci- ( lin-cin, cin-ci-lin-cin... Ko pa ni našel trdno opore, ob kateri bi se v odmevu odbil, je tiho utonil v morju snega kakor p vernicah. Utrujeni konj je | včasih obstal, so v zadregi ozrl okoli sebe in tedaj je ta tišina bila še večja. 2o kar tesnobno je padala ta tišina na j ušesa in dramila Adama 2uka iz dremanja, »ako da je vedno znova dvigal bič in klical: »III, hi.. .< Bila sta že dobršen kos za dolnjim mlinom, ki ie zaspano, kakor zaklet stal , nad cesto. Ni klopotal, s kolesa odvr- | njena voda ni padala in šumela kakor navadno. Bil je nem in tih in menda prav zalo je Adam Zuk kar tako čez < ramo pogledai nazaj. Niti 110 na mlin. Kar tako čez ramo, nehote, kakor da bi se hotel prepričati, uli ni izgubil vreče s senom. Ni je izgubil. Vreča jo bila tam na zadnji premi, privezana z verigo. Toda ... Kaj jo lo?... Ali ga oči varajo ali kaj?... Adam Zuk je pogledal natančneje in ... Kakor bi sedel na vreči neki olrok v belem kožuščku, s svetniškim sijajem okoli glave. Ročice je imel potisnjene nekam pod pazduho , kot bi mu bilo mraz, smehljal pa se ni, kot se navadno smehljajo taki otroci. Sedel jo sključeno ter žalostno gledal Adama Zuka. Adam Zuk si je pomencal oči z dlanjo, pogledal šo enkrat, a ko privid otroka ni izginil, s presenečenim glasom vzkliknil: »No... Jezusi... To si ti?« ... »Da. Jaz sem« je odgovoril otrok. iKjc si se pa vzel?« jc planilo iz Žuka. ( >K vam grem. Žo zdavnaj bi moral biti tam, toda ti si se zakasnil... .< Bilo je kakor karanje. Adam Žuk je začutil, kako je ta žalostni, očitajoči glasek prešinil njegovo dušo, kako mu je pretresel srce. Resi... Zakesnil 6e je ... Danes je sveta noč... Žena ga čaka, otroci ga čakajo, on pa še uro od vasi, od doma... Pa če bi bilo samo tol Pa je še nekaj hujšega. Vse denarce je zapil in zdaj se brez vinarja pelje domov, pijan kakor 6nop. | Adam Žuk je »pačil obraz. Hotel je | pljuniti in ozmerjati samega sebe. In to j bi bil najbrž tudi napravil, toda domislil se je, da bi to ne bilo lej>o. Prav res ne! Ko pa pelje Jezusa... Toda ne- 1 kaj je vendarle moral storiti. Podoben veliki črni sovi se je tedaj spustil s sedeža na vrečo k Jezusu, se sključil, postal čisto majhen in s skesanim glasom jx>novil: »Zakasnil sem sc ...« »In napil...« . »In napil...« je priznal Adam Zuk skoraj jokajo. Ali Jezuščka Žukovo kosanje ni veliko ganilo. Uprl je vanj svoje oči, ki so bile kot ogorčene in ga z jezo v glasu vprašal: »Pa zakaj si se napil?« Adam Zuk je sklonil glavo, in molčal. Potem pa, čez dobršen čas, je rekel 7, 1 glasom, votlim, kot da prihaja iz vod-: njakn. I »če bi jaz vedel...« I »Če bi jaz vedel« se je nasmehnil Jezus s trpkim nasmehom. »Če hi jaz vedel... Kdo pa naj bi to vedel?« Vprašujoče je pogledal nanj, n pod tem pogledom bi se Adam Zuk najrajši vdrl v zemljo Orožno ga je to zadelo! Glej. napil se je, pa — ne ve, zakaj se je napil,,, Kako je to moiroče? Kako> Mogoče ne bi bij niti odgovoril, toda v toj tihi noči, v tem strahotnem molča- nju, ko ni bilo slišati nič drugega kot samo škripanje krivin in cin-ci-lin-cin medenega kraguljčka na vratu utrujenega konja, se je njegov pogled obrnil v notranjost, se zapičil v dušo in jo razvnel kakor ugaslo žerjavico; ježek mu je strašno otekel, besede so zazvonile v ustih in se proti volji začele valiti ven kakor povodenj velikih, od smole umazanih pesti. Iskale vrat. iskale izhoda iz tega nemogočega lesenega življenja. »Zakaj sem se napil?« je z zobmi stri prvi stavek tega zamotanega vzroka. »Povem ti, če hočeš vedeti... Povem!.. Jaz vem, da mi boš težko dal prav. Prav res težko! Ker vi tam v nebesih... Ehl Kdor ni bil v gozdu, kdor ni vozil drva, vem, da mu je težko razumeti, čemu se mi opijamo. Toda .. Adam Žuk je široko odmahnil z roko. Tudi pljunil je, kaor da bi ne bilo vse to vredno besed. Čez trenutek se jo vendarle obvladal in z nekim mirnejšim, tišjim glasom nadaljeval: »Poletje ali zima zame? To je vse isti hudirl... V temi vstajam in -v temi odhajam v gozd .. No, poleti bi še šlo. j Toda pozimi, ko zmrzuje, da kar po-' ka... Pri moji veri, to je j>asje delo, kopati les izj>od snega, spenjati ga z verigami, trgati ga iz ledu in čakati vsak trenutek, da pobije tebe ali konja. Roke | ti pri tem otrpnejo, ušes in nog ne ču-I tiš... Veš. tak si kakor ta les, ki ga voziš. Greš, vpiješ nad konjem, potiskaš voz gor v klance, da ti sklepi pokajo . Vso pot ne slišiš drugega, kot samo preklinjanje. no vidiš drugega kot samo kole, kako tleskajo konjem po hrbtu, kako se kobile predčasno žrehijo ali cr-kajo po jarkih, kako les pritiska ljudi k ročicam in jim lomi ude.. a kaj zaslužiš na dan?.., Nekaj piškavih kron. Niči« Zdelo se je. da bo Adam Zuk zaklel, kot znajo samo drvarji in furmani: brez sramu in prav debelo. Pa ni zaklel. Samo usta so se mu našobila kakor na jok in pred očmi se mu je zameglilo. Sedel je tako trenutek, stokajoč sam zase, no potem pa si je z rokavom otrl oči, zasmrkal in nadaljeval z glasom, kot da prihaja iz neizmerne daljave: »Le3, les In ves božji dan sam les. Mraz v rokah, mraz v nogah, mraz v srcu... Prideš do vasi trd ko cepec, do-| hiš nekaj teh piškavih kron in — ali se ; ti ne zahoče, da M se malo ogrel? ... : Ali se U ne zahoče, da bi se malo po-I razgovoril? ... Ej, zahočo so ti I In to i tako zelo zahoče, da bi te niti sto konj I ne zadržalo. Greš not, naročiš, izpiješ in i čutiš, kako 6e ti vse znova ogreva, pre-' buja, kako znova začenjaš ž'-eti in zavedati se, da živiš... Vi tam v nebesih ... Eh! Kaj vi veste o našem življenju tu doli, v gozdovih. Gozdovi lam pri vas zgoraj so prekrasni: poleti zeleni, pozimi beli... Mi tu spodaj pa, v teh gozdovih... Tepemo se z lesom in jemo leseni kruh. Trd je ta kruh. Trd zares — pri moji veril... Zobe lomimo v njem, življenje lomimo v njem. In zato nam prav pride, če moremo pozabiti vsaj za trenutek na njegovo trdoto. Dobro ti jo, če pozabiš na revščino, na trpljenje in Se celo na to, da si na- svetu.« Adam Zuk je sklonil glavo in molčal, Jezus pa ni odgovoril, samo malce 6e je nagnil na stran, kot bi se hotel priviti k temu črnemu možaku. In tako sta drug poleg drugega šla skozi belo noč, šla naprej proti domu. spremljala ! pa ju je strahotna lišina. v katero je ! samo zvonec nekje na vratu utruienesa konja vpletal vesel trak medenega cin-1 ci-lin-ciu. Na Svečnico so podrli jaslioe »Zveličar nam se j« rodil...« Kolikokrat smo slišali mehke zvoke v minuli božični dobi pod vernim slovenskim krovom, kolikokrat v cerkvi, Čudovit napev, še bolj čudovita vsebina. Pa smo pomislili, ko smo čuli to pesem, kaj pomeni, kaj nam pripoveduje? I Pred par dnevi sem se peljal v tramvaju. Gneča je bila, tako da sem stal tesno za dvema gospodoma. Govorila sta o komunizmu. Strinjala sta 6e, da je ta nauk sam na sebi poguben, da bi prinesel le povratek v suženjstvo in tla-čanstvo. Soglašala sta, da so načini, s katerimi hočejo komunisti ta neuk spra- j viti v življenje, ogabni in kulturnemu človeku brezmejno odvratni. Do sem sta i bila istega mnenja in pogovor bi bil prav I gotovo ne slišal, da ni6ta bila oba gospoda verjetne profesorja, vajena jasno in razločno govoriti. Tedaj pa je eden izmed njiju z glasom malo narasel, v znak, da misli postaviti trditev, kt ji bo tovariš po v$ej verjetnosti oporekal: »Slišite, gospod kolegal Reformatorjev, kot so Marx, Lenin, Stalin ali naš Kardelj in Kidrič, ne sprejmem. Na svetu je le tako dovolj hudega in ne rabimo prav nobenih reform na slabše! Toda nek reformator bo pa lc moral priti, kajti krščanstvo, kot lahko sami vidite, je odpo- , vedalo. — Oh škoda, da je že moja postaja! No pa saj se bova še videla! Še kratek privzdig klobukov — in gospod, ki je zadnje besede govoril, se je spustil iz tramvaja... »Krščanstvo je odpovedalo!« To trditev slišiš iz učenih ust, slišiš je iz neukih. Mnogi med nami sprašujejo danes v svojih mislih Gospoda še vedno isto, kar so ga vprašali pred tisoč devetsto leti Janezovi učenci »Ali si ti Kristus, ali naj drugega čakamo?« Kar čakajte rešenika, kot ga čakajo Judje! Za njih in za vas Rešenika res še ni bilo. ker ga ne poznate! Pa tudi upu, da vas pride kdaj kak reformator rešit, dajte slovo! Kajti le v enem imenu je reienje in to je ime tistega, čigar rojstva se je v božični dobi spominjal kristjan. Svet je uganka Življenje uganka. Trpljenje. bolezen, smrt... eakaj? Dobri, odkritosrčni, navdušeni, požrtvovalni — trpe .., Zlobni potuhnjeni, oprezni, sebični — dobro živel Kdo izmed smrtnikov je že kdaj odgovoril na to vprašanje? Ali Sokrat, ali Kant, morda Marx? Izmed ljudi ni rešil te uganke še nihče1 In vendar pozna odgovor vsaka dobra slovenska mati, vsak pobič, ki je že vedel kaj poje, kadar mu je privrela iz grla: | »Bog se je učlovečil — Veselimo se! Da bi nas odrešil O radujme se!« Da, v betlehemskem hlevčku se je rodil Odreženik sveta. Vzemimo v roke Katekizem, Sv. pismo pa morda Ušeniiniko va »Katoliška načela« in ne bo nas mu- ' čile več nobena usodna uganka. Nič več ne bomo čakali preroka, ki bi nam pokazal pot. Kot na dlani nam bo, kje je rešitev za družbo, kje j« uteha za bolno človeško srce ... | Imamo konje in p!ug ln njivo, a brez našega dela brazde ne bo! Imamo nauk, a brez tistega, ki bi sebe in okolico po njem oblikoval, je nauk mrtev. Spoznavajmo Kristusa, kajti malo ga poznamo. Ko bo Njegov nauk osvojil in preoblikoval nas, ponesimo Luč v srca tistih, ki nas obdajajo Naj beži tema! In prihodnji božič bo vse lepše za-donela: »Zveličar nam se je rodil — o čujte ve širjave —, ki dolgo eaželjen je bil, — prišel je iz višave, Odrešit ves človeški rod prišel je Jezus naš Gospod.« Peli jo bomo v živt veri, da je resnica, kar pojemo Nič več ne bo jadikovanja in dvomov ostalo bo le delo. In to delo bo veselo, kajti stavba, ki jo bomo zidali na Vogelni kamen, bo rasla. Nič več ne bo strahu, da bi se sesula .. • Za danu&uji dan Koledat Sobota, 9. svečana: Agata, devica in mučenica; Genuin in Albuin, škofa; Avit, škof. Nedelja, 6. svečana: 1, predpostna nedelja; Doroteja, devica in mučenica; Tit, škof. Dramsko gledališče »Normanski junaki« — Red Sobota. Ob 16. Operno eledališfe »Sneguročka« — Red B. Ob 15.30. Kino »Matica« »Beli sen«. — Predstave ob 15 in 17.30. Kino •Union« »Krambambuli«. — Predstave vb 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Diesel«. — Predstave ob 15 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Bleiweisova c. 43, mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustnr, Selenburgova ul. 7. Nedeljsko zdravniško službo bo opravljala od sobote od 20. ure zvečer do ponedeljka do S ure zjutraj mestna zdravnica dr Žit ko Jožica, -jubljana, Pleterššnikova ulica 13. Novi grobovi + Alojz Simnovec. V Ljubljani je za vedno zatisnil oči krojaški mojster g. Al. Simnovec. Blagega rajnega bodo pokopali v nedeljo ob treh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. + Luka Suhadolnik. Umrl je g. Luka ! Suhadolnik, posestnik na Sujici. Rajnega bodo pokopali v soboto ob devetih zju- i traj. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek ob osmih v farni cerkvi na Dobrovi pri Ljubljani, I Naj rajnima sveti večna luč, vsem njihovim dragim naje iskreno sožaljel Zgodovinski paberki ■ itjjlr/o 5. svečana: 1. 1555. je bil ot vor jen državni zbor ' y Augsburgu, na katerem je sklenil Ferdinand, brat Karla II., znameniti augsburški verski mir. Ta določa: 1. državni stanovi augsburške veroizpovedi so versko in državno enakopravni s katoličani; 2. podaniki morajo pripadati veroizpovedi svojega gospoda (cuius regio, eius religio). Gospod ima pravico določati veroizpoved podložni-kov, dovoljevati pa mora prost odhod onim, ki veroizpovedi ne marajo menjati; 3. do državnega zbora sekulari-zirana posestva ostanejo v posesti sedanjih lastnikov; 4. cerkveni državni stanovi (škofje, opati) imajo sicer versko svobodo , toda pri prestopu v pro-testantizem se morajo odpovedati cerkvenim posestvom (reservatum eccle-siasticum). To zadnje določilo ni bil sklep državnega zbora, temveč le posebna kraljeva izjava, ki je bila dodana sklepom zbora, to je dajalo protestantom priliko, da se tega določila niso držali, vendar je cerkveni pridržek na splošno omogočil, da je katoliška cerkev ohranila svojo tedanjo posest. Na augsburškem zboru je moral cesar, ki je zaston j skušal s silo pokoriti novoverce, ubrati druga pota in se pomiriti z njimi. Ugled krone je le še bolj padel, nemški narod pa poslej ni samo politično, ampak tudi versko razcepljen — 1. 1573. je uskoški poveljnik Thurn porazil kmečko vojsko pri Krškem, ki jo je vodil Nikolaj Kupinič. Thurn je pridrl preko Kostanjevice s približno 500 ljudmi, kmetje so se naglo razpršili. Ob 3 ponoči je javil Thurn kranjskim stanovom: »Ob lt dopoldne sem se dvignil proti upornikom. Ko so me zapazili, bilo jih je okoli 2000, so se zagnali v beg in se zatekli v Krško. Nato sem odredil, da pešci s zgornje j strani prodro v mesto, konjeniki pa ga 'zajamejo z druge strani. In tako smo z božjo pomočjo mnogo teh kmetov pobili, še več se jih je vtopilo v Savi. Vsega je poginilo do 300 mož. Uskoki i so besneli in plenili, da ini je samemu žal« — I 1. 1874. se je rodil v Trebinju v Hercegovini pesnik Jovan Dučič. Pesniti je pričel pod vplivom Vojisluva Iliča, pa se je predal vplivu francoskih simbolistov. Izredno pazi na obliko. Ima sijajen stil tako kot pesnik, eseist in potopisec (največji srbski stilist!). Njegove pesmi so izšle 1. 1900. v Mostarju. | Oddajniška skupina jadransko primorje RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za S. februar; 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 13 Opoldanski konoert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovenSčinl — 13.45 Koncert za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14 10 Zn vsakega nekaj — 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.13 Popoldanski koncert — 17.45 Gospodinjsko prodavanjo — 19 Ura solistov, koucert prof. Jana Slajša — 10.31) Poročila v slovenščini, pregled »poroda — 19.45 Mala glasbena mcdlgra — ?0 Poročila v nemščini — 20.10 Koncert za razvodrilo Izvaja radijski orkester pod vodstvom O. M. Sljanea — 21 Mali knlinret — 23 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba ia luliko noč. RADIO TRST Opozarjamo radijske poslušalce na slovensko radijsko oddajo, ki Jo oddaja radio Jadransko primorje postaja Trst vsak dan od 18—18.31 aa srednjem valu 213 m. Vse spremembe radijskih odda] bodo vedno Jav. ljeue v radiu la v dnevnem časopisju. Vsakdanja Ljnbljana po kronistovih zapiskih Lov na oblačilne karte Ze lani avgusta, posebno pa septembra po polomu savojskobadoljevske vojske so sumljivi in brezvestni verižniki uprizorili velik lov za oblačilnimi kartami, vporab-ljajoč pri tem najbrezvestnejše trike in sleparije. Pa še sedaj ne mirujejo. Verižniki in črnoborzijanci, ki kupčujejo z ma-nufakturnim blagom na protizakonit način, so rabili te oblačilne nakaznice, da so si lahko nabavili po zakonitih in maksimira-nih cenah razno manufakturno blago in usnje odnosne obutev, kar so potem skrivaj prodajali po črnoborzijar.skih cenah. Po svojih priganjačih in agentih so dobivali oblačilne nakaznice od usmiljenih ljudi brezplačno a oni so se ž njimi močno okoriščali. Hodili so sleparski verižniki okrog dobrih ljudi in jim začeli milo tožiti: »Bodite tako dobril Odstopite mi od svoje oblačilne nakaznice nekaj točk. Obleči imam družinico, pa mi manjka 10 ali 15 točk! Odstopite mi te točkel« Drugi sleparji, ki so bili še drznejši in nesram-nejši, pa so ljudem pravili celo povest o težki usodi dolenjskega begunca, ki je prišel v Ljubljano skoraj popolnoma nag in bos ter sedaj revež, ki ima drugače denar, prosi, da bi mu kdo odstopil svojo oblačilno nakaznico. In ti verižniki so na ta način nabrali precej nakaznic. Dobrim ljudem pa so po dolgih mesecih vrnili golo glavo ali pa jo celo zavrgli. Baje hodijo taki sleparski tipi še okrog usmiljenih ljudi in skušajo pod pretvezo, da nabirajo obleko za dolenjske begunce, ljudi pretentati za nakaznice. Ljudje, bodite oprezni pred takimi sleparjil Stanovanjske odpovedi t januarju Do letos je bil na okrajnem sodišču referat o sodnih stanovanjskih odpovedih odkazan enemu samemu civilnemu sodni- I ku in je evidenco o teh odpovedih vodil samo en oddelek za civilne pravde. Letos pa so bile stanovanjske odpovedi razdeljene na vse tri civilnopravdne oddelke po abecednem redu strank. Vsi ti trije oddelki so letos januarja zaznamovali skupaj 50 stanovanjskih odpovedi, s katerimi so hišni lastniki odpovedali stanovanja najemnikom, ki so bili dolžni najemnino za več kot mesec, ker sc niso držali hišnega | reda, ali, ker so lastniki stanovanje rabili za svojce. Odpovedana so bila večjidel ( mala stanovanja, obstoječa iz ene ali dveh sob. Lani v januarju je bilo zaznamovanih { 67 odpovedi, iz ene ali dveh sob. Lani v januarju je bilo zaznamovanih 67 odpovedi, predlanskim 96 in leta 1941 januarja celo 105 odpovedi. Mal požar in razne nezgode O zastrupitvi z ogljikovim dvokisom gostilničarja Frana Sušteršiča je bilo kratko poročano. Nesreča se je takole primerila. V torek 1. t. m. dopoldne je nastal mal požar v shrambi za sušenje mesa. Goreti je začel leseni strop na mestu, kjer je bila pločevinasta cev, vodeča od peči, v kateri je gorel premog. Plin je na tem mestu začel uhajati in se širiti po shrambi. Gospodar in hčerka sta hitela, da bi v shrambi pogasila ogenj. Plin pa ju je omamil, da sta se nezavestna zgrudila na tla. Na pomoč poklicani reševalci so z dihalnim aparatom obudili kmalu k življenju hčerko, ki je bila rešena. Težja zastrupitev pa je bila pri gospodarju, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Ivan Gruden, 19 letni delavec progovne sekcije dr. železnic si je med delom poškodoval levo roko v zapestju. — Ključavničarju drž. železnic 33 letnemu Ivanu Bučarju je puhnila v obraz para in ga hudo ožgala. — Marija Lampičeva, 50 letna žena mizar- Železniški promet na Dolenjsko Dne 3. februarja 1944 se jo otvoril potniški promet na progi Ljubljana-Grosuplje - Čušperk s alodečimi odhodi in prihodi vlakov: Ljubljana, odhod 7.80, 12.31 Grosuplje, prihod 8.20, 13.07 Grosuplje, odhod 8.30, 13.18 Čušperk, prihod 8.50, 13.40 Čušperk, odhod 9.00, 14.13 Grosuplje, prihod 0.20, 14.33 Grosuplje, odhod 9.23, 14.40 Ljubljana, prihod 9.54, 15.12 Večerna vlaka, z odhodom iz Ljubljane ob 18, prihod v Grosuplje 18.38 ter odhod iz Grosuplja ob 18.52 in prihod v Ljubljano oh 10.25, vozila še nada.jo samo na progi Ljubljana - Grosuplje. Nadalje izostaneta od istega dne dosedanja vlaka z odhodom iz Grosupelj ob 8.-10 in 13.IG, ter prihodom v Ljubljano ob 9.12 iu 13.47. Obnovitveno delo slov.1 domovine potrebuje že-j lesa. Poiščite vsa/i kos, ki ga ne potrebujete in ga izročite skupnosti! '■■■(»■■■aaaaguHHBMHaa Izdelovanje igrač Izjemno od določb naredbe it. 193 o prepovedi izdelovanja in prodaje igrač z dne 26. oktobra 1942, SI. list 361-86, do nadaljnje odredbe dovol|uicm izdelovanje igrač, vendar lzklI'inč<, filmska Igralka ln roilsor, naivno deklo, kl nima niti pojma o iivljo-nju, dedek, kl ga lovi llijas in bojovia kuharlcal Vsi tl nastopajo v veseli komo-dljl »Velika skušnjava«, katero bo uprizoril Rokodelski oder v nodoljo ob 16. Vsem obisk toplo priporočamo. V nedeljo, (. t m., bodo v frančiškanski dvorani uprizorili ob K zabavno burko ▼ treh dejanjih »Svojeglavček«, kl bo prav vsem nudila lep uiltok. Predprodnja vstop, nio jo v trgovini Sfiligoj, na dan predstuvo pa od 10—12 In od 14 daljo pri blagajni frančiškansko dvoruno. Ceno od 10 Ur navzdol. Davčna nprava za mesto Ljubljana ob- veSča davkoplačevalce, da zapade dne 15. fo. bruarja v plačilo četrtletni obrok hISnega, ohrt., rentnega ln družbenega davka. Kdor no plnča zapadlih obrokov do tega tertJiina, se mu posije opomin (rdečo kartol, kl jo v zvezi s stroSkl od 0.58 lire do 1% zapadlega davka v 8 dneh po vročitvi opomina so Izvrši rubež, knterl slede zopot stroSkl do "% terjanega zneska. IM-atne stroje In radio aparate kupnje In plača po najvlljl dnevni ceni tvrdka Evereat. Prešernova 44. Učite te strojepisja! — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj ln v bodoče t vsakem zasebnem ali Javnem poklicu) — Novi eno-, dvo-, In trlmesočni strojep. tečnjl prli čno v torek 8. febr.. Najvočja moderna etro-jeplsniea, deaotprslna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po teljl obiskovalcev. — Vpisovanje dnovno, učninn zmerna. Informacije, prospekte dajo: Trgovsko učl-1ISČO »Chrbtofov učni zavod«. Domobranska 15. Starcem illjakov-lnj In vlsnkoSolcov.olk priporočamo, da zaposlijo svoje hčerke in sinove ln Jih prijavijo v nov strojepisni tečaj, kl prlčno v torek 8. fobr. Praktično znanje koristno vsakomur. Vpisovnnjo dnevno. Informacijo in prospokto dajo: Trgovsko ud-ll«če »Cbrlstofov učni zavoda. Domobranska 15. Poizvedovanja Zgubila sem zinto ionsko uro znamke ».Tol« na tomnordočem jermenčku od 8v. Poi tra cesto do pokrajinsko upravo, Gregorčl. čova cesto. Odda naj so na upravi policijo. Današnia sobota je zadnji dan za reklamiranje tobačnih izkaznic v prostorih drž. moške učitelipke na Peslievi cesti od 8 do 12 in od 14 do 17. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska Drama: L. Fodor: »Matura« (Premiera 1, februarja 1944) Ob spominu na mladost se skoraj vsakemu človeku, pa če je še tako osamljen in otožen, razjasni obraz. Kdo ne bi bil vesel lepe misli na sončno pomlad s čudno dišečim zrakom, spomina na šolske ure, z bogatimi dogodivščinami, z dijaškim strahom in srečo, srečanj s profesorji, ki po mnogih letih še v sanjah ne dado miru... Ves študentov svet je ena sama pesem, pesem najlepših mladih let. Pisatelj ima tu morje lepote, da jo ujame na papir, dramatiku se vsiljuje tisoč nasprotij: študent in profesor, mladost in nerazumevanje starosti, prostost in paragraf, ljubezen in disciplina... Ta svet je hvaležen kot mehka ilovica, da nus umetniško oblikovan osrečuje. Dramatik Ladislav Fodor je ujel drobec tega življenja. 7. ostrini žarometom je posvetil na dekliško gimnazijo, predvsem na profesorski zbor. Pripel tal ie v konferenčno sobo sicer tudi cfijakinje, a le bolj zato, da je mogel do podrobnosti razgaliti vzgo- jitelje in njihove vzgojne nazore. Fodor je ves nn strani mladosti, on jo razume, jo obožuje, zato v njegovi igrj mladost tako zelo zmaguje. Fodor ni krivičen, razume tudi vzgojitelje, ki jih je postavil kot drugi svet, opravičuje jih in vidi njih bolečino. Samo razdajajo se, vse življenje samo dajejo, prešerna mladost pa zori in poje in ee smeje starinam, ki so izgubili najlepša leta, so osiveli in onemogli v prizadevanju, da bi poplcmenitili in obogatili mladost. Da je dramatik tem bolj poudaril svojo misel, jc izbral čudno galerijo profesorskih tipov. Tudi taki so, vendar je v enem zboru poleg profesorice Mate navadno vendarle še kakšen normalen človek. Sicer pa Fodor ni zloben in zlagan, študentu je dni le nekaj ur pridušenega navdušenja in veselega smeha. In to pot so profesorji žrtev te zabave. 'I ako bodo imeli prav dijaki največ užitkov od teh predstav. Vprašanje vzgojnosti takega dela, koristnosti, vprašanje avtoritete itd., to moramo odložiti, kakor je to storil Fodor. Pred seboj imamo pač življenje, kakor ga tolikokrat v resnici srečujemo, gledamo karaktere ljudi, kakor smo jih že opazovali večkrat in vsemu temu se iz srca nasmejemo. A v igri je tudi mnogo prisrčnosti, toplote in človečnosti, ki nas osvaja. Delo je zrežiral g. C. Debevec. V predstavi je zadihalo šolsko ozračje in konferenčna soba, a režija je dala poleg poudarka karakterjev tudi poudarek plemenitosti, dobrote in človečnosti, ki je tudi v delu. Sicer pa nc bi mogel reči, da so to najbol jši profesorji najbolj izbrani in najbolj dognani. Večkrat je bilo vse preveč čutiti igralce in ne profesorski zbor. j Dr. Dornika, ravnatelja ženske gimnazije, je igral g. Drenovcc. Kljub maturi, ki jo na svoj način šele zdaj opravlja ta ravnatelj, bi si človek zamišljal vendar malo drugačno j>ostavo: več ravnateljskega in življenjsko prepričevalnega, manj zunanje gledališkega in več doživetega, manj fjovršinske-ga in več globlje dognanega znanstvenika. Občutno nrekriči površinska tea-traličnost posebno v zadnjih prizorih z učenko Slapar.jevo. — Simpatičnega profesorja Čebulo igra g. Debevec. Podoba šolnika, ki vse razume in vse odpušča, dobrodušnega in veselega človeka je prikaszana prepričljivo v vseh podrobnostih. Ta dr. Čebula je posebno lep takrat, ko se z bolečino poslavlja od šolskega zavoda in gre v pokoj. — Prof. Vidovič g. Gorinška se mi zdi tudi preveč igralec, preveč iskan tip, ko bi bil lahko čisto navaden človek. — Prav tako je čutiti pri prof. Štrku g. Nakersta in prof. šiški g. Vcr-donika težnjo po originalnosti. Res, da je v tekstu nekaj osnove za to, vendar i je že preveč originalov, ki niso nujni, i Postavi pa sta izvirni. — Prof. Vrtač je seveda original od začetka do konca. G. Gregorin ga je tudi zaigral s tako silo in s tako popolno izdelanost-' jo, da ga človek neprestano srečuje. , V maski in igri je povsem enoten, originalen v zamisli in izveden tako kot bi ga ne mogel pač noben drug umetnik. — Prav tako je prof. Mozolje ge. ; Nablocke-Putjata zelo posrečena za-i misel in zelo lepo igrana. Ne vem, ali ! je boljša njena igra v nervozi, mnšče-\ valni profesorici, ali v srečnem spo-| znanju in dobroti. Ustvarila je original, ki se ga človek res razveseli in se ! mu od srca nasmeje. — Ga Boltar-1 Ukmarjeva igra prof. Mate. Lik, ki ga je izdelala ta umetnica, bo prav gotovo pri marsikomu vžgal iskrico veselja in navdušenja za profesorski poklic. Ta podoba je življenjska, nm;r-jena, topia in prenričevnina. — Telovadno učiteljico Zorovo igra ga. Ga- brijelčičeva in kaže verno podobo te-lovadkinje. — Z izredno toploto, dijaško nnvihanostjo, mladostno silo in močjo igra ga. Leva r jeva učenko Sla-parjevo. Res, da je ta vloia kot bi bila spet za njo pisana, vendar zmeraj bolj zori v Levarjevi umetnica, ki živi prav v takih vlogah tako živo in pol-no,_ da osvaja in prepričuje zmeraj bolj. — Učenke Voilarjevo, MaHjcvo in Kolarjcvo i-trnjo gdč. Svelelova, Intiharjeva in Golieva. So to nove, še ne znane moči, kažejo pa, da imamo Slovenci precej darovitih igralcev. — ! Posrečenega šolskega sluiro, ki je tako 1 neločljivo združen s 5olskim zavodom, : igra g. Plut tako zelo naravno in posrečeno. Tako je z Maturo vodstvo Dramo poskrbelo za vesel spored, za ure oddiha in smeha in najbrž ne bo nikomur žal, če bo predstavo obiskal. Nc teče še sicer povsem dobro, nekaj stva-ri še ni trdnih v besedilu in tekstu, morda tudi v dognanjih posameznih oseb, a po nekaj predstavah bo gotov? tudi ta malenkost odpravljena. J. P. Ne krvavi nas ilovuiskl narod 3 Ljubljana in turški vpadi. | Za Ljubljano jo imel la turški napad fe to posledico, da je dobila novo mestno obzidje. V prejšnjih stoletjih se je spuščal z (Iradu na dveh straneh proti Ljubljanici zid, ki je obsegal le Stari trg s Florijan-sko ulico. Izza 13. stoletja pa so nastali novi deli mesta okoli cerkve svetega Nikolaja in starega frančiškanskega samostana, ki ie slal na sedanjem Vodnikovem trgu. Tudi Marijin trg okrog avguštinskega samostana (ta samostan je sedaj frančiškanski) je že nastal v tistem stoletju. V mestnem delu onstran Ljubljanico jo bila židovska naselbina in pa v Gosposki ulici hiše kranjskih plemiških družin. Ko so se Turki prikazali v ljubljanski okolici, so Ljubljančani sprevideli, kolika nevarnost preti nezavarovanemu delu mesta. Takoj po se lotili dela in napravili zid z jarkom in okopom tudi na levem bregu Ljubljanice tja do cerkve nemških križarjev, kjer fe je zid obrnil spet proti Ljubljanici. Vojvoda Ernest Železni je leta 1416. uka- j •zal duhovski in svetni gosposki, da mo- j rajo meščane pri tem obrambnem delu [ podpirali. Ljubljana je s t«« dobila še enkrat večji obseg, kot ga je imela poprej. , Vsi popisani napadi pa so bili šele prvi obiski neljubih gostov; bili so poizvedovalni pohodi, ki so služili Turkom zato, da pobliže spoznajo krajo in ljudi, kjer so si pozneje tolikokrat poiskali sužnjev in drugega bogatega plena. Strah in trepet je prešinil vse slovensko ljudstvo, ko se je zavedelo strašne nevarnosti. Toda za enkrat so napadi ponehali in več kot pol stoletja so naše dežele imele mir. Turki so namreč tedaj bojevali odločilne boje pri Carigradu, na ogrski meji, v Bosni in Albaniji. Po Mohamedovi smrti je zavladal Turkom zopet odločen in podjeten mož sultan Murat II. Bil je šele 19 let star, ko je zavladal, pa je vendar dobro vladal in tudi v boju so je izkazal. Osvojil si je velik del grškega cesarstva z mestom Solunom, Albanijo, leta 14:57. pa je pridrl na Ogrsko in odvedel s seboj neizmeren plen. Našel pa je tedaj junaka, ki mu jo liil kos pri podjetnosti in vojni spretnosti. To je bil ogrski velikaš Ivan Hunjadl, v narodni pesmi znan pod imenom Sibi-njanin Janko. Leta 1443. je pri Kunovici v Bolgariji Murata sijajno premagal. Sklenjen je bil mir, v katerem so Turki vrnili osvojeno Srbijo Juriju Brankoviču. V Albaniji je bojeval takrat proti Turkom sme- 1 lo boje Jurij Kastriota, sin albanskega kneza, ki so ga Turki odvedli s seboj na l svoj dvor Pa od tam je pobegnil in vodil j dolga leta proti Turkom četniško vojsko. 1 Po albanskih uspehih vzpodbujen je krenil ogrski kralj Vladislav 1. 1444. s 25.000 možmi v Bolgarijo. Kljub sitni Muratovi premoči jo sprejel bitko, pa bil strašno I>oražen in v boju ubit. Skenderbeg pa ni nikdar izpostavljal svoje vojske toliki nevarnosti. Svojo četo, ki je štela osem do deset tisoč mož, je vodil po nevarno dostopnih gorah in gozdovih. Od tu je napadal podnevi in ponoči manjše turške oddelke. V letu 1449. jo s 150.000 možmi in mnogimi topovi pridrvel v Albanijo j 6am sultan, a opravil ni nič. Pa turška sila je bila v Evropi že preveč usidrana, krščanski narodi pa ne- j složni med seboj. Zalo pač Skenderbegovi uspehi niso omajali turške sile. Za sultanom Muratom je zavladal Mohamed II., bojevit in krvoločen vladar. Podvrgel 6i jo dve cesarstvi, 14 kraljestev in kneževin ter 200 mest. Zato so mu deli priimek »Osvojevalec«. Leta 1453. jo začel oblegati mesto Carigrad. 300.000 ljudi je baje imelo mesto in spravilo skupaj komaj 5000 branilcev. Turki so oklioali »sveto vojsko« in zbrali baje polmilijonsko armado. Pol- : drug mesec se je grška posadka junaško branila, a 29. maja je ukazal Mohamed splošen naskok. Dva valova napadalcev sta bila odbita. Jarki so bili že polni mrtvih trupel. Kar prigrmi izbrana četa janičarjev 20.000 mož in tem 6e posreči splezati na mestno obzidje in vdreti v mesto. Tedaj je bil snet s kHpo'e cerkve . svete Modrosti (Hagija Zofija) križ in ' nanjo vsajen polmesec. Bizantinskega cesarstva ni bilo več. Strašna je bila ta novica za vso Evropo. Papež Kalist III. je dvignil svoj plas in pozval vso krščanstvo na veliko križarsko vojsko zopor Mohameda. Pa njegov glas ni našel odmeva. Evropski vladarji so tratili čas in sile z medsebojnimi trenji in domačimi spletkami. Le v srcih dveh mož je gorela iskra tistega navdušenja, : ki je za časa križarskih vojsk dvignilo vso Evropo proti polmescu Bila sta to ogrski vitez Ivan Hunjadi in ubog Iran-čiškanski menih Janez Kapistran. Sedemdeset let mu je bilo, pa staro telo je . ogreval mladeniški ogenj Kadar je spre- I i govoril, je njegovo navdušenje prešinilo vse poslušalce ZačM je zbirati križarsko vojsko proti Turkom in njegov poziv ni bil zaman. Čudna jo bila vojska, ki se je zbrala okrog sivolasega vojskovodje v j rjavi halji: kmetje, dijaki, menihi, duhov- , niki. Ta je imel meč in sulico, drugi koso, tretji cepec ali z železom okovano palico. Pa en duh je navdajal vso to mnogovrstno trumo, en cilj jim je bil pred očmi: zmagati ali umreti za krščansko vero. Sultan Mohamed II. se je bil spomladi leta 1450. z vsemi svojimi silami vrgel na Beograd. Hotel je to trdnjavo dobiti v svojo oblast, da more dalje prodirali na Ogrsko in v Nemčijo Obdal je mesto z vseh 6trani, na kopnem postavil svoje topove, po Donavi in Savi pa so plavale neštevilne turške šajke. Tako ni bilo mogoče Beogradu od nikoder pomagati. Niti hrane niso mogli dobivati njegovi prebivalci. Sultan 60 je bil zaklel, da mora trdnjavo v 14 dneh dobili v roke, v teku dveh mesecev pa hoče v Budimpešti večerjati. Baje je ob tej priliki tudi dejal: »Kakor je le en bog Alah v nebesih, tako mora biti tudi lo en car na zemlji.< Zmaga nad Turki pred Beogradom. Hunjadi in Kapistran sta sklenila rešili Beograd turškega objema. Svoje čelo sta zbrala okoli Petrovaradina. Najprej jo bilo treba napraviti zvezo med Beogradom in Ogrsko, da se je mogla trdnjava preskrbovati e hrano in četami. Hunjadi je bil pokupil okrog dve sto ladij, ki eo jih zasedle oborožene križarske čete. Dno 14. julija 1456 jo pričelo krščansko bro-dovje boj proti turškim galejam in v petih urah izvojevalo popolno zmago. Med bojem je stal Kapistran na bregu, klical ime Jezusovo in dvigal sveto razpelo, ki mu ga jo poslal papež, ter tako hrabril krščansko vojsko. Zmaga na Donavi je zopet ohrabrila beograjsko posadko, pa tudi sultana je vzpodbudila za nove naskoke. Hunjadi in Kapistran sta preskrbela mesto z živili in novimi četami ter se tudi sama pridružila branilcem. Prvi je prevzel poveljstvo vojske, drugi jo navduševal bram-bovce z ognjevitimi besedami. Dne 22. julija je dal sultan povelje za splošen naskok na trdnjavo. Že je bilo spodnje mesto v turški oblasti, obzidje in obrambni okopi razdejani, že so je hotel Hunjadi umakniti iz razvalin preko Donave, ko poseže vmes Kapistran in na čelu križarjev piano na Turke s toliko silo, da so se morali umakniti iz mesta. Turki eo bili odbiti. Pa Kapistran jih je zasledoval prav v njihov tal>or in jih tudi od tam zapodil. Bajo je obležalo 40.000 Turkov mrtvih. Kaznovani kršitelji protidraginjskih predpisov /aradl prodaje blaga po neodobrenl eent go Mil kaznovani z globo 5000 lir: Tomažič Emil, stavbenik. Kersnikova 8; Zakotnik Iran. tesarski mojster. Vodnikova 129; Km-eig Rudolf, trgovec, MikloSičova 17, ln zaplemba blaga ter zatvoritov lokala za 10 dni! Roliežnik Ivan, gostilničar. Vid 49. In ratvoritov lokala za 10 dni. — Z globo 300« lir: Mehmetl Jusuf, slaščičar, Start trg 8: VorbiS Mara. trgovka. Mahnlčeva 30, in z»- Franja, lastnica mlekarne, Lingarjeva 1, ln zaplemba blaga. — Z globo 1000 lir: Kaslo-lio Alojzij, slaščičar. Gradišče 4: Bazelj , Frane, nrar, Tavčarjeva 2s Molimodovič Ze. ! nun, slaščičar. Poljanska eesta 1, ln zaplemba blaga; Plrnat Leopold, trgovski pot-I ilik. Tržaška 42, in zaplemba blaga; Kohlor I Avgusta, trgovka, Tyršova 17. in zaplemba blaga. — Z globo 301 Ur: fievčik Franc, trgovoc. Židovska »teza 8. — Z globo Ul lir: rlenibn blaga; Vavpetič Franc, mesarski po- I Grlčar Stanislav, trgovski zastopnik, Znlo-tnočnik, Mcenmka 4; Sandag Eugen. trgo- j f.ka cesta 22. - Z globo 200 lir: Kregar Ma- _ — ' . .. _. ! • ■ i_____i___1. _ ri:-tl 1I.I..I.... U<1 _ 7 Kočnik vee, Beethovnova 4. — Z globo HM lir: fcfiligoj Anton, trgovec. Frančiškanska 1; Mairo Henri, poslovodja. Igriška S; Horvat KINO »SLOGA« "" Življenjski boj moža, čigar ustvarjajoča lila je spremenile ebraz svetovnega gospodarstva, v velikem l'fino m filma »Diesel« Nnjinlercsanlnejši dogodki iz življenja R. Dicsola, fznajdltelja po njemu imenovanih motorjev. — V glavni vlogi: Willy Birgel, Ullde Wei»soer, Paol VVegener. ti, Predstave ob I! in 1?. V nedeljo ob 1», 13.30, U-30 ln 17.1«. TEL* 1M1 KINO »UNION« Film visoke ametniške stopnje »Krambambuli« rrclresljlva zgodba zvestega lovskega p«. Igra dunajska filharmonij«. V gl. vlogi poleg dragih Viktoria Ballasko, Srpp Rist is Krambambuli. Predstave ob delavnikih ob «.30 i« 17.». IEL KINO »MATICA« "-41 Svetovni prvak Kari Schgfer v najčudovitejši drsalni reviji »Beli sen« Humor, ples, atrakcije t Woll Albach Relejem. Oskarjem Simn in ljubko umetnico nn Icdn Olly Ilolzmann. Predstave ob delavnikih ob 13 in (7.90. rija. branjovka, Ciril Metodova 82. — Z globo 10» Ur: HablS Avgust, ortoped, Matejeva 9. — Za naslednje obravnava prekršek okrajno glavarstvo: AvSiS Ambrož,, gostilničar. Kleče 25; Kodernja Rok, gostilni, čar, Jožica 12; Kunstelj Angela, gostilni-čarka, Jezica 6; Kobler Frane, gostilničar, Rtoliee 40; Grad Franc, vinski trgovce, Zg. Kn*elj; Babnik Franc, posestnik ln gostilničar, Tomačovo 12; Jeršin Karel, gostilničar, Rudnik 18; Dimnik Ivan, gostilničar, Zalog 27. Preglejte podstrešja -shrambe in kleti! Niti košček starih kovin ne sme ostati pozabljen, medtem ko ga obnova porušene domovine ta-ko zelo potrebuje/ Dramsko gledališče Sobota, 5. februarja, ob 16: »Normanskl Junaki«. Red Sobota. Še enkrat: kdo je boljši? | Ali se je Moščanom samo posrečilo, ali pa so se res tako popravili, tla so v prvem nogometnem srečanju pokosili znano Ljubljano, tako se sprašuje večina ljubljanskih športnikov. Kdor j je tekmo gledal, ta ne more reči, dn I so imeli Moščani morda srečo in so zmagali. Nasprotno: pokazali so prav lepo in smiselno igro, bili so boljši v startu, dočim so Ljubljančani pokazali nekatere pomanjkljivosti in povc-zanost. Kako bo v nedeljo, Premaganci so povabili zmagovalce, da ti še enkrat dokažejo, da so prvo tekmo za-~......ilica miru, tem služili. Ne da jim žilica miru, Nedelja. ». febrnarja. ob 16= »Cvrček za pe«- j Ljubljančanom, da ne bi čim hitreje oprali madeža, ki je padel na njihovo dobro ime. Ali se jim bo revanža po- Zaradl nabave mesa na črni borzi Je bilo zaplenjeno blago In »o bile Izrečene globe: 5009 Ur: TomSič Slava, gostllnlčarka, Rimska 4; Ereegovič Tončka, gostllničarka, Med-vodova 20; Znlar Jakob, mos-ar, Preiljam-ska 4. — Z globo 3000 Ur: Jagodič Frane, mosar, Karunova 5; Ilubad Metka, gostllničarka, Prod škofijo 18; Rosenwlrth Angola, gostllničarka, Tyr»eva 12; Kroraar Marija, gostllničarka, Sv. Potra cesla 13: Banko Ilolena. gostllničarka, Smartinska .1. — Z globo 2000 Ur: Dergano Ernest, gostilničar, Bežigrad 14; Zupančič Majda, gostilničarkn, Gosposvetska 8: Maček Marija, gostllničarka. Bohoričeva 9. — Z globo UM lir: Izln-kar Albin, gostilničar, Tred Škofijo; 2ič-kar Jerica, gostllničarka, Prešernova 9. Zaradi neopravičenega prejem« živilskih nakaznic In dragega so bile Izrečene globe: 2000 Ur: Virens Gizela, prodajalka, Blcl-weisova 1; Mokino Anton, mizar. Litijska 8; Bačnlk Marija, zasebniea, Kaspretova 8; Jo«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ibscn »Normanskl Junaki«, drama Is živ. ljenja Vikingov v X. stoletju, 4 dejanja. Osebo: Ornulf a fjorda, deželni glavar na Islandskem — VI. Skrblnšek, Slgurd Silni, | pomorski kralj — Drenovoc, Gunnar, bogat j kmet nn Helgetandu na Norveškem - Gre-gorin, Tliorolf, Ornnlfov najmlajši sin — I Bitene, Dagny. Ornulfova hči — Ukmar- Boltarjeva, HjSrdis, njegova rejenka — Marij« Vera, Kore, kmet — Bratlna. Režiser M. Skrbinšek, prizorišče Inž. arb. E. Franz. Igra se godi v X. stoletju n« severnem Nor. veškem. Predstava bo v soboto za red Sobota. Uprava Državnega gledališča ▼ LJnhl.a-nI sporoča p. s. gledališkemu občinstvu, d« Jo od 1. februarja dalje začetek vseh dramskih predstav ob delavnikih ob II. Ob Isti ur| se bodo vršile tndl vse nedeljske predstave, kadar bo Igrana aamo ena predstava. Operno gledališče Sobota, 5. febrnarja, ob 16.: »Prodana nevesta«. Izven. Debut sopranistke E. Krže. tove. Cene od SS lir navzdol. Debnt t Operi. V danainji »Prodani nevesti« bo debutirnla gdč. Erna Kržetova, ki bo nastopila to pot prvič na opernem odru in je učenka g. prof. Ada Dariana. V partiji Marinke bo imola mlada pevka pri i, tako pi ten športnik, saj žoga je okrogla. Vsekakor bo v nedeljo na igrišču Ljubljano bolj živahno kot pa je bilo pri prvem srečanju. Oboji bodo postavili na zeleno svoje nnjboljše. Tekma se bo začela ob 15, sodil pa jo bo po dolgem presledku eden naših najboljših sodnikov g. Ehrlih. Za obnovo domovine potrebujemo kovine lllllllllimilUlUNIIH MALI OGLASt MLAJŠI URADNIK i src opremljeno sobo, po možnosti s posel), vhodom. Ponudbe pod »Točno plačilo« št. 609 na upravo. s 2» PODGAN (devet in dvajset) je pokončala ena sama lili. Prczljeva »Mikro-lnn«-pnsta. Nešteto zahvalnih in priznalnih izjavi Za pripravo običajne količine je prinesti 5 dkg masli (la-delno pokvarje- KINO »KOOELJEVO« Telefon 41-44 Ganljiva zgodba o veliki materini žrlvi in krasno petje v filmu »Takrat...« V glavnih vlogah ŽARAH LEANDER in Hans Stfive. Film, ki ga velja videtil Predstave na delrvnik ob 17, v nedeljo ob 14.10 in 10.43. j Baloh Marija, zasebniea. Bezenškova 34. - . ioino8t pokati plodove svojega "dveletnega int^Pre^elj^pt 1 Z globo 1001 lir: Kalčič Frane, trgovoc, Me- p0vsii0BB stadija. Ostala zasedba: KruSina oblaSčeni agronom - tolkova 5, ln zaplemba blaga; Eesjnk Fran. čiška, branjevkn. Stari trg 30; Mikltč Marija, gostllničarka. Gllnee 46. — Z globo S00 Ur: Rismal Mollilor, ravnatelj, Miklošičeva 22. Zaradi nabave krompirja brez dovoljenja In prekrškov maksimalnega tržnega cenika so bile Izrečene naslednje globe: 1000 lir: Tomšič Angela, branjovka, Florjanska 29; IJobeve Jožefa, branjovka. Tolminska 15. — Z globo 501 Ur: PapeS Matija, delavec. Dolenjska oesta 3; Orehck Pavel, steklar, Gep-bičeva 18 b; Fust Anica, zasobnlca, Ciril Metodova 83. Naročajte roman »Ivanhoe«! povskoga študija. — Janko, Ljudmila — Poličeva, Miha — Dolnlčar, Kata — Golobova, Vašek — Ba-novoe, .Tanko — Cnden, Kecal — Lupša, cir. kuSkl ravnatelj — Jelnikar, Esmeralda — Rarbičeva, Indijanec — Marenk. Dirigent D. Zebre, režiser C. Debevec, inscenator V. Skružny, koreograf F. Golovin, zborovodja S. Hubad. j Frančiškanski oder Nedelja, I. februarja, ob 16: »Svojeglav, ček«, burka v 3 dejanjih Cene od 10 lir navzdol. Rokodelski oder Nedelja, t. febrnarja: ob 16: Velika skušnjava«. agronom specialist za rastlinsko bolezni (titopnto-log), Ljubljana, Wol-fova nI. 3-1. Uradne ure: od 8 do 12. I PISALNE STROJE in radio aparat« kupuje in plača po najvišji dnevni ceni — tvrdka EVEREST -Prešernova 44. Miši. PODGANE in ščurko zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite t droge-riji Kane, Židovska 1. POSTREŽNICO isrem 7.a takoj za po- BEGUNKO ati siroto brez roditeljev, staro 14 do 16 let, dokazano pošteno, sprejmem brezplačno v vso oskrbo in stanovanje. Predstaviti se osebno v trafiki zraven pekarijc Piskar ob 10 dopoldne. OTROŠKI GOJZERJI popolnoma novi. rjavi st. 31 in 32, prvovrstne izdelave, prodam ali zamenjam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 870. SLUŽKINJO poSteno v vseli ozirih, Iščem za takoj. Naslov se poizvo pri. g. Knmnn - Cankarjevo nabrežje 7-11., popoldne. HLEV 2X2 m. še skoraj nov, ki se lahko prepelje, prodam. Smartinska c. si. 21, Rakar. MOŠKA OBLEKA nova, iz angleškega blaga, zu srednjo vitko postavo, in škor-nji št. 41, rabljeni — poceni naprodaj. —> Ogorelec, Slrossma-yerjeva 4-1. VEČ ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV za zbita dela sprejme koščak Jože, Vidov-danska ccsta 1. SLUŽKINJO pridno in pošteno, k irein osebam, iščem s 13. februarjem. - Ani Potre, Zolena jama -Zvezna 3. Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni oče in brat, gospod Luho Suliadolnih posestnik Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto ob 9 zjutraj. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 7. febr., ob 8 zjutraj v farni cerkvi na Dobrovi pri Ljubljani. Sujica, dne 5. februarja 1944. Žalujoči otroci: Francka, Franci, Luki in sesira Marija Vidmajcr. UBOG SLEPEC mlad, prosi, če bi mn mogel kak človekoljub podariti pisalni stroj, četudi že star in nekoliko obrabljen, da bi se nanj učil strojepisja in si morda mogel potem služiti svoj kruh. - Priglaso sprejema uprava »Slovenca« poa >Slcpcc«. PISALNI STROJ prenosen — solidne znamke, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobra znamka« št. 912. KUPIM posamezne dobro ohranjene zvezke Mayers Konversatiouslexikon. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 906. ŽA" TRST. Benetke, Tadovo, Firence opravim manjše loste. Potujem takoj. Dotrpel je nas skrbni mož in oče, gospod Alo^z Šimnovec krojaški mojster Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 6. februarja, ob 3 popoldne z Zal iz kapelo sv. Andreja k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v petek, 11. febr., ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Trnovem. Ljubljana-Kočevje, 4. II. 1944. Žalujoči rodbini ŠIMNOVEC - MELJO .... .... ,— p<______ _ —,— poldnnske ure. Miklo- I Naslov v upravi »Slo-šičeva 16-11., levo. I vcnco« pod št. 905. Nekega večera sredi junija je ležal | Lovrcnc golorok na stolu počivalniku s pipo v ustih med odprtimi dvojnatimi vrati, ki so držala na verando, a Loviza je sedela v sobi za njim in se ukvarjala z ročnim delom Tedaj je dejal, ko da bi glasno mislil: »Jako težko je biti mlad — posebno ie moškim.« »Ali je vam težje?« »Mislim, da je težje. Začne se s tistim dnem, ko si deček misli, da je odrasel, a tega nihče noče pripoznati.« Zasmejala se je. »Kar smej se. A ta doba ni dobra in kadar bom sam oče, bom mislil na to. Danes se fantiček igra še z zidaki, jutri pa ima že predavanje o socialnih vpro šanjih. Odraili se mu smejejo. Vendar pride na vsak način tisti dan, ko se maščuje.« Dvignila je glavo in pozabila na ročno delo. Ali je spet v mislih v preteklosti in obračunava? Nadaljeval je: »Ljudje govorijo o navdušenju mladine, nihče pa ne govori o obupu mladine — in vendar — nemara črpa mladina največ idei iz odpora.« >M«ni se dozdeva, da je to škoda —• ne le ze mladino, ampak tudi za ideje.« ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER Ležal je na stolu in je opazoval zahajajoče sonce daleč nad sinjimi griči, daleč tam za jezerom. Slednjič pa je ie izustil: »Ko bi človek vendar imel očeta!« Na Lovizinem obrazu se je pojavil materinski izraz, ko je uprla oči v brata. Nadaljeval je: »Če je v človeku vse le preveč zmedeno, tedaj bi bilo dobro imeti koga, ki je mo« priti k njemu. Saj ne vidijo sveta vsi tako jasno kot ti.« Sestra je sedela ko prej in je pozabila na vezenje Spričo brata se ni čutila krivo, vse je pač prižlo, kot je prišlo, in sentimentalna ni bila prav nič. Mogoče jc malo preveč odkrito kazala, da ji je všeč, ko vodi gospodarstvo in ukazuje, saj je bila zares ko riba v vodi. A če bi bil Bruset dobil brat namesto nje, bi bila že edavnaj to pozabila in se lotila kake druge stvari. Nadaljeval je: »Loviza, ali veš, prej, ko sva bila še majhna, kako sva se časih | splazila kam, da bi se mogla pogovarjati ' o svojih pravih starših? Ali se spomi- Injai?« »Seveda — a kje je že to!« »Niti na potrebščino jih nisva povabila!« »Lovrenci Saj vendar prav dobro veš, | da je bilo to nemogoče.« »Tako?« Obrnil se je z obrazom k njej in dodal: »A1J mogoče veš, kaj sta tako hudega storila?« »Ali kaj več vem, ko ti? Mati vendar ni hotela nikdar nič slišati o tem. Toda midva, midva se ji ne bova mogla nikoli zadostno zahvaliti za to, da naju je semkaj rešilal« Kmalu nato je rekel, ko da bi govoril iz samih daljnih sinjih gričev: »Pa če so najini 6tarši vse d.ugače vzvišeni... kot je bila tista, ki sva ji kasneje rekala mati?« Zdelo se je, ko da bi začutila sunek in zastrmela s* je vanj: »Ljubi Lovrenc — ali ne moreva govoriti kaj drugega?« »Jaz se bom kmalu odpeljal k njim,« jc povedal. »Ti? Ne, LovTenc, tega ne boš storil.« >Greš z menoj, Loviza?« Po glasu je bilo spoznati, da se ne šali. »Ali ne bi kaj drugega govorila?« »Najini pravi starši živijo v bedi v majhni koči daleč tam zgoraj v gorski kotlini. Njihova otroka ki sta vzgojena v bogastvu, pa jih nočeta več poznati.« Močno »e je razburila: »Ah, saj sam dobro veš, da to ni pravi vzrok!« »Zdaj sta že stara. Ali pojdeš z menoj?« »Mati naju ne bi bila nikdar pustila. 7daj pa, ko je komaj pod zemljo! Lovrenc, saj ne misliš resno!« Ni ji odgovoril, ampak ]e vstal in je ž.vižgaje odšel na vrt. Vezenje ji je obležalo v naročju, sedela je in zrla predse. Pravi starši — ne, nikoli ni mislila nanje drugače ko na nekaj neprijetnega daleč tam v dalji, ki ju je mati z Bruseta spričo njih oba rešila. Ali so še živeli? Seveda ni mogla ovirati Lovrenca, da se nc bi odpeljal k njim In potem? Če bo ondi našel novo oporišče in bo ona kot sestra povsem odveč? Prvikrat ie do dna občutila, da ji je tokrat potreben. Tu je prežala nevarnost, ki bi ga po njej za zmeraj izgubila. Čez neka) dni nato, ko že leži v postelji, se odpro vrata in Loviza pride k njemu v lahni, svetli jutranji halji in raz-puščenih rjavih las. »Oprosti,« pravi, »a lase si bom umi- la.« »Tu pri meni?« »Ne — toda poslušaj!« Sedla je k njemu na posteljo. »Na vsak način mi moraš nekaj povedati.« »In sicer?« »Zakaj si tako nenadoma začel s tem ... z najinimi pravimi starši?« »Tako « Šel si je z roko čez oči. »Pred nekaj leti. je bil prijatelj najinega očeta pri meni in m; je pripovedoval o njem. Ta mi je tudi rekel nekaj sličnega, ko da je moi boter A takrat me ni bilo volja, da bi se kai pobrigal za take stvari.« »Povej, kaj je de|al tisti človek?« »O očetu je rekel, da je eden najimenitnejših mož. kar iih pozna.« »A mati?« »Da jc bila kot mlada žena jako lepa. Toda — ali si kaj misliš, kaj sta morala tadva prestati, ko sta morala tebe in mene drugam oddati?« »Zakaj jima je pa šlo tako slabo?« »Saj veš, bolezen, nesreče. Bo paS dolga zgodba « »Toda — ali nista zakrivila nekaj prav hudega?« »Nič; to je bilo neresnično besediče-nje.« Nekaj časa je molče sedela in je zrla skozi okno. Slednjič je povzela: »V poslednjih dneh sem res bolj natančno premislila vso to stvar. Saj, če je zadeva taka, da živijo starši v takih slabih razmerah, potem bržkone ni prav, da se ne bi pobrigala zanje. Toda ...« »Toda?« Dvignil je obrvi. »Toda ona druga, ki leži v grobu, Lovrenc. Če bi naju videla, da se tjakaj peljeva?« »Ali ti je ona bliže?« »Tak pomisli verJar! Vse- je tako čudovito zamotano!« Moral se je nasmehniti. Dedinja milijonov z zdravo pametjo, ki zanjo ni bilo na svetu ne ene uganke, se ie zdaj nemara le spoteknila ob majhno nejasnost, ob kak spomin na pravo mater, mogoče jo je začel klicati kak daljni glas. To je bilo nekaj, česar si ni mogla zapisati v knjige, vse se ji ie zmedlo in zatekla se je k bratu in tu ie zdaj sedela. »Predvsem pa se sam ne smeš odpeljati tia,« pravi in še zmeraj gleda skozi okno. »Živijol Z menoj greš! Ti si pa res, vrag me vzemi, izvrstno dekle! Kdaj se odpeljeva? Jutri?« F0x »Liudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskamo: Jože Kramarič - Herausecber, izdajatelj: inž. JoŽc Sodja - Scliriftleilor, urednik: Janko llatucr.