GLAS SVOBODE. SLOVENSKI TEDNIK
7„i Koann n«t»i»wi
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
BLOVJDNIO WBUSKIiY
Dnnru To Tn IHTMMrr« O* T«i Luoun Ouam
"OD BOJA DO ZMAGE1'!		"KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SV0B0D0"l
Štev. 8.		Chicago, 111. 22. februarja 1907. Leto VI.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
Kakor kaže, volitve v Rusiji bodo z a socijaliste Izpadle vse drugače, kakor so v Nemčiji. Do-aoeFaj izvoljeni zastopniki za dumo so povečini pristaši socialistične in revolucijonalno misli. Vlada propada. V industrij al nih diatrikyih v Petrogradu je izvoljenih 150 elekHorjev. Med temi je 50% socijalistov, 30% soci-jalnih revolncijonalcev, 15% neodvisnih, 4fr ustavnih demokratov in 1% vladne stranke, V Moskvi je izvoljenih 184 soeijal-nih demokratov, 23 neodvisnih in 31 socijalnih revolueijonarjev.
—	Proces rudi dne 25.' anrg. 1. 1. izvršenega atentata na ]x>sestvo mi-nistersfkega predsednika Stolvpina se je te dni končal. Pri atentatu sta bili udeležili tudi Klitntn^a in Te-rentieva. Obtoženki nista nutrali pomudenili zagovornikov in sta s popohio hladnokrvnostjo čakali na obsodbo. I'*' kratki obravnavi sta bili obe obsojeni tra smrt S posredovanjem očeta Klimo ve, ki je član ruskega državnega sveta, pa sta bili pomilošceni v dosmrtno ječo. Obsojenki sami nista- prosili milosti ter sta odkrito in neustrašeno izjavili. da hočeta biti tu d t še vbodoče pristašinji revolucionarnega gibanja. Mati K'Tiinovc smela je z ozi-lom na dostojanstivo svojega moža kot člaTia državnega 3veta obravnavi priso.-tvovati, kar je drugim ose-
cr zabranieno, J — Premogovnik v llaehmutu go, ri. Kako je -nastal ogenj, se še ne \r. Zgorelo je večje število delavcev, ki fo bili v jami. Dosedaj so spravili na' površje 40 mrtvecev.
FRANCOSKO.
—	Klerikalci na Francoskem pravijo, dta? se borijo v sedajnem boju med cerkvijo in dr/aw za svobo do cerkve, ter očitajo "brezbožni" francoski vladi, da hoče katolikom božjo službo za bran it i. To seveda ni res. Toda« k!;tko ti fanatizirani pristaši katoliš/kih "svobodomisel-cev" včasih svobodo pojmrjo, spri-čujejo dogodki na predzadnjo nedeljo.-Na Francoskem so nekateri pametnejši katoliki sprejeli zakon o ločitvi m si ustanovili takozvane verske občine. "Pravoverni" katoliki. to ie pum taroki in papežu slepo pokorni katoliki so v<lrli v eno takih neodvisnih cerkev, kjer se je služba božja ravno opravljala. "SvobcwV>misehii" nasilneži so mašo beročega duhovnFka in prisotnega nadškofa začeli izzivali na na j-nesramnejši način, sk&ik&li po sto-Wi in tulili kafltor divje zveri. Nadškof je rekel, da je preživel med divjimi narodi 36 let kot misijonar, a nikdar ga ni noben divjak ovira1? v' ROvorjcnju. Tukaj ga pa ovirajo tafkozvatr pobožni ljudje, ki imajo '^to veto kakor on sam, in ki se haje borijo za "svobodo"!
BULGARIJA.
; V eni zadnjih- številk smo poročali. da stavkajo držaji i želczni-^rji v Rnlgariji. Vla<kv je sedaj, kakor se poroča iz Sofije, popohio. fna fop tiTlirala pred delavci in do-v povišanje pbče ter bo vse * raj kujoče zopet nastavila. Nada-J je bo vlada, sestavila komisijo, kr redeFati načrt, kako bi se splošni položaj delavstva zboljša!. —
'h^airski železničarji so izvrstno ^KQniziratii, in zato so tak uspeh dosegli.
TURČIJA.
—	Turčija se moderniziral Ne-
zagonetna smrt podadmirala lipase je date porvod raznim
govoricam, ki dokazujejo, da se tudi na Turškem poslužujejo istih metod, kakor y modernih driuvah, kadar hočejo prikriti kako neljubo resnico. Pokojnega pašo je sultan imenoval' za predsednika komisije, ki je imela preiskati nedostutnosti neke bojne ktdije, zgrajene I. 1870 11a Francoskem. Tri dni kasneje pa je obiskal podadmira'la visok unad-uik in mu dal razumeti, da bi bilo želeai, da od svojega niesta pri komisiji odstopi. Hairi-paša pa se je temu uprl — in štiri ure pomeje je bil mrlič. Sodi se, da je bil mož zastrupljen, v to svrlio, da se preiskava onemogoči.
PERZIJA.
V	Perziji imajo revolucijo. Vladi in :ahu »»vražni življi so se združil] v nctciko ligo, "medjein" ime-i. -vano, katera je razširjena že po vseh večjih mestih kraljestva. Vsa nevolja nezadovoljnega ljudstva je zlasti obrnjena proti parkame1U.11 in proti šaliu, kojih veljave ne priznava jo več. Piuntarsko gibanje se ja-ko opasno širi, in vlada je brez mo-či, da bi ga tidiušila. V Teheranu je guverner brez moči, in onega v Ta-brizu |xi so ustaši celo prijeli in pre tepli. Na prltink- parlamenta morala je vlada odpustiti tka Belgijca, ki sta bi'ta nastavljena v ministerstvu (eden od tih je bil ee!d trgovinski minister), da (»tolaži razburjeno ljudstvo, ki ni bilo zadovoljno s fxi. slovaujem imenovanih dveh.
ANGLE2KO.
— Angleške prvoboriteljice za žensko volilno pravico so priredile pretečeni teden v Londonu velikansko demonstracijo. Iz vseh delov dežele prihitele >0 zavedne ženske v glavno mesto, da se udeležijo demonstracij in oblh tla |x> mestu, ki se je imenitno obnese!. Niti dež niti blato ni zadrževalo jxigumnrh prvo-boriteljic za žensko pravo. Bile so tukaj združene iz vseli stanov: imenitne gospe v žametu hi s\ili v klel "i korakati poleg revno oblečene delavčeve žene; dijakinje v svoji akademični uniformi (x>leg tovarniških delavk; nadalje umetnice, zdravnice itd.
JAPONSKO.
V	Washingtonski zlxmiici predlagan i dostavtki k 'ameriškemu na-selniškctmi zakonu, s katerimi bo priseljevanje Japoncev v Združene države omejeno, so povzročili na Japonskem veliko nevofjo. Toda dobro poučeni krogi ne najdejo 11 i-kakih razlogov za pritožbe proti a-meriški vladi. Japonski državni svet lii miiiisštri ne kažejo prav nobenega vznemirjenja mdi diplomatiČne s:tuacije.
FANATIČNI MENIHI.
Italijanski časopis "Corriere delta Sera" |x>roč» o boju, ki se je vr šil med italijanskimi frančiškani in armenskimi menihi v ka|>e!ici v Betlehemu. Ko je procesija franči-3kanccv dospela v kapelico, napadli so jih Armenci s poleni, in prišlo je do srditega' boja, kot orožje so služili križi (krucifiksi) in razna cerkvena posoda- Voditelj f ranči-škancev. bojevit menih, ki se je u-tlelcžil že več taki'h pretepov^ se je bojeval kpt tšffer, a slednjič je bil premagan in se je, iz več ran krvaveč. zgrudil na tla. Nekemu drugemu frančiškanu so razbili cepiti jo, a vkljub temu so kni*čno venda-r-le frančiškani ostali na bojišču zmago-valci in Armence iz kapele potisniti. Zmaga pa-je bila drago plačano1: vse "svete posode" in svetfTke ležale so na tleli razbite in po al bar jm je tekla človeška kri! — Italijanski konzul v Jeruzalemu je vpeljal preiskavo.
Ameriške vesti.
Dobrohotno!
Samo šestnajst ur neprenehoma sme biti uposlen železniški nasrtav-Ijenec, — potem se nm iiK>ra zo^x't dati kakih 10 ur jx)čitka! Tako se glasi postava, ki se je ravnokar |hj vročem boju sprejela v kongresu Združenih držav.
Torej samo šestnajst ur nepretrganega dela v dobi pare in elektrike? Vsak komentar je nepotreben.
Mož dela, zbudi se!
Katastrofa na Morju.
Pri Block lslandu, R trčila je s premogom naložena lailija "Harry K now'ton ", tri milje od obrežja odilaljeno, ob pamik "Laiclunont", ki je vozil 150 |xjtnikov iz Provi deuce v New Yonk, Razsajal je si-lovit 'vihar, 111 premogarsko ladijo zagnalo je s tako silo od strani v parnik, da se je slednji, močno poškodovan, v 15 minutah jjotopil. Na njem je bilo^ kakor rečeno, 150 |x>tnikov in 50 glav moštvu. Izmed vseh joo oseb >e lih je rešilo le 21. Nesreča se je zgodila tako hitro in s tako naglico, da pri [besnečem viharju ni. bilo tuožno misliti na- ob sežnejše rešilno del6. Po koliziji so nastali na parnikui grozni prizori; vse je letalo okrog kakor brez uma: možje, žene, otnx:i, — iti kričalo |» rešitvi. Nekateri so v obnpn jjoska-krali v nx)rje, a v ledeno mrzli vodi so utonili oziroma zmrznili; dostt jih je, videč pred seboj neizogibno smrt. popolnoma xbla»*l<>. Le dva J rešilna čolm so tnogli s pa mika spustiti vf morje. Rešilne čolne je spustila tudi ladija "Knowlton";
tudi ta je močno jx\škodovana. $ele šest urn cm. v s leti tulečega viharja silno napornem veslanju je dosjx'Io samo 2\ rešencev na sivho, vsi uajxd zmrznjeni in do »mrti ir-trujeni; med|x)ton>a jih je večjo število zmrznilo.
\V.m\V HWtt rttjilki
—	Poroča se nam: Dne K februarja povozil je vlak Erie železnice j>ri (iirard, < >.. rojaka Jožeta Pucigarja. ki se je vračal z dela domov, ter ga strašno ra-zmesaril. Nesrečnež je bil star <»krog ^o let in -e!v 3 leta v Ameriki. Dmtia je iz Sostrega1 pri Ljubljani, kjer mu živi žena.
—	l>ne 6. februarja pa je zasulo plast kamenja Janeza Romšaka v Sopris, Colo. Hi! je v trenutku mrtev. Sinu je zlomilo nogo in >e nabija sedaj v bolnici. Pokojnik te bil doma iz kamniškega ok naj a in oženj en. \ stari donwhii zapušča ženo in tri nedorasle otroke v starosti 3—ti let. v Ameriki p! mu živijo tudi trije sinovi. Za pogrebne stroške je komfxanija. pri katere j je bil ushi/lxMi, prispevala $50. primanjkljaj pa skiovi. —
N ti Pttcigar n ti Romšak nista bili pri kakem [»odpornem društvu.
Iz delavskih Ih »tankarsklh krogov.
pri<l Holrugov Moyera, Ilaywoo-da in Pettihoneja ob obletnici njih krivične deportacije, kteri se je vršil v nedeljo popold'ne v Chieagi, jo izpadel najsijajnejše. Navl 5000 oseb je napolnilo Bran-dovo dvorano, vogel Erie in Clark tftl; prisotnilu so bili z malimi izjemami sami delavci. Govorili so aodrugi: O'Neill, urednik tednika "Miners Magazine" v Denver, Colo., Anton Johansen, Jos. Sehuiidt (nem&ko), .l<diu Collins, J. M. Barnes, tajnik centralnega odobra socijalifitične stranke in H. Bartel (tudi neraH'ko). Govorniki so na drobno razložili mučen položaj treh uradnikov W. P. of M. in objednem slikali bestijalne namene kapitalistov, kteri hočejo s pomočjo zvezne justice usmrtiti Moyera, Ilaywooda ertt'. Poslu-šalci so govornikom z burnimi klici in aplavzi izražali svoje simpatije. Pred sliod'om je bila tudi demonstrativna parada po bližnjih ulicah, ktere se vde-ležilo do ^MK) delavcev, V vrsti so vihrale rtuleče zastave s primernimi napisi, kakor "Ali »ta državi Colorado in Idaho v Rusiji?" — "Vee pravice Moyeru, Haywoodu in Pettibonejul" itd. Na tisoe« in tisoče ljudi je stalo na trotoarjih in zrlo na mimoidoče demount rarwte. Deinonstrneija in protestni shod sta se vršila v popoLnein miru. — Istega dne (v nedeljo) so se vršili nešteti protestni shodi tudi po dragih kritjih Zdr. držav,
V -T	- - —......
Pri tej prdiki naj omenimo slučaj. ki je jedini v Chieagi in mor-
—	Grozeči A t raj k telegrafistov je prestrašil Postal Telegraph Cd. Ustregla je svojim uslužbencem in "radovoljno" zvišala plačo za 15 odstotkov, f'uje se, da bo tudi Western Union Telegraph Co. zvišala plačo v a 10','.
—	Delavke v tvornicah za klobuke v Chieagi so se zadnji teden organizirale v močno unijo,katera šteje že nad 3000 članie. Na čelu unije stoje dbbre sodruginje, ktere so takoj pri prvi seji izdelale načrt za novo plačilno lestvico, ki se ima predložiti lastnikom tovarn za klobuke.
—	Demonstracija in protest v
da v eelej Ameriki, kteri se je dogodil zadnjo nedeljo: Rev. J. O. Bentall je v svoji "People's Church" na L Ave tudi obhajal "Kidnaping Day". Daroval je mašo za Moyera, Ilaywooda in Pettibonejn in v pridigi je omenil. dii vrhovno zvezno sodišče s omenjenemi tremi sodrugi dela isto. kakor je svoje dni delal Poneij Pil alt1 s Kristusom. Rev. Bentall je tudi urednik lista "Christian Socialist".
Sneijalistična stranka v Chieagi je na konvenciji dne 13. feb. nominirhla svoje kandidate za bližajoče se mestne volitve. Kandidatom za mayor« je bil nomiuiran sodr. George Koop, član "Internacionalne Tipografi-čne Unije št. 16. City Clerk: A. W. Matice, linijski usnjar. Blagajnik: .1. A. Ambrož, linijski mašinist. Dalje je stranka postavila 27 kandidaitbv za aldermatie
v nuznih wardah, kterih imena pa objavimo drugikrat.
Po principih mednarodnega so-eijalizma in v koristi delavskega razreda, kteri je po svoji volilni premoči lah'ko merodajen, je socialistična stranka v Chieagi, 111., za svoje volilee v mestu na svoji zadnji konvenciji razglasila sledeči program:
Prvič: osemurni delavnik po vseh' navadnih delavnicah in tvornicah ter odstranitev vsacega kontraktnega dela.
Drugič: strogo nadzorstvo v vseh tvornicah, delavnicah in po izvršnjoeih se stavbah v prid telesne varnosti in zdravja uposlen i h ljudi.
Tretjič: pomnožitev potrebnih delavnic v svrho uposlenja brezposelnih delavcev.
četrtič: ustanovitev municipal-nih skladišč za premog, ledenic, pekarij in mesnic ter pomnožitev takih delavnic, ki izdelujejo oziroma preskrbi ju je jo potrebščine za imenovane lokale.
Petič: ustanovitev ljudskih parkov v večjem številu v pri-
mernih razdaljah s prostimi pripravami za telovadbo in prostimi kopališči.
Šestič; Volitev šolskih odbornikov i/, ljudstva. Prost poduk in izobrazbo za vso otroke do 18. leta. Skrbna pažnja, da ves naraščaj prisostuje poduku. Za stroške prosto razdeljenih knjig naj učenci povrnejo le gotove odstotke.
Iti sedmič: ljudstvu pravico do poroČevanja, posezanja in odklonitve predlogov pri meatfni posta-vodaji.
—	Iz letnega poročila socialistične stranke v Zdr. državah za 1. l!MXi, kterega je podal gl. tajnik in sodr. -I. M. Barnes v središču stranke: Chieagi, razvidi-mo, da je imela naša-stranka 31. dee. m. I. 2(5.784 redno plaeujočih udov proti 23.327 v prešnjem letu. Stranka obstoji iz 1000 lokalnih klubov, kteri se nahajajo po 31 državah in teritorijih. Te številke so dokaz, da se mezdni sužnji v Ameriki vedno bolj zgin-jajo pod prapor soeijalizma.
—	V Butte, Mon>t., štrajkajo tiskarji, stavci in Časniški repor-terji. Vsled tega je lokalno časopisje suspendirano in busine® v mestu je padel za 50%. Štrajk je nastal, ko so lastniki časopisov odrekli tiskarjem večjo plačo: 50 centov več na dan, in ko so se branili dovoliti International Typographical uniji druge koncesije.
1. marert nornerajo ravnotam
zaštrajkati tkidi poištni vslužben-0!.	0
NEKOLIKO ODGOVORA,
Ali nas je — Caltimetski "Klo-basnik"! V svoji zadnji številki nas zmerja s komuni isti m nam očita nevednost. Seveda, kreature okoli "(ilasni'ka ' so silno učeni gospodje; zlu^t i "isoeijologv R. S. je sam samcat žakelj učenosti in filozofije, odkar je začel mrcvariti Manksom in Uisallova dela. Ni čiutei torej, da je našel pri nas dkiko v jajou. kar pa se iix're {»srečiti le "visoko-učenemu ' — frazarjiu! Sreča, da oslovsko rigan je ne dose za nebesi
t) vsem taki)' "dobio" iufonnina-ni (!) nesvvorški kapitaliistieni dnevnik ( včasih je tudi "delavski"
—	kadar mu kaže!), mas je budi! Prišel je - celim vencem puhlic in niskotuiih psovk, in misli, tla nam je steni kar sjat]x> zajirl! D jej, o jej f
—	"Clas Norada'' pride najttaje v dolgem, svitlem fraku, če-, to smo mi, ki nekaj vemo in veljamo! — Kaj lx>do drugi berači, nemaniči!... 2e (k>br<i, go^xntje! Vi "ploskajte" iz nemAih dnevnikov, prk>bČujte ravltirske pc»vesti, kakor je "VVi.11-netou". klanjajte se republikancem in kapitalinmi, psujte kolikor hočete. — mi bomo pa v svojem listu pisa'lt, kar bomo mi hoteli in kar spoznamo za umestno in delavstvu koristno. Vi irak dmrega ne znate kot prepisovati rz drugih časnfkov
—	izvirni ste edino v psovkaili in v načinu, kaico bi mqgli škodovati alt jx> celo ai|gonobiti druge časnike, tla bi |x>tem Vi imeli proste roke. Ziato se na Vas niti najntanje ne oziramo. "Glas Svobode" piše odkrito, brez zavijanja — Vi ste pa škodoželjni hinavci! V u G kisu Naroda' vedno upijete, dai odklanjate oseb-nosti, dočin> na grd, irmtazan način napaidate vse ludi, ki se ne klamajo Vašemu ošabnemu fraku. Gospodje. to. to je nemoralno, to Va^e hinavsko zavijanjeočij — »ne resnična beseda o "postrrf^BIljt»!" Sicer pa? — škoda prostora,
t A
2
•LAI rVOBODB
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. PRVI DEL. ,
(Nadaljevanje.) IV.
J ur j a so s pekle tc besede v srce. Zdelo se mu je, da nna sili vsa kri v glavo. Srditi ifjcgovi pogledi so Juti kazali, da je »jena pšica zadela v živo. Aid knialu je Juri premagal. svojo nevoljo vsaj toliko, da je mogel mirno reči:
Razloček je ta, da eden ve kaj hoče in kani gre; drugi, ta pevec, pa je blazen in lahko brezvestni ljudje ž njim store, kar hočejo."
"Ne; obai sta enako neumna; pri enem izvira neumnost iz možgan, pri drugem pa iz srca; z obema pa se ženske igrajo kakor hočejo."
Juta in devinski vladar sta se za-čuvši te besede hkrati obrnila in zagledala velikega! moža, z dolgo brado, ki je držal v rokah tako železno palico kakor Juri, za pasom pa je imel velikanski nož. Juri se ni spomnil, da bi biH kdaj videl tega velikana, Juta i>a ga je morala poznati, kajti njegov prihod jo je očividno razveselil
"Xe vem, če Vas je kdo vprašal zas Vaše mnenje," jc ošabno rekel Juri. "Vsckako nima nihče izmed Vas tako močnih zob. da bi mogel enemu teh neumneže v načeti kožo, in ta neumnež pravi na ves glas, da je podlo in nizkotno, zlorabljati slabost zaljubljenega pevca." .
'Ta moj nož je načel že marsi-kako kožo, ki je hib t rja kot volčja." Pri teh besedah je velikan vzel svoj nož izza pasa. Njegov pogled se je srečal s pogledom gospe Jute in devinski vladar je imel v tisk, da sta se Jut^ in tujec s tem enim pogledom sporazumela.
Med tem je bil nesrečni pevec Oton Vidal prišel k zavesti. Priplazil se je do Jute in fcdrhoval ležeč pred nogami njenega konja:
"Jaz sem Vas volk, kajne mik> stiva, da sem Vaš volk in si s svojo krvjo prislužim Vašo ljubezen."
Blazni pevec se je Jurju tako smilil, da ga je obšel resničen gnev.
"Razumem Vaše početje, gospa Jurta! Vi hočete s krvjo tega nesrečnika izbrisati spomin na orgijo, ki ste jo nekdaj preživeli. Ali mislite, da bodo res ljudje verjeli, da ni gospa Juta plem Marhland ni-ktbr z nobenim čestiVem drugače ravnala kakor s tem blaznim pevcem ?"
Gpspa Juta je zaporedoma pre-blcdevala in zardevala, tako so jo skelele te besede devinskega vladarja. Ustne so ji tako 'trepetale razdraženosti, slišalo se je samo neko sikanje. Juri pa je tudi videl, da ni mogla govoriti; da je Juta globoko pogledala v oči neznanemu velikanu in slutil je, da sta st z očmi domenila glede — njega. Instinktivno je Juri položil svojo levo roko na bodalo, ki je tičalo za njegovim pasom in dvigniti z desno roko železno palico, ki je ležala poleg njega Pripravljen ie bil na boj, sicer se je pa zanašal, da se mu uklonijo Jutini spremljevalci, če jim le pove, kdo da je.
Jtuta je zapazila Jtujeve priprave in je velela svojim spremljevalcem, nuj se odstranijo. Jezdila je ž njimi nekaj korakov daleč, potem pa se naglo vrnila do Ju rja in se ustavila pred n j itn. Nekaj trenotkov si ga je ogledovala, kakor bi si hotela za vedno zapomniti njegovo obličje in vsako jiotezo na njegovem obrazu m poznalo se ji je, da so ji vstajali v srcu presladki in nepozabni spomini. Pred njenimi nogami je jtval umirajoči Oton Vidal,- blizu nje v senci samotnega* d revesa se je pa naslanjal ob svojo pilico nepoznani velikan. — Juri pa jc ravnodušno ir> hladno stal pred njo in niti njenih pogledov ni hotel razu* meti.
Iz nedrij je potegnila Juta kito moških las in je polglasno rekla Jurju:
"Te lase sem neko nepozabno noč odrezala z edine glave, ki je kdaj slonela na mojem srčna Ce bi me lastnik teh las sifrako kito hotel pri-
vezati nase, jaz bi mu biLa sužnja in bi mui rada sledita do konca sveta."
Mehko in vabljivo so se glasile te besede. Juta se je nagnila na glavo svojega konja, prav kakor bi ponujala Jurju svoje ustne in kakor bi koma.) čakala, kdaj se jI ■približa toliko, da mu zamore, oviti roke okrog vratu.
Juri pa ni omahoval niti treno-tek. Stopil je za korak nazaj in molče potisnil svoje kodre, ki so mu padali na tilnik, poti svoj baret.
Tedaj se jc Ji«a zganila kakor da jo je zadel udarec z bičem. S hri-pavim glasom je zakričala nepoznanemu velikanu:
"Črni Peter — njegove lase moram imeti in ti mi jih doneseš. Evo — po čem jih spoznaš "
Juta je vrgla črnemu Petru kito las, ki jih je toliko časa hranila v nedrij iti, in poln mošnjiček, ki je zazvenel, ko je padel na tla.
"Za ta denar se dobe vsi njegovi lasje s kožo vred," je veselo zakli-cal črni Peter, gospa pa je pognala kt>nja in xdlrjala za svojimi spremljevalci. ne da bi se bila le še ozrla na devinskega vladarja, in ne meneč se za nesrečnega pevca, ki je ležal v svoji krvi in vzdihoval: "laz sem vaiš volk. m lostiva dama. jaz sem vaš volk."
V.
Juri Devinski ni trenil z očesom, ko je slišal ime črnega Petra, dasi je bil nositelj tega imena |>oglavar razbojniške čete, ki je srtrahovala vsq Furlansko in Goriško. Koroško in Kranjsko. O črnem Petru so si ljudje pripovedovali cele bajke; pravili so, da ni samo hrat>cr in močan, negi* tudi krvoločen in neusmiljen, Juri se je zavedal, da sovraži črni Peter iz dna svoje duše. ker je bilo devinsko ozemlje edino, kamor se Petrova četa ni več upala. Prišla je bila nekajkrat na Kras. ali Juri je vselej zbral svoje može, je dal brez usmiljenja obesiti vsakega ranjenega ali ujetega razbojnika iti je dal razglasiti, da dobi bogato darilo, kdor mu prinese glavo črnega Petra.
V tistih časih ni b:!o na cestah nikake varnosti; ropali so vitezf sani :, ropale pa so zlasti mnogoštevilne razbojniške čete.
Po J nt i nem odhodu si jc Juri z nekako radovednostjo ogledoval črnega Petra. Ta se ni ganil s svojega mesta, prav kakor bi mu laskalo, da je obudil pozornost mogočnega devinskega vladarja. Zdelo se mu je, da atoji prod Jurjem kakor usoda, kajti na to ni mislil, da bi >0 mladi v i t k • Juri t.pal. začeti ž njim lioj. To ga je navdajalo s |x>-selmim zadoščenjem ;n živo m je >1 kal. kak strah prevzema Jurjevo srce.
Toda razbojnik jc bil v zmoti. Juri je bil pogumen n se ni bal no-benc nevarnosti, povrh jc bil pa tako sam ivesten, da sploh ni nikjer videl nevarnosti. Hoj s črnin Petrom ga ni strašil, j>ač pa mu je bila neprijetna misel, da zna izgubiti mno^o časa in da ne pride pravočasno v Čedad k svoji Katarini, Zato se je približa'1 razbojniku in nnt rekel:
"Koliko ti je dala lepa gospa Juta, da ji prkicseš moje lase in morda tudi mojo glavo? Rad bi vedel, na- koliko ceni smrt tis.tega. kateremu v življenju ni mogla «dreči nobene želie?"
Črni Peter je prezirljivo odkimal.
"Gospa Juta je blazna. Za teh dvajset oglejskih cckinov, ki mi jih je dala. ti ne iztrgam nobenega lasu."
"Jaz ti dam dvajset beneških cekinov, črni Peter, če me pustiš v miru1 oditi." — Črni Peter se je zasmejal in, oči ^o se mu zasvetile v divjem ognju.
"Toliko denarja ti sploh ne pre-mnreš. da hi te jaz pustil iz svojih rok. Poznam te. Juri Devinski, stokrat bt bil rad dal cel voz zlata, ko h' te bil mope! dobiti v svoje pesti. Zdaj, ponosni vladar, Jri si tolikrat že izrekel smrtno sodbo nad mojimi tovariši, zdaj te imam in zdaj bo razbojniški poglavar izrekel sodbo nad tvojo kronano glavo. In zakli-njam se ti, da ti bom stokrat poplačal. kar si ti stori! mojim lju-
dem."
"če boš mogel, črni Peter," se jc Juri rogai razbojniku- "Ni t^ovolj, da si me ujel, treba je t udu da me obdržiš v svojih rokah. Če so ti moji cekini prelahki, posknisi če je moja palica dosti težka."
Držeč bodalo v eni roki in sukajoč železno j>alico 7. drugo roko, se je Juri zapodil na črnega Petra, tako hitro, da jc razbojnik komaj od skočil. V tistem tienotku |»a jc že iz grmovja planilo dvanajst razbojnikov. Zagnali so se na1 J ur j a, ki se je boril s črnim Petrom, iii ga hipoma1 podrli na tla ter mu iztrgali j>alico i 11 bodalo. Juri je tnvidel, da je vsaka borlw. s tolikimi sovražniki nemogoča in zato se ni branil, ko so mu razbojniki zvezali roke in ga odnesli, v stran. Pri tem razburljivem in nevarnem dogotlku ni Juri izgubil duševnega ravnovesja; ravnodušno si je ogledoval podivjane obraze razbojnikov iti kakor bi jih hotel dražiti ter jim pokazatj svoje prebiranje, je na tleh ležeč začel po svoji navadi polglasno žvižgati vesel napev. •
Razbojniki so prenesli Jurja v globoko jamo, ki jc bila >d vseli strani zasenčena od dreves in grmovja in kjer so imeli svoje taborišče,. Prav ko so Jurja postavili na noge. tla si pomaga v jamo, jwlno skalovja. se je devinski vladar spomnil, kaj je zapustil na mestu, kjer je bii napaden.
"Ah. kako sem pozabljiv," jc za-kHcal Juri; moja lepa Vihra je o stala tam, kjer ste me napadli in lam leži tudi smrtnoranjeni pevec v volčji koži." In zapovedujoče je velel razbojnikom: "Idile |>o mojo kobilico in" prinesite tudi ranjenega pevca semkaj."
Razbojniki so se zasmejali na ves glas. Zdelo se jim je neskončno smešno, da- jim hoče ; vezani jetnik ukazovati, kaj naj store, in da govori človek Čigar življenje je odvisno od njihove milosti, z njimi tako, kakor mogočen velikaš s svojim sužnjem.
"Ali me morda niste razumeli," je novič zagrmcl Juri in se ponosno vzravnaj1, dasi je imel na hrbtu zvezane roke. "Prj moji veri, {»redno Vas dam obesiti, bom vsakega izmed Vas dal bičati, da bo meso V cunjah od njega letelo, če takoj ne izpolnite mojega povelja, Pojdi-ite |k> Vihro in ]»» ranjenca."
Razliojnike te ta osorni in neustrašni nastop devinskega vladarja tako razkačiL da so začeli dvigati svoje palice in groziti Jurju, da ga na mestu ubijejo. Medtem se je približal črni Peter in čuvši zadnji- besede J ur j eve je vprašal:
"t) čem govori? Ali je Vihra tista slavna kobilica, o kateri se govori, da je vredna sto beneških ce-k'nov."
Da, to je m ja \ ihra," je odgovori-! Jwi. "in kdor mi jo pri|>elie, temu obljubim pomiloščenje."
To |*>t -o ">e razbojniki tako sme-j !-li Jurjevim besedam, da so se nekateri kar ulegli na trato in se držali za trebuhe. Celo črni Peter je svoja usta odprl na steza j it; njegov kndlOt >e je razlegal po ravtliili kakor razgetanje mladega žrebca. _t Dalje pride.)_■
Ah stanuješ v tujej hiši?
Kedaj se boš spametoval?
Jaz ti dokažem, da Ti za denar, kar si ga izplačal 10 let za rent, lahko nabavim hišo v lepem kraju:
Oak Parku.
Kupi loto tamkaj, in ai<o hočeš l>otetn hišo, jaz ti jo postavim.
Cene k>t: $-»50, $325, $350, $400, S700.
t cz tc lote gre elevator, in v 15 minutah si lahko pri City Hall v Ohicagi.
Pridi in |>oglej mojo ponudbo; gotovo ne boš obžaloval. Saj ne zamudiš več, kakor eno uro in 5 centov te stane vožnja. Ali mi pa piši, kje stanuješ in jaz pridem k tebi na dom.
J. A. JOHNSON, lastnik,
Frank (Jram-^sssr-1
184 La SaJle st, (soba 1104),
1'otl v«« of» v*..k dan i» 6»r od A. do H. pil rr. MlsdtJ«. WT 8. r*nt«> A»«.
Chicago, 111.
\> zamudi prilike >
Kmetija*
Is store domovine.
V.
t Nadaljevanje.)
Koncem in začetkoma 19. stoletja se upreza sopar v delo čloVeka. Pmnc železnice nastanejo, na ladi-jah se rabi par za premikanje. Fa-brike nastanejo. Novi svetovi Amerike, Azije, Afrike so odprti, a v njih razprede in |x>s*.*biio v Ameriki evropejski izseljenec novo gospodarstvo brez evropejske tlake, brez grofov in duhovnikov na podlagi svobode. Tekom štiri sto let so Angleži, Francozi, Nemci v Ameriki postavili velikansko (gospodarstvo. Dokler so katoliški Španci v njej nastopali, se je pod nogami istih trava sušila. Ameriko so veliko napravili protestanti nemške rase. V tej deviški ameriški zemlji napreduje hitro človeštva Uporaba stroja je omogočilo ceneno vožnjo tovo* tov |x> kopnem in nnorju, rekah. Ameriško žito je prišlo dosti ceneje, kakor ga zamore |>ostaviti Evro-pejcc na trg. Le Rus si je moral od ust odtrgati žito in ga ceno prodati, dn plača davke in nasiti svoje vladarje. uradni št vo, plemstvo in go-spodstvo. To žito je tudi prihajalo na naše trge. Surovine, kože, volna, rude, železnina prihaja iz Amerike v Kvropo. Naše fabrike so lahko delale, mesta so se raditega večala, ker je % kmetije ljudstvo vrelo tjakaj, v tovarne; botyse življenje se obeta v mestih in boljtše plače. Varajo se s:cer ljudje, ali v mestih se dobi večkrat kak kos mesa it\ več je veselic. Na ubogi, še .start kmetiji, 111 kateri duohovnik veselice vodi .in organist, je umiranje dolgočasno! Tok ljudij iz kmetije v mesta je precejšen. Evropejska veleposestva ne morejo tekmovati z ameriškim žitom. Delavcev jim tihli primanjkuje. Kmet je doslej pridelava! vsa živila za-se. Večjo kiiHitijo je imel, imel tudi več živine, moral imeti več pomagačev. Tudi kmetu s0 zdaj uhajali lastni otroci in kmetijski delavci. Kmet je moral drugače, kakor doslej, kmetovati, ker je bil odkazan le 11a svoje n>ke in na roke mlajših otrok., Videl je, da primanjkuje vrtnih sadežev meščanom, fabričnini delav-1 ceni. da jim primanjkuje mleka* j sira, mesa, sala, masla Kmet je tudi, kakor meščan dejal: z najmanj- i šimi >troški največji uspehi; j*> množil je produktivnost kmetijske j zeml je in kmetskega dela. pomnožil j je pridelke na danem svetu. Vele- j |K>sestvo se pa mora vloči spat; nemira za večno, manjša kmetija postaja trinivpf, katero zakonski [»ar z otroci lahko obdela Zdaj se začne pot tekmovanja malih kmetij. Parola je, da se pridelajo nekateri sadeži večkrat na leto, da se kmet kolikor mogoče neodvisnega napravi od zunanjih močij. Meseca januarja v mrzli Angliji grozdje. Ali 5 krat na leto krompir, ali do 100 klasov od jednega zrna. po zimi -veže sadje, Mnčivje. Na mizi bogataša in delavca prihaja zdaj dosti vec sadežev, kakor kedaj prej. Železnice, parobrodi zbližajo vse kraji' i n svetove. Mleko, surovo mask* flajc kako kosilo tudi mestnim in fabričnini ljudem. Reja^vinjčet jc \flikanska. Zdaj si redijo pasmi, ki \ 1 leta Mire dajejo težo 3—4 centov. Ne samo radi sala, ampak tudi zaradi mesa £re pri reji svinj-čet K obase sr> mestnim in fabrič-nim ljudem glavna jed. Maišinelno se kolje in delajo klobase v velikih mesnicah. Kmet iin,! tudi že v nekaterih deželah zadružne mesnice, fz njrli sam dobi jw> ceni kloliase. meso in Še prodaja družim, da se mu phčajo svinjčeta. V prosti prodaji vzamejo prektipci četrtino vrednosti svinjčeta.
O zdajšn-i dobi razvoja kmetije se lahko reče s kmetijskim zveden-cem Itvjchenberpom: "V mojstro-vanitt zemljiščnih nničij se uči Človek spoznavati in č:s!ati svoje lastne moči. — in ker narava pridržava, ako se zahteva preveč od nje, sili to človeka, tla rabi še bolj svoje n»*žgane in izrablja dane mogočnosti življenja PrebvaJstvo naj Še
toliko raste, človek; vedno več va pogleda v življenje narav« močij in stem razširi prostor za & vila.Vs;rk napredek na kmetiji omtv goči pomnožitev Ijiwlij, ko' prop* danje kmetije, — kakor to ka« zgodbvina Rimljanov, — goni državo in narod v smrt. Samo trgo* ski narodi so .prispodbabljati železnim velikanom, ki stojijo na lončenih nogah."
(Dalje prili.)
Pozor, Hodrugi!
Kakor vsi drugi socijalistiČni li-sti, opravičen je tudi "Glas Svobode' pobirati darove za Haywoodo* obrambni sklcul (Haywood defen« Fund). Dan obravnave se bliža in naši bratje: Mover, Haywood h Pettibone potrebujejo gmotne pomoči za dobre odvetnike itd., da se jih reši nasilne smrti, s ktero jim žugajo kapitalisti in v njih sliiifci ameriška justica. Sodrugi, delavci! Vsak najmanj i denarni znesek je (k>brodošeL Pošljite darove direktno na upravništvo "Glasa Svobode" in od tukaj se skupna svot« odpošlje v Denver, Colo. Imena darovalcev in dotični zneski bodo izkazani v našem listu.
Torej na delo!
Dobri čanI.
Kaj imenujemo mi dobne čase? Večina ljudij mis H, da so dobri časi takrat, ko je dobra plača ali dober business — splodi, kadar je dovolj denarja. Toda pri dobrem pre-misleku raz vidimo, da denar, če se lahko pridobi, se tudi lahko zapravi ; pri tem stremljenju pa malop^ zimo na svoje zdravje, in zato smo večkrat napadeni od bolezni* Ljudje z dobrim podjetnim čutom \t-dno skrbe, da kaj prihranijo, zajed-110 se tudd pobrigajo za svojo živ-ljensko moč. Pri mnogih telesnih neprilikah je Trinerjevo zdravilno grenko vino prva (omoč, ki mtf otme od morebitne nevarne bolezni. Tudi ako smo |x>|x>lnoma zdravi, morali bi pomalenv rabiti to sredstvo za ohranitev telesne moči. To čisto zeliščnato zdravilo, katero j« brez vsake škodljive snovi, je velike vrednosti proti trtem, tudi zastarelim boleznim na prebavilih. Kdor rabi krepak želodec, dober .ipetit, čisto obličje in močan život, naj ga uživa-
Dobiva se v lekarnah ali pri Jos. Triner. 700 So Ashland ave., C/lrcago, lil.
ODPRTO PISMO SLOVENCEM.
Ljubi moj prijatelj GolHn« M. L
Jaz Vam odgovarjam na Vaš« pismo in izpoltiivši Vaso željo Vam pošiljam mojo sliko katero, »Vas prosim, da stavite v časopise in »f Vam prav lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pjšiljali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vant -e enkrat zahvaljujem vsakemu Va> priporočujoč ostajam Vaš prijatelj.
Mike Novak, Mohlen ave., Pueblo, Colo.
NašizfttitopuikL
Za Conemough, Pa.: J. Brtceij. Za Johnstown. Pa.' M. Štrukelj-Za državo Wyoming: Lore** Demšar.
Za SqukIv i«i okolico, 1'toh: /:rank FJts.
Za Cleveland, O* A. Kuinik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermetu. Za Roslyn: Wash.: A /maček. Za Milwaukee, Wise.: John Kdo*-Za Joliet, III.: M. Poeek. Za Cinton, Ind.: John Kofer. Z«i Steelton, Pa.: Joe Mai sel j.
3
i
Najnovesji iti nnjoenejši
PIHALNI NTK0J1 a
od «12. - naprej. Najpri- T
pravnt'j«i zn privatnodopi- j
sovnnje, posebno za one. • kateri ima jo slabo in težko 4 Čitljivo pisavo. Zn ras- ^ jasni In pišite na	2
JERSEY SUPPLY CO. 1
P.O.Box H4 Hoboken,N.J 1
x 4* 4*4*4*4*4*4*4*4*4*



GLAS 8VOBODR
Lev TolMtni:
Moje verstvo.
poslovenil /z*m Kaker.
(Nadaljevanje.) VI.
Ko ;.ent na 'ta način spoznal postavo Kristusovo kot postavo Kristusovo, in ne kot postavo Moče-soiv i" Kristusovo, ter ono načelo tc postave, ki Mozesove nauke celo faneta. — zginila jc vsaka prejš-na nejasnost, raztresenost in sleherno nasprotje v evangelijih, ki so se strnili za-me v nerazdružno celoto: v tej celoti se je zrcalilo bistvo vsega nauka, izrečeno v prsprostih, jasnih in vsakemu dostopnih pet zapovedih Kristusovih (Mat. 5., 2i,—48.), o katerih dosedaj inisem vedel nič.
.V vseh evangelijih sc govori o Kristusovih zapovedih in o izpolnjevanju istih.
Vsi lx>goslovci govorijo o Kristusovih zapovedih, — katere pa so te zapovedi, tega jx>prcj nisem vedel. Zdelo se mi je, da je Kristusova zapoved zadržana v besedah: "Ljubi Boga, svojega bližnjega pa Inkor fam sobe." Tn nisem uvidel, da to ni mogla biti zapoved Kristusova. ker to je zapoved starih (namreč Judov; — Deuterono-mium). Matevže v e besede 5., 19.: "Kdor torej er.o od teh najmanjših zapovedij razveže (ne aipošteva ali zanemarja) in ljudi tako uči. ta se bo v nebeškem kraljestvu imenovat najmanjšega; kdor pa se drži vseh in jih uči, ta bo v nebeškem kraljestvu velik" ■— sem spravljal v zvezo 7. Mozesovimi zapovedmi. Da so pa nove za|>ovedi Kristusove jasno in določno izražene v 5. pogl. Matevža V., 21.— »48., to mi ni prišlo nikdar na um. Nisem se domislil, da so na onem mestu, kjer Kristus govori: "Rečeno Vam je bilo — jaz pa pravim' — izražene nove, določne, jasne postayc Kristusove, katerih je ravtw toliko, kolikokrat se omenja -stara postava (dvakratno sklicevanje na zakono-k>m računano kot eno), — namreč pet.
In tako sem jih našel (Mat. \-, 3t —2f\.): "Slišali site, da se je starim rek!»>: Ne ubijaj, — kdor pa ubira, naj se ga obsodi. Jaz pa Vam pravim: Kdor živi s ; vojim bratom v sovraštvu, ta je že sojen. 'Kdor pa reče svojemut bratu vracha '. kriv je sodbe svctovalstva. In kdor reče: Ti norec, ta jc kriv peklenskega ognja. <T*e torej svoj dar na oltarju žrtvuješ in pri tem misliš na svojega brata, ki je na-Te jezen, idi poprej k njemu in sc z njim poravnaj, (K>tcm še-le pridi in žrfvuj. Odpusti svojemu nasprotniku že na potu k njemu, da Te ne izroči sodniku, sodnik pa služal>-niku in da ne 'l>oš vržen v ječo. Rečem Ti: dokler ne plačaš zadnjega vinarja, ne prideš odtod."
Ko sem zapoved o neupiranju hudemu razumel, zdelo se mi je, da imajo te besede ravno tak jasen, na življenje nanašajoč sc pomen, kakor ta zapoved. Prej sem jim pri-pišovoJ pomen, tla se ima vsak človek vzdržati jeze napram svojemu bližnjemu, nikdar in nikogar pso-vati In, z vsemi brez izjeme v miru živeti. Toda v evangeliju stoji beseda, ki to smisel izključuje. Tamkaj je rečeno: "Ne jezi sc zastonj (brez vzn.fcai)", katera prepoved pa ni dovolj določna za vsak slučaj, navezana je na gotove pogoje. — iti to roe je napravilo zmedenega. Da preženem dvome in si vso stvar razjasnim, obrnil sem se 113 razlage cerkvenih učenikov, a v svoje začudenje sem našel, da govorijo ti ponajveč o tem, kedaj je jeza od-"ustljiva in kedaj n cod pusti j i va. Vsi cerkveni učeniki razlagajo to, upirajoč se zlasti na besedo uza-(t. j. brez vzroka), na ta način, da naj se človeka ponedolz-ali brez pravega vzroka ne ža-
naj se ne rabi psovk. —; da pa Jeza ni vedno neopravičena, — in * potrdilo pravilnosti svojih rarilag navajajo slučaje, ko so se tudi apo-
in svetniki jezili. I V* jest se breg vsrokat — Krilna zapoveduje - vsem odpuščati
neprenehoma, odpusti sam in prepove Petru, jeziti se na Valjha (kateremu je Peter uho odsekal). Peter ni branil Kristusa brez vzroka, ko >>0 ga peljali, da ga bodo križali, —-in vendar, mu je to prepovedal. In ravno taisti Kristus naj bi dal vsem Ij'udtnr nauk: ,TNc feci se brez vshokat" — s čemurr je dovoljeno jeziti se, če so vzroki tukaj! Kristus oznanuje vsem priprostim ljudem mi'. — iu naenkrat ,pristavi besedo "brez vzroka", kakor da bi se domisli', da sc njegova zapoved ne nanaša na vse slučaje, ko se vendar često dogaja, da je brat na brata jezen ! Iz razlaganj se razvidi, da se dobi tudi opravičena jeza. Kedo pa naj razsodi, kedaj jc opravičena? Nikdar še nisem videl ljudij, ki bi smatrali svojo jezo za neopravičeno. Ta beseda razdere torej ves smisel onega odstavka. Toda nahaja se v svetem pismu, — in jaz je nisem mogel iz njega odstraniti. Ona beseda ima ravno tak pomen. kakor če bi se izreku: "Ljubi svojega bližnjega" — pristavilo: "Ljubi svojega bližnjega, ki je dober", ali: "ki se ti dopade"!
Ves smisel izreka je bil za-mc uničen z besedico "brez vzroka", t )ni dve vrsti, kjer se zahteva, da sc naj pred molitvijo spravimo z o: i n, ki je na nas jezen, — in ki hi brez besedice "brez vzroka'" imele naravnost obvezilen pomen, — dob li sta nn ta način jiogojni pomen.
Zdel ?e mi je, da mora Kristus v-ako jezo, vsako sovražnost pre-[ »ovc dat i in v svrlio, da kaj takega zabrani. da slehernemu predpisuje 1 "predno prinesel svoj dar, to se pravi: predno stopiš z lk»gom v dottko, premišljuj, imaš-li kakšnega Človeka, ki je na-te jezen. In če ga*rmsfs. pa naj si bo njegovo sovraštvo opravičeno ali neopravičeno. idi k njemu in se z njim spravi, in potem šele pridi in prinest svoj dar ali pa moli." — Tako se mi je dozdevalo; po cerkvenih pojasnilih pa se je izkazalo, da je ta izrek razumevati le |x*gojno.
V vseh razlagah |>ojasnujc se v tem smislu, da se moramo potruditi. da dosežemo spravo; če pa je ista radi pnpačenosti onih, s katerim živimo v sovraštvu, nemogoča, potem jki se moramo spraviti z njimi vsaj v srcu, v milili. — in sovraštvo onih proti nam nas ne l>o mo-g!o motiti v molitvi. Razuntega zdele so se mi besede: "kdor reče', radia, ali ti norce, ta si nakoplje .strašno krivdo" vedno čudne in nejasne. Če je zmerjanje prepovedano, zakaj so se izbrali kot primeri tako pohlevni, skoro nežaljivi izrazi? In dalje: čemu tako strašna }jr žnja proti onemu, ki se prenagli z nedolžno psovko "radia" t. j. neumnež? Vse to ni bilo jasno.
(Dalje prihodnjič.) •
Sadovi kapitalističnega nasilntva.
jt. januarja je preteklo dve leti, odkar je množica mož, žen in o-trok korakala po Nevskem Pro-- peki u v Pctrogradu do carja, da 'mu izroči peticijo". Toda namesto očetovskega sprejema ruskega "očke", sprejeli so množico pred carsko palačo kozaki, in ploh^ k rogelj iz njihovih pušk bil je carjev o.!g vor. Cez kupe človeških trupel, iz katerih se je kadila sveža kri, jezdili so kozaki in jx>sekali vsake-; kra. kdor ni pravočasno ušel iz obli-žja carske jKilače.
"Relolucija" je bila udušena, m ruska birokracija je trrumfirala l
Toda čin carja-mnogomorilca ni ostal brez jiosledic. Po preteknu enega. dveh let je ne samo ruski, temveč xesoljni mednarodni proletariat obhajal obletnico "krvave nedelje" v Pctrogradu. Obljajal jo je s spominom na padHe tovariše, in temu spominu pridružilo se jc tisoče in tisoče novih mezdnih sučnjev, katerim je plutokratsko nasilje odprlo oči.
Mučeniki na Nevskem Prospektu bodo živeli večno. Ruski tirani so s svojo morijo dali mednarodnemu pnoletarijabu nov praznik — "krvavo nedeljo" — in stem pospešili solidarnost med mednarodnim
delavstvom.
• • ••
Prihodnji mesec je tudi delavski praznik — "pariška kontuna". Ko so pred dobrimi tridesetimi leti pod zidovi Pere'Lackaise v Parizu umirali delavci,"pokoseni od topovskih krogelj, vriskali so plutokratje in računali, da so za vselej prestrašili proletarske "nemirneže'. Kaj še! "Pariška komuna" — dan krvave morit ve — obhajarse leto za letom, in vsaka obletnica rodi več somišljenikov.
Iz krvi padlih proletarcev klije novo življenje: razredna zavednost ...
• • •
Pred enim letom s > novodobni Neroni na zapadli Zdr. držav vrgli v sjjone in pci'hnill v ječo tri nase sodruge: Movera. Haywooda in Pettiboneja. Izžemalci delavstva iu mešetarji z zveznimi zakoni so u-darili 11a veliki zvon :-"glave so v rokah rabljev, in zapa<lna rudarska organizacija l>o tudi mrtva.
Kolika prevaral
Ameriški proletariat, ki se je tc dni spominjal oNctnice ujetništva Movera etc., je odgovoril z glasom, kateri je kapitaliste pretresel do mozga: "Proč s vašimi rablji! 1 ti Iiomo sod'li naše tovariše!"
Barbarski kapitalizem je rodil tudi ta delavski praznik — Hay-vvoodov dan -, dan velike pridobitve za mezdno suženjstvo, in rodil jih bo še več. Najplodonosnejša propaganda, najmarljiivejša agitacija delavske stranke ni priborila toliko uspehov na proletarskem polju, kolikor so jih ravno trinogi in kapitalisti s svojimi krutimi čini.
"Mučeniška kri rod; nove vernike" — so imeli navado rek at i prvi kristjani v Rimu. Isto velja tudi v današnjem razrednem boju:
Kapitalistično nasilje iu proletar-ska kri rodi rovo zavest — rodi so-ci j al iste . ..
Ti* k h m k i »krat.
Oni, ki so pretečem teden čitali v našem listu kritiko o književnem delovanju Družbe sv. Mohorja na zadnji sbrani, prišli so gotovo že sami na to. da mora v tretjem odstavku. od spodaj računano, biti neka pomota. Stavec je izpustil namreč celo vrsto, iu napravil iz dveh stavkov tO-le breznmelnost:
"Družba sv. Mohorja ni bila, niti ne bode nikdar zaščitnica narodnih interesov — niti interesov slovenskega klerikalszma, in s tisočerimi svojimi knjigami... itd."
Glaski sc i 11 -41 pravilno to marveč tako-le :
"Družba sv. Mohorja, ni bila. uiti ne bode nikdar z.včitnica narodnih interesov - uiti interesov sloven-skega proletarijaht. Ona je desna roka rimskega klertkalizma, in s tisočerimi svojimi knjigam; . .. itd."
Naj si torej blagovoli vsak čita-lelj sam popraviti jn v tem smislu ^»polniti, nam pa za enkrat oprostiti. Vbodoče bodemo na Irudo-ninšnega in naga j vega škrata bolj paz li in ga z i ušesa prijeli, če bo hote! zopet kaj sitnariti!
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti so ubranijo dolgotrajnemu bolehunju ziireumatizmom in neurulgijo, ako rabijo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
bo dutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne oporekljiv rekord tokom 35 a let.
'V vseh lekarnah, 25 XI ^in 60 centov, ali pa pri ^fr izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Peart Sl,	> New York.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca ■odovice mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
6S—84 Fisk 8t, Tel. Canal 1406
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROOA
Compazine Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.

La Lorraine.....
La Touraine
..22.000 HP . .15.000 HP
New York v Avstrijo če? Havre Basel. Veliki in brzi pnrobrodi.
La Provence.........110.000 HP
La Savoie............22.(XK> HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno linmo na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna meBim jedilo
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na ID State 8t. New York.
SI A LlilCE \\. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapod, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank MedOHh, agent na «)478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A.^. JankovIch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarie, agent na 21(i- 17. cesta, St. LouiB, Miflsonr.
f Slovenci pozor! I
i ---- &
Cj Ako potrebujete odoje, klobuke, srajce, kravato ali druiro V2/ %
«_____
©	j* najnovejši modi in nizki ceni. jt	J3L
JITRIJ MAM FH, 581 H. Centre Avs.
blizu 18. ulice Chicago, Hi.
Ako potrebujete odoje, klobuke, srajce, kravato ali drugo
važno reči za možke — za delovnik ali praznik, tedaj se og-	fJL
lasi te pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.	W
Čistim stare obleke in izdelujem nove	J/f
Adr	=po--™
jt najnovejši modi in nizki ceni. jt
Q
O
O
M, A, WEISSK0FF, M, D.
---- zdravnik in kanocelnik -
885 An h land Ave., Chicago, III. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8, —10. ure predpoludne «14 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in	od 4,— 5. popoludne.
od 6.-8:30 ure vsčer.	Ob nodeljuh samo od 8.—10,
uro d ipoludue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEI8SKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

1 ^	F. L SKALA & C0. 320-322 \V. 18.St.,prodaja prevoznih listkov	
1 ^ ^ ■ ti 2 1 'C "3 a C. S3 ž J2 a N O ■•"> ■nj ? -1 ►Sag -1 ^ i s a a aa	ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjajo tuj denar, iztirjn glavnice in preskr-hujevrednoBtne listiiu* početem Bvetusoeebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. držav«h. Sestavlja plačilne in druge pravni? listine. Izterju-je dedšoine, Zntopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte.	Zatopniki sprejmejo potnike na postajah.
	F. J. SKALA & C0. • 320-K32 W. lSthSIr. Chicago, lil.	k
Pozor!
Pozor!
Slovenci.
"Halon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
tj Vrže pivo v sodčkih in Lnteljkah in druge raznovrstno naravna pijače najboljše in najfinejše linijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom bo priporoča
Martin Potokar, 564 i Centre Ave. Chicago, III.
POZOR, SLOVANI!
jamči Vam s svojo glavnico $500.006 za varnost vsakega cental Razpošiljamo denar na vBestroni sveta pod nojboljugod-nimi pogoji. Za $20.40 pošljemo 100 K avstrijskega denarja z že všteto poŠTNiNo-dočim p!aeate dbuood $20.60 Odposiljanje se izvrši točno in v najkrajšem času. Očividno ste torej pri nas bolje postreženi kakor kjerkoli Poskusite samo enkrat, in prepričani smo, da se bode-te od tedaj naprej vedno le naše tvrdke poeluisvali.
Obralt* m na D»teff» laiUpnlkt.
M. V KOnOA, 669 LoaMlp »tr., CHICAGO.
tpsF'""'
GLAS BVOBODB
•4Glas Svobode"
[Tub voiob of Libbbtt] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 669 Looinis St. Chicago, III.
Kawnd »I »h« l*o«l Olfto- »t Chtonfo. IU., U 8«oood Cl*U MUMr.__
gabacrlptlon »1J0 P*r
AdvertiiemenU on agrgament.
frt-i svobodomiselni list ta slovenski
narod v Amerik*. ""Olai Svobod«"	raaki pmfk
» v»|ji u AMERIKO!
u cvlo lito ................^-J0
u pol lata .................
ZA KVROFO:
ca ctlo lato ............*r«fi «
U pol lata	....	.. ®..
Naslov za dopise in pošiljatve je 'GIhh Svobode'
669 Loorais St. Chicago, III.
Dopisi.
Clairidge, Pa., 3- fcbr-Pošiljam Vam celoletno na-ročni-no m 15c listu v j)0dp0T0.
Jaz čil am "Glas Svob»xk" že tretje leto, in veseljem moram priznati, da je ta list čedalje boljši, da insprsdkvje, v prid nam vsem delavcem, ki se stanovsko zavedajo in ki jim je svcftbda in izobrazba livar. ZaW)og pa. dat naročniki le prevečkrat pozabijo na svojo dolžnost in ne pomislijo, da stane izdajanje lista precej truda. časa m — denarja. To malo svoto naročnine bi vendar lahko pač vsak poravnal i>b pravem časni, dabi <ne-b'!o treba v listu vedno in vedno opominjati.
Zatorej, sod rug in prijatelji svobode, ne b\Kte brezbrižni in irazad-njaški, ampak napredujte in prii*> morite k napredku.
Bratsiki pozdrav vsem prijateljem in pristašem svobodne misli.
Joe Krava«!ja.
Wandling. Pa., 28. jan.
Pošiljam Vam naročnino za "(ilas Svobode" in sicer zarse 111 še za enega novdga naročnika. Prav
žal mi je, da mi za> sedaj ni u*go-če pridobiti Vam še več prijateljev Zdi se mi, dai ste imeti pred par leti tuka j oziroma v Forest City več na-' ročnikov na "(ilas Svobode". Vzrok, da se je število istih tukaj zmanjšalo, tiči v tem, da smo d< bili v Fore*t City katoliško cerkev in svojega gaspuda, kateri je velik sovražil ?k vsakemu napredku in precej ostro nastopa proti slehernemu svoljodne/šemu gibanju med rojaki. Naši fjndje so pokorne. ponižne ovčice in rade slušajo svojega dušnega pastirja — tudi če jim kaj nespametnega in nekoristnega na-svetanje!
Drugi vzrok, mislim, je tudi to, ker im:ar»o tukaj sama katoliška društva. in kdor izmed članov se šteje za nekako 'bolj "izobraženega" {?) ali j>a je celo še uradnik, tisti ima še večji strah pred božjim namestnikom,— Ue sicer nakli Boga samega ali vere, — pač pa radi društvenih in jednotinih pravil. Tak človek je pojjolnoma nepršsto-pen svobodomiselnim fclejaiii. ki jih širi "Glas Svobode , i«i se krčevito drži tegri, kar rečejo "gospod". "Gospod" pa najraje vidijo okrog sel k- same tepce, ljudi iz srednjega vekai; — že vedo zakajd
lTpom pa, <la se l*> čez nekaj 6> sa obrnilo na boljše in da l*» tudi v našem kmju zasinilo meti nazadnjaškimi rojakr -o'nee svobode.
Dnizega novega -edaj ni ; dela nam ne primanjkuje, samo denarja bi ne škodilo urak» več. Ubijamo se za vsakdaijni kruhek ;x> |*reinogov-nikih, ker drugih večjih podjetij tu kaj ni.
I'ennsylvarnijski premogar.
Pueblo, Colo.. 8. febr.
Dne 27. januarja smo spremili k zadnjemu počitku enega izmed o-nih 24. ki so |)onesrečili v Mine C. F. and J. Co., Primero. Colo., Franceta Uršioa' po imenu, člana društva sv. Petra in Pavla, spanla-jočega k Jugoslovanski Jednoti. Pogreba se je udeležilo društvo ••Sokol" in drufrfvo "Marijo Poma-gaij". Naj jima bode na tem mestu izrečena- najlepša zahvala. Sprevod
se je pomikai iz dvoranic J. Jermana v slovensko cerkev. Tamkaj je opravil mrtvaške obrede čitate-Ijem tega liatadolbro an a tli Ciril, ki je imel mudi nekak govor, pridigo. Bržkone \xu svojega govora sa«n ni razumel. K vasi k je nekaj latko nerazumljivega, da sploh nihče ni vedel, kaj hoče pravzaprav povedati-Ujel umi razvoza! sem samo to, kar bom tu'kaj zapisal.
Pričel je nekako takole;
••Predi tri sto -leti so bili Krajncl v stari domovini tže poginoma protestanti, to je, odpadniki od naše svete katoliške vere. Le d težtuvnim delom in z božjo pomočjo se je končno posrečilo ljubljanskemu škofu in vnetim duhovnikom pripekali Krajnce nazaj v naročje svete katoliške vere. —
O, Ciril, zakaj nk>i navedel ime-,ncu tistega škofa, in tisto "božjo pomoč" nekoliko tudi nuzložil? \ ernu ki bi potem vsaj vedeli, v čem jc obstala ona "božja pomoč", s ka-tero je ljubljanski škof Hren udu-šil v Slovencih protestantizem. Vedeli bi potem, da je bil škof Hren aiajhujši autšilnik, krvnik, ki je naj-strašneje vihtel svoj krvavi meč proti vsem onim, kateri se niso stri-»iijali 4» popačenim, nemoralnim življenjem katoliške duhovščine, in ki so imeli pogum, grajati tudi jav no to grešno, nesveto življenje. Po-divjana duli/ovsčina je neusmiljene ga. ncikrščanskega' škofa izdatno in vneto |xxtpira!w. A ne >aiuo mod posvetHijaki, tudi med diHhovščitio samo m> se našli oni jx>gi«nni možje, ki »o odkrito i>cvcdali svoje mnenje in se niso bali niti škofovega preganjanja niti žalostne smrti na grmadi.Bili *>to m ž je svobode, a ne hinavci. Tudi Britnož Trubar je bil eden izmed tistilv redkih duhovnikov, k: so neustrašeno oena-njevali prave Kristusove nauke ter odlično nastopali proti splošni jk> lovarjenosti, ki se je že davno udo mučila v katoliški cerkvi. Trubar jr moral večkrat z domovine l>ežat! in se neprestano sikrivati predi škofovimi zaleeovalci in krvnikj. Le vsl«J s voje nečloveške brutalnosti in nekr.šč^nske nestrpnosti proti drugače mislečim ti krr mu je šel 11a t ko tirtli avstrijski ce-ur, je š'kof Hren končno zatrl med Slovenci ono svolx*lncj>e gibanje, ki je obetalo našemu naro<lu srečnej-št» lxidočnosi. Ko je >kuf > tak«» ■l^jž-j«! poiiK)čjo" ngonobil in pregnal 7.a<dnjega protestanta*), zavla-tlstla je z<«])et tema in duševno suženjstvo.
Takšna* je bila t> rej tLsta "Inižja |x>ni)o' škofa Hrena v resnici, kar je zgodovinsko dnlktazano, in ne more nikdo utajki. Sevwla tiaši duhovniki ne Ixxlo tega povedali, ker jim resnica shiftli, in se redijo le z Lažjo in licemerstvom. Naši "jxdx>ž-ni" ljuidlje ]>a tak»» radi vse verjov mejo, kar rečejo "gosjxjd"! Med lalik'vernim Ijtulstvom je življenje prijetno!
"Sveta .katoliška vera je prava Kristusowu vera' — je nadalje razlagal Ciril. Zopet laž! Krfstus je bil sicer rojen v judo\ski veri. a 111-k\lar ni učil n'li te. niti kake druge vere. aiupaik je siimo rekel : Ljubite se med seboj" — in : "Ljubi >vo jega bližnjega loaikor samega sobe." Dmigoč je rekel: "\ zemite mene za vzgled.r Nikdar pa ni učil kaj takega, k:vr dandanes loaiu/Cška vera razširja kot prave Kristusove nauke, — najmanj pa one brezpomembne, ceremonijelne zimaju. sti, u,. katere se dandanes jx>lana največja \iiižiu)st (to so razni obredi in ve« ti-ti bliščeci cerkveni hokus-[x^kus). Kar je glavno, jedro abf smisel njegovih naukov, si- pa ne uvažnje. Torej. katoJ^ka vera uči ravno n-m>l>c. Kristus s])loti 11; učil kake vere, dajal .nam je le navxdita ali dobre 11 alike za vsakdwj.no življenje. Današnji far ]>a uči: No elej me, marveč poslušaj me! — Res pametno. Prijatelj, če tebi ni greh, končno tukli meni ni! Kako je že rekclt kristu«? — "Vsemtc metle sa vzgled!" Kje je torej prava Kristiusova vera oziroma na-
*) od protestirati, ker so oni, ki so jHi pozneje na-zvali protestante,
protestirali' t ugovarjali) proti po-pačenosti v kat- certcv^i.
uki?! Cirile, Tvoji rn Kristusovi nauki se razlikujejo kakor noč in cLani.	t
Duhavšeana ima Kristusa le za "busiiK'ss", kakor ga ima slovenski [KJgrebnik A. Ncmanič v Jolietu. Ta katoliški svetnik ima svoj o-glais s Kristusom na križu v "Ame. rikanskem Slovencu". Ko katoKški nn>ž katoliški list prečita, nese ga na stranišče za "posebne namene", četiudi je na ji jem jxAloba Kristui. — Kaj ne, Nemaitvič in samo da je grob?
In glej, takšni ljudje liočejo nad revni slovenski rod farKiti in ga odirati do kosti! Ne! Naj jih po-h'rustajo afrikaus'ki krokodili.
(ioronjski kij.
Sau FraiKisco, Cal., 9. febr. Tukaj je ppnesrečil' in umrl Jože Kajfež. doma' iz Banjeldke na IXdenjjJkeiu. Bil je vrl nciprednjak, ki se 111 bat odkrito jx>ka®ati svojega mišljenja, in vnet pristaš socijal ne stranke. Kadi svoje aiačajnost* prikupil se je mJkemu, kdor je le enkrat 7. njim govoril. Po |»oklicu je bil nu-sar in kot tak uposlen že iS mesecev pri Alamrtla City Market. Dne afi. januarja je kakor [>o navo ! šel zgodaj \ Jutro na delo, i.n niti sanjalo se mu ni — da zad-n'jekrat. Prišedsfi na svoj prostor, odprt je elektriko, ki goni stroj za izdelovanje kldbas, a v istem hipu mu sixxlrsne, in njegova roka1 pride e dotiko z bakreno ploščo, ki ima _>4_' volt. v električne moči v <sebi. Ker je bilo deževje in je imel knjir mokro roko, ji i-lektrika šc hu'je delovala. Na kr;.j nesreče d< -srpeMŠetmv delovodji, kn je dišal padec iu 11a tleh ležečega Kojfaža jx>-tein uprašaj, če ga je zadela elektrika. je ta samo z gl:uvo poikimal. nato |>a izdi'lwiil za vedno.
Izbili** za svobodo in napredek talko vnetega rojaka bomo tukaj bridko občutili. Kajt^i malo je takih nx)ž, kakor je bil pokojen Kajfež Tukaj ga objokujemo mi, v domo vini pa starišl, bratje in sestre. Naj mul bo žemljica lahka! — Ker se ujame v past mnogo delavcev. ki jidZJieje bridko obžalujejo svojo lahkomiselnost, dat se 'ddi zapeljati sladkim besedam ka-l>ita'':-stičiuii l^tov in pr šli semkaj v nakli na dober zaslužek, — >ma-tranv za svojo d Ižnost, da malce (loročam o tukajšnh razmeraii.
Kdor čita deliavske liste, je iz njih spuwial. da so delavci v S an (Nadaljevanje na 5. strani.)
ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi tvaznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti v»e tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar.ienom, da one osebe, ki imajo jbolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grtdo, da bodo ozdravil«. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati najim bolnim rojakom. 2c nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, d& bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Valih krajev. T.raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, nepo-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložit* nam v vašem materinem jeziku svoje boleč:ne in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni I Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne tire od 9—5 °b de!mwkih,7—9 srvečer vsak dati. Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
I)K. 1HULL, slovenski /dravnik, n katerim J se lahko pogovorite.
703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, k&ko dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Ave. Pittsburg, Pa.

Slovencem in bratom Hrvatom v Chieagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta* ko svojim cc. gostom prfpravii najboljše zabavišče.
Vsem bratskim druatvam priporočam tudi moje dvorane za društvene Boje, svatbe, zulmvne večere itd, — veliko dvorano pn za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
UST Potujoči rojaki vedno dobro dosll!
Priporočam se vsem v obilen jxiset.
Frank Mladic,
5N7 S. Centre Ave.
Chicago, 111,

$6.00 SEST DOLARJEV
je sedajna vrednost
1 DKIiNICK PAROHRODNKUA IMU STVA
American Navigation Company.
Kiior želi delnice kupiti šeprej, predno cena istim zopet poskoči, noj tnkoj odpošlje naroči In i listek in denar na
American Navigation Company
ION (Ireeinvleh Street,
NEW YORK CITY.
Vsaka delnica Je popolnoma plačana in ni treba nikakega poznejšega doplačila.
Naročilni listek
(Incorporut«*d under the Ihwb of the State of Maine)
Američani Navigation Company
FRANK ZOTTI, President.
I Inkorpoi irana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že 1	$1.500.000 »plačanih.
108 Greenwich Street, New Yor*.
Cenjeni gospod!	,,.,„..
w-smria temV*uaro('im na......delnic družbe * A mericam. Navigation Co" ter \ am zajedno pošljem
eiH-k $ ........plačilo z« narteeie delnic«, kaleie mi blagosvolite vposlati tnkoj.
Razume »e, da mi morate ako prekoračijo naročnine ygoraj imeiiovimo glavnico, povrniti v poslano svoto v celem znesku.
Ime........................
Ulica in št..................
Mesto in država.............
................. ..190....
C«kU menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na:
American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York.

<::"FTm j -rs'


SLAB SVOBOD®
8 sedežem v Chicago, IlllnolR. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija StkohBn, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, 669 Loomis St., Chioago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chioago, IU. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave:, South. Chicago, 111,
Dan. Badovinao, 206 Chestnut Str., Kewanee, 111. Nadzor-, jOHN Vkrščaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. niki: Matija Stbohkn, 443 Main 8tr. La 8alle, 111.
1 Martin Potokar, 564 8, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol,9002 Strand St. So. Chicago. 111. Maotin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Bolniški, j08Ip Matko, Box 481 Claridge, Pa. odbor: Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika
Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
i
Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji čotrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočusno dopošljejo svoje dopise jednotnemu tajniku.
Nadaljevanje s 4- strani.
Francisco dobro organizirani. Po katastrofi so vse unije vstopnino matino zvišale, d;i imajo v danih slučajih dovoffj -denarnih sredstev v boju proti kapitafizmiu. To je prvi udarec zai semkaj došle. Tu ,pa tam illr>bi morda kdo delo. a gdtovo ne stalnega; v par tednih je zopet na cesti. Na ta način je primoran potrošiti zadnji vinar, in če je rrko-delec, prisiljen je prijeii tudi za lopato, ako nima družili sredstev. Mnogo tako prevaranih sem že šal tamnati, da bi šli radi nazaj, kjer so bili prej — a ni denarja l Kakor vsak zaveden delavec dobro vc. so delavske organizacije kapitalistom trn v pct~. ker jim te račune prekrižajo, kadar postanejo kapitalisti s svojim izkoriščanjem preveč pretirani. Umevno je torej, da bi po svojih agent'h radi trikrat več delavcev semtoj zvabili, kakor jtfi je pa treba in stem delovanje unij vsaj koEkor mogoče obbrez-- uipošili. alio ne že popolnorria ugonobili. Toda ko so delavci -to prekanjeno namero opazili, so se še tesneje okleni'li svojih organizacij-.Slovenski šampijon lažnjivih hinavcev v New Yorku, ki pa> včasih Lkrito pri zrn ava, <la je pristaš kapitalistične stranke, — tudi i>orc&r v svoji* cunji, da primanjkuje pri nas lesnih delavcev. Oznanovnlec "čiste" m rale i:i "odkritosrčni prijatelj' zatiranega' delavstva, zakaj ne vzamete v roko tudi linijskih časnflkov, n pr. "The Carpenter", in vedeli boste,*koliko lesnih delav cev primanjkuje v San Francisco! Obrnite se na mene, ki prebivam že tri letai tukaj. in poročal Vam bom, koliko Hačnth tava okrog brez dela. Nikar ne z ai Kljuke ljudi sem, ker Vain tukaj Šne razmere sploh niso Mame! — Vsem delavcem širne Amerike priporočam, ivaj sc lx>lj zanašaijo ira-delavske liste. — manj pa verujejo onim. k; služijo interesom kapitalizma ter pomagajo revne delavte zatirati.
Tukajime unije so se v zadnjem času po številu zelo Htt^slk^era bi* kmalu zabraniti vstop •slehernemu novo <hšlenm. Urezjjioselnili delavskih moč)j je vedno več. in tretjina jih tnorai letali za delom od ranega jutra do poznega večera', — a brez uspeha. Mnogo se jih mora i>«>tt-^ati po lesenih bajtah, kar pa je v lem zimskem času j ako nezdravo. I Torej, pozor, rojaki, kiatefi ima-!<> po San Francascu skomine! Ti denar, ki bi ga imeli ^*>trašiti za ^otovanije, raje zavijte tam kjer kte, pa «e boste gotovo boljše »aba-•vali, kakor pa če bi morali1 v San Francisco za' majhen denar (peko Waa£Hi!	Cerberus.
ojačile, in prisiljena,
Chishohn, Minn., febr. ' Odkrito priznavam, da komaj (pričakujem vsake naslednje številke "Gflius Svobode". Z listom sem ipopolnoma zaidovoljen, in vs*i, ki g-a •lierenio, spreviditno, da je to list, ki so mi* delavske koristi v resnici It udi mar. ker nas uči naše razmere t.ako gledati, k ako rs ne so res. tet nam kaže ono [*>t, |*> katerej nam I je lu nl-ti. če >i hočemo priboriti lep-išo b dočuost. Zato bi bilo le'korist-i.io, da bi se vsak delavec nanj naročil. Dosk*Vr ne pridemo <lo. prave zas 'vednosti, in dokler lxnno živeli le ol> duševni brani, kakoršuo nam d-a-Ijejo l sti, ki današnji kapitalistični »s -flcin zagovarjajo. tako dolgo si svojega1 i«<Iožaja ne bomo zlxdj-^aili in tako dolgo bomo tudi ukle-'njetrov verige, ki nas tlačijo nadu 'hu in telesu. Treba ;e jasnosti in 'pravega razumevanja v vsdi rečeh, kak r v delavsk-h, tako tudi v verskih in drugih uprajšaujih, ' Torej, g. urednik, le na dan z •Pesnico! Resnica ne bo nikogar ]m> hujšala! Mi smo z Vami!
Andrej Kajtna.
Aldridge, Motit., ii. febr. 1 Dnsštvo " Večernica" S. N. P. J-1 yriredilo nami je dne 9. t. m. zvečer 1 •v dvorani g. J era le veseFco. ki jej *»la izredno dobro obiskana. Poleg I Hnufc'h rojakov udeležilo sc je vese- I lice hudi bratsko društvo sv. Jože jfa- kar mu izrekamo iskreno za-ovak>, kakor tudi vsem drugim ude kžnvkoni, ki so prioomogli do tolt ^jajnopa uspeha. Čistega dobička Mo nekaj; nad $50. F. Atesch.
Chicago, 11. febr.
Citatelji "tila.s Svobode si Ixxlo gotovo mislili, da se jc naš dušnr pastir I'« ne Soj ar korenito >i>re obrnil in jn stal jKvmeton mož, ker se že toliko časa ni nič o njem .slišalo v javnosti. Pa kilor bi tako sodil, bi >e motil. Tonček ostane Ton-čiš, in k.ir zna, u> zna. N jegov k'npi'ijski talent se temveč .še kaj razvija! Xjegov business mu gre čedalje lioljše — pravzaprav bi mu šel, ako bi se ne začelo tauli žc v katoliških glavah .wet likal i 1 \ sledtega je naš [>eteliiiček začel skakati in uganjati razne pismoje-11 »sti — drzne si ceh meso 7. vilic zbivati ljaidem, ki ga jedo ob [>et-ki'h, in to v>e zato, ker so 11111 začeli kazati rožicke ti "dobri" farani (kakor mien u je C leve lan d ski dopis nik v "Amerikaiiskem Slovencu" \-e puntarske katolike, da bi jih z lepilni besedami spravil nazaj f*<f koiiumdl) /vitima !).
Najprej nr je |<o\i.šno • ineiuti njegov <k)bro najeli "fair . \ ršil >e je i 20. in J/, iaiui-arjst; 3. februarja je bil sklep. Za ta večer so •meli prirejen "kontest" (prečkanje) za zlato uro. \ to svrho sta delovali dve osebi in kolektali de nar. Kdor ga b> prinesel »več, I isti Ijo srečen, nad v^- srečen! In res zadnji večer "fatra". ko se je bližal že konec, reče žu|«iik : "/daj se 'bo začel ''kontest"; oddaji3 denar, kar sfii' ga nakolektala. da vidimo, kdo ima več■ — ti. Poglajen (eden iziiTcd oiiih dvdi ko lektorjev ) |wavi. da ga ne da, da se mora poprej na nabiralnih jiolah ozinmti knjigah, izračunati, koli-ko .*e je nabralo in potem prešteti denar, da se vidi, če se svoti ujemata- Novak se zadere, da v nje go. vih knjigah ne l*> ni'kdo računal. Ker Poglajen ni maral de, naTja driegače izročiti, kakor imd tem pogojem. je končno l*j daljšem prepiranju ves jezen o<V pravil z deti ar jenu domov. In prav ie it ne I; rtjegovo postot«nje mora vsa'k soiatrati za jedino pravilno in polteno. Kajti v denarnih stvareh
je treba predvsem točnosti, jasnosti in čist Hi računov, zilasti pa še v tem slučaj«. — Tretji dan je Poglajen že dobit vabilo od župnika, da naj pride 'k računu in da medsebojne spore glede kontesta ravnajo. Sel je, a ne v župnišče, pač pa v sosedno hisšo ter. čakal 11a cerkveni odbor. Uprašal je po Novaku, a odgovorilo se mm jc, da je v farovž.u. KnraMi nato pride eden iz žnptiišča in reče : *4Noviak je že dal denar, 'ki ga je imel, namreč $550; vpričo moč pit jc izbrisal b knjig češ da je to njegov lasten ilc-irarki se je pomešal med onega!" Ker Poglajen ni liotel v župnišče, pride ves odbor v to huso na razgovor, Izračunali' so v Poglajenovi knjigi in njegova kolek t a je znesla $361.80. Ta denar je oddal, a kontesta radi raznih nepravilnostij m nripoznal veljavnim. Rekel je. "Novak si je vzel $95, — meni pa boste plačidi vse stroške, 'katere sem imel precejišnc." župnik gii je j*»to-lažil, rekši: "To bomo že naredili.'1 Drugi večer se mu je res prineslo iti na uprasamje, če je stem zadovoljen, je cwrgovoril, da je, samo da se drugi ne IkhIo temu ]x»zneje protivili. Zatrdili s«> mu. da se mu tega ni trelwi bati.
V nedeljo jutru pa je pri prvi maši /upnik .\11ton Sojar, prečilav--i evangelije, ztičel govoriti o koti-testu, iu — mesto božje besede, — slišali sino same |*>svetne stvari, ki ne spadajo v cerkev, in j*nrli še same osebnosti in obrekovanja! Novaka, 'ki je njegovi volji |*>-nižno uklonil i že ve čemu!), je |*>-veltčeva! iti na vse pretege hvalil njegove katoliške vrline, — Poglajena i>;i je hotel ugnati v kozji rog ter ga pred rojaki poniževal — in to sani,, rad i tega, ker se ni ukloni! /upnikovi neopravičeni zahtevi! < )b-delaval ga je na tako grd način, — češ kaj I m > ta revček, ki nima nič in kateremu je moral odbor dovoliti $-»5 za stroške! —, da je prisotna Poglajeuova soproga ztačela vsled velike sramote ihlefi in jokala ves čas, dokler je masa, 'rajala.
Ko je maša in obrekovanje minulo, pride žena domov vsa objokana. Mož jo upraša: "Kaj pa je zopet za en hudič?" In še-le jmi drugem uprašatiin mu reče: "Far je s.1110 o Tebi in onih $->5 pridigoval!" Za-•dišavši to, se Poglajen nagla obleče, vziime $^5 in zdirja v /upii sče Ko odpre vrata, >e mu Sojar nasproti prismeje in pravi: "Kaj lm novega:" — meneč, da mu je ]»ri nesel sedeže plačat! A nos se mu jc-imvesil, ko nun Poglajen vrže onih $-»5 / k-svdami: "Tukaj imate denar, — od zdaj zanaprej pa uik [ar več Radi jeze, ki je v njem kar krjK'la, nt mogel več izgovoriti iu jc nemudoma odšel.
Tako sc je torej vršil ta katoliški "fair"! Potrd la se jc zopet stara resnica, da je vedno prepir tam, kjer je far, in da nikdar ui prave sloge Ln miru. Kdor ima količkaj pameti, napravil si bo lahko sani nepristransko sodbo o našem župni-in njegovem iiočetjn. Dobrota je \mjta 1 Rojaki, sr»regledite v .-m lar, k!>iu 1*>stc privezali pod far^ko komando! \k<; bi Sijar meni t: ko napravil, kakor je Potrlajenu, jaz bi mu tako prisuiolij, da bi mislil, da igra jo vse ameriške bande in da obhaja sv« j gi^l 1
(i. Sojar. Vaše (»stopanje je hinavsko! Ravno tako ste ruvali proti S. N. P. J., katero >ta hotela z Za vertnikont uničiti. Dali ste mu pismeno jjotrdilo in jamčili zanj, ko je iskal boiul ali i*»n*štvo. Kaj mislite, da nismo zvedeli za \ ašc skrivne zveze?
Kristus je rekel: "l"daril lx>ni s palkro med čedo, iti ovce se l> do rnzištkroj>ile. — A \ i ste udarili s svojim dvoreznim jezikom, in [*»-lagoma boste izgubili vse ovčicc. — Pa še nekaj! Rojaki v t liieagi naj nikar ne zamudijo dne 2t. tm. priti večer ob 8. uri v slovensko cerkev, kjer se lx> "špilal teater" (premikajoče se jKnlobe) ! \ stojv nina je samo 15 in ^5c. — Torej hiše božje se ujx>rab!jaju tudi ze za gledališčne predstave; — samo da se bl^aga polni. pw je dovoljeno vse!
Eden tistih, ki ne da nič za cerkev
Hermanekove želodečne f mm kapljice. ^
Najbolje sredstvo za vse želodeene neprilike, kokor nepre-izguba teka, slab okus v ustih, zabasanost in ščipanje.
Vzeti jio jo vsak dan trikrat, pred jedjo, in sicer v majnni žlioici za čaj s polovico kozarca vode. Cena 50c; po posti 55o.	Pošljite poštno znamke.
t i
I J. C. HEMANEK,
^ 585 Centre Aye. Chicago
moCno blago.
lekarulk.
-Ji
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljali, kako po ooni so blago dobi. Ali se spominjate, kako slabo blago sto dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, dnsevain priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti aH kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo nusih cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tegn ne storimo, kajti vsakdo v<5, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke.
Edina vinarna,. ki toči nujboljše kalifornijska in importiraua vina. Kdor pije naše vino, trdi,da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
-tu** * .f. H.Avm
Slika predočuje zlato damsko um (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
Kolesovje je najboljši ameriški izdelek
-Elgin ali Waltham. (jjtj i AA Te vrste ura stane le	V V
V obilo naročilo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. MadiHon Nt.
Chicago, III.
femu pustIS od nevednih zobozdravnikov izd i rat i sve^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pnsti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik.
544 ULITE INLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Antonu Podgoršku v kIovo.
(Iz U Salk, lfl.) ,Leu »tiri so minula,. Kar pri romal w Ti k nein, V, \~ri> zašito kamižuto, Slabe čevlje pod nogam. Figura Tvoja je kazala, Da ti>'2a dost ne more bit' — In slutnja res nas ni varala!,,, itil Tc krneti vsak je Ml
Ko tniMopii «»i "pasumvo Že na nafarbal si grdo: "Dajte meni gospodarstvo, "In Vi ubogajte slejjo!" — Duv.» svojo si zastavljal. I JU vzor-dubovnik 1x> š; Sam i»cbe si proslavljal — A (j-»kazal si se figa-mož!.
Ko se utrdil "i, nesnaga, Začel v rokah Ti j>eti bič, "Kristjani dragi, txi moja j-i
bi saga, — "Vam pa tako ni treba nič! "Doiarclci s vi tli so le za-me, "Me pošiljajte jih stran! "Pu.ute v i*srfi avojce same; "Naj krepijo, kaj mar Vam i
"Vi, grinhorni, zabiti Krajnci, "Vi vsi v pekei pridete, "Ker moji so pravzaprav denarci, "Ki jili Vi zapravljate! "Ne pijte piva, ne jejte mesa, "In prav slabo se oblačite, "— To si zapišite za ušesa ! — "Denar pa mon' izročite!''
K<» si kupil novi jopič,
Si bi sago napolnil:
Postal debel si kakor Klopčič —
In žensk si se lotil;
Hotel biti turški paša
Ter imeti svoj harem
(Devtfjka aH žena — se ne
uprašat) — Zadostiti si hotel svoj m strastem I
Tobžftno si govoril, "Da greha ni nobenega '; Rad bi žensko "blagoslovil" — Pa nis' dosegel usmiljenja! Zobičarval ženi »i ostro, Da- naj »nikar Te ne.izda. A v rezal pri njej & se močno! Mumbug Tvoj več ne velja.
7. obraza Ti "krinka jc padla,
Preplašil si ovčke vse;
čreduj Tvoja je razpadla.
Ker. volk — izdal si se!
Kar je biki, je pribito,
\'e da se poravnati več.
Po šči si drugo korito.
Prostora ir.L\l nami za le ni več!
Pot jkaIinogami Ti je ubrana; Slaba je, ker je prisil jetta I Črna pa mora ]*4)eguiti vrana — Jed i n a rešilna |»t ji je ta! Za vedno si KrajiTCu doshr/.il, < Vlinai' ne bodies ga več-Koder bodeš zopet kužil, Pa poženejo Te preč !
Napoči! petnajsti je svečan, Ko iu>č Tc vzelai je ... Vesel je pač vsaiki faran, Da fr.irja Tc odnesla je! Še nan iva jc bila vesela. Solnec sijalo celi je dan, Da hudoba Tc jc vzela Iz sredine naše stran !
\ nc manjka Ti prijatljev, škratecT Pojdi gor not Calumet; Tam Te sprejme Luka bratec In / Maričctom se znaš še razniincčI Z viru s I Iribair iz Clevefanda Nas p rot Ti roko že moli: "Vivat, bratec! To jc naša banda, "Kakoršne na svetu nil"
Gorjanski.
Misli.
Kapitalistično časopisje spet šumi. Vojno prerokujejo — vojno med Jai|K)iisko iti Združcn tni drža-vami Malenkostno šolsko u{»ratša-njc v S an Frandscu r.aj se zapečati s krvjo. Kam večja nesmisel 1 To lažinio -sc pa. da bo ta "vojna ' ostala le pri razgretih glavah. Ameriški proletarijat. kakor tudi jajionski, ne ]w»trelji»je nobene vojne. In slednjič : ali nimamo Mr. Rooievelta, «ki si je že večkrat ovenčal glavo, kot
"peacemaker1* ?
• • •
Delavstvo je na svojo zastavo preponosno, da bi jo zapustilo ob
asu nevarnosti, — kak<jr je to storil "Ncvvvorški Kljukee".
, ¥ *' *
ColoratNki guverner Buchtel t po jjokHou duhovnik) je najznačilnejši simbol današnjega sistema-ob nedeljah bo prriigoval in "Bogu služil', — a zajedno bo služil rudMtorporaeiiam, trastom in Mine (>wncrs Association. Ostalih 'šest dni pa bo lenari', in se — "po katoliško" zabaval! — To je *veia parola vseh farjev dandanes, nekedaj
in ra vekomaj- Amen!
* • *
Zadnji mesec sc je mTjjortiralo v Združene države, v mesto New Orleans, dva tis č pogodbenih delavcev iz Španije (iz Malage), Dovolil se jim je pro?t vstop — ne glede na naselniško postavo, ki to prepoveduje! Kapltal sti in njih agenti imajo pri zvezni vladi izjemno stališče, uživajo posebno milost; njim se dovoli marsikaka ekstrava-
ganca!	,
♦ * »
Zamolklo godrtijanje in gb^no tuljenje — kakor v kakem zverinja-kirV— sliši sc zadnje ("ase nad upravo ljudskih šol. sosebro nad učitelj-stvom, k; se je predr.-nilo, ustanoviti si tmijo in se zvezati v Qiica-ško delavsko federacijo te/ zalite-vati večjo plačo. Po ameriških •jmlskih šolah se pač najbolj cede sline katoliškemu duhovenstvu! Škof J. A. McFawl v Trenton, N. J., je že izdal dne <J. t. ni. pastirsko pisnu >, katero se ima čitati vsako nedeljo »kozi ce. post vseli cerkvah njcjn>vc škofije. Sveti mož ptoklmja v tem pismu — najbrž na migljaj vr. Rima! — današnji sistem ljudskih šol. obenem pa pri-p roča katoliške "župnijske šole'' < Parmchial Schools) —
Hotno videli I
• • *
Nekaj' o slcabrh (garjevcih )! — Na svetu imamo skabc, ki primejo, kadar so brez dela in jela. za vsako delo. ki se jim ponudi. — Imamo tudi politične skal*-, kateri glasujejo za časa volitev za kapitaliste, in potem, ko so volitve pri kraju, pa -e delavstvu zojiet dobrikajo in hli-nijo za najboljše prijatelje. — Na-lalje imamo verske skabe, ki jx>ma-gi i jo vzrirževat: papeža, cerkev in duhovni/ke proti delavstvu in svo-bidomiselcem. — In slednjič imamo vojaške skabe, ki se vpišejo v milico ali k vitezom Kolumba, in so vedno pripravljeni umoriti svojega sob rat a, kadar to od njih zahteva država ali cerkev.
• * •
Dokler bo ljudstvo nudilo in častilo raznovrstuie malike, tako dol-go bo še vedno živelo v nadlogah in v nevednosti. Kak« r hitro pa izginejo ti in sc začne širiti prava zavednost, poizgubili sc bodo sami od sebe tudi rmJiki in pek-el z vsemi svojimi vragovi, s katerimi strašijo nevedno ljudstvo farj* danes.
Zalivata.
Sygan, Pa., 4. febr.
StxxTaj podpisali zali valj ttj cm drtfŠIve "Bratstvo'1 št\. 6 v Morgan, l'a., kojega član >em bil; i>o-sebno hvalo |>a sem še dolžen Slo* venski Narodni Podporni Jednoti, katera mi jc izplačevala sk z celo leto dnevtno (xxiporo, [jo preteku e-nega leta, ko se je izkazalo, da jc moja bolezen neozdravl j iva, pa mi o lštelaf celo usmitnino v znesku $5(x> brez vsakega »ugovora in brez vseh sitnosti j.
Naj bi se rojaki vendar domislili, d kler so še zdravi, kako koristno in prqx>trcbiu) je, da je človek član kakega društva, ker nikdo ne ve, kedaj ga nesreča zadene.
Jaz sc nahajam že 16 mesecev v tiukajšui b-lnišnici; a ne počutim se se nič boljšega ki sc tudi iiilodat ne Umi, ker, — kakor omenjeno, — sem neozdravljivo bolan.
Nadalje se tudi zahvaljujem vsem onim rojakom, ki so me v bol-oxi obiskovali in me še obiskujejo, me v moji boleatii Mažijo in mi stem svoje sočutje izkazujejo.
Rojaki, predramite se in pridno pristopajte b prekoristni Slovenski Narorkii Po«ipomi Jetlnoti.
Jotm Leskov ec.
t *
# #
P
■j
£
t
p
*
#
P
$
ROJAKI SLOVENCI
naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE
Novih
50.0000
iztisov.
l!
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
katera je ravno izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti,
bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža In ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli. da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejSih zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: t* lega toka bolečin v maternici, I Cenieni gospod Collins M. I. križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spovtovanl gospod Ur. C. C. Colli nt M. I.
Vam narnuijam. da tttn popolnoma ozdravila po Valih Kliavltili, katera Me mi poliljalt. Sedaj ne črnim nobene bolečine več. ta kar »e Vam ir£oo (riti valju-jem J
In Vam poiiljaoi cn-di mojo aliko, ako jo r hočete dali v Slona-■ke čatopin-, ter Vam ottajaui d<> irioba hv»-leina Vaia
Agnes <ia£nik
R. K. D. j John»town.
Pa.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se N am presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takemu zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali« Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu l)odem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.


i!
Zatoraj rojaki 9!ftvenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se J obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno } knjigo ..ZDRAVJE",' katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za ^ poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
j Dr.E.C.COLLINS Medical Institute \
i 140 West 34th Street _ New York, N. Y. $
^	Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
#	Za one, kateri hočejo osebno priti v .ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoludan du 4 5* popolndan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7 8 ure zvečer. Ob nedeljih in praz-
#	nikih od 16 1 popoludne.
^ NODKRNI FOTOGRA-FIČNI ATELIJE
£
^ L. Hagendorff.
^ Vogal Reed in Oregan nI V MILWAUKEE. WIS
fc. Znižane cene ca poročne slike.

— <>24 So. Centre Ave. —
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih oenah
Chicago, III.
MATIJA KlltAR
UOSTILMČAU
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo. naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
V. Nrlioeiiliofeit Hrg. Co'u.
Najlniljše pivo je
|Se protlaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111-
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim bralo« Slovanom priporočava svoj lepo urejeni	,
==Saloon=s
Točiva vedno sveže pivo in pri»-tne druge pijače. Raznovrstni fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočati
brata Košiček Sil S. Centre Ave. Chicap, IIL
QULS SVOBOD«
7

PLJUČA.

Najvažnejši organ v. telesu so pljuča. Nohen drugi ustroj človeškega telesu ni tako podvržen boleznim ko pljuča. Vsako zanemarjenje prehlajenja prsij znači neko ranjenje pljučne mrene in poškodovanje nežnih dolov tega organa. Vsako pameten Človek se mora varovati prehlada ter ga ne sme zanemarjati. "Varujte svoja pljuča", — to mora biti najvnineja stvar za Vašo zdravje.
Severov Balzam
ZA PLJUČA
je namenjen posebno zoper vse prsne in gollnnčneboleeir.e. kak« r: 11< h In,m n.'<. m );. : !»• molklost, vnetje pljuč in sapnika, oslovski kašelj, daviea, naduha, ter leči hit 10 vse bolečine v pljučih. Do svojem namenu ustreza, dokazuje Bto svrdočb. Inejle jcho v-panje v to zdravilo, ki je io veliko ljudi j ozdravilo. Odlašati ni dobro. Ceni 26c in cOc
Bilje in korenčki
Izabrani iz mnogovrstnih in drngoetmih rastlin postanejo kemičnim procesom
Severov Življen-ski Balzam.
Te rasti ur »o B^rbno »enaTtjene In «o za Lo jakodelujcfe i ri le«1® nju ponvirjerse prebive, lijrtja »plub slabosti, In | n drujrth bo leznlh K katerim »o star^jM I j ud • fl ie ko :strnkclje na.snjei i.
cena 73c.
Težka prebava.
Vsakemu, ki trpi na tej bo-leztd, gnjusi se jed. čim na njo pogleda. Moreta se rešiti teh neugodnih bolečin, kakor težka prebava, zoprnost do jedi, grenak okus, krč,itd če rabite primerno zdravilo! in to je sigurno
Severova Želodčni grenčec.
Cena ."»Oc in $1.00
Telesna poškodba.
Vsak tudi najpazlivejši elo-vek izvini si včasih kak člen, ali 8e udari, ali mu oteče kak drugi del telesa dobi krč v roke, bodljaje. revmatizem ali neuralgijo. So ljudje, ki hitro in popolnoma ozdravili od teh bolezni, ker bo rabili
Severovo Olje sv. Gotharda.
Cena oOc
Prodaja se v vseh lekarnah. ZdraviiUkina svet pošljemo rfh zahtevo vsakemu zastonj


W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS IOWA

ixx
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339- Grove Street,
Wisconsin.
Priporoča thIiii slovenskim Halonom svoja Izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi ln»-portiranu vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.DbdriCH je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
Smmffirnrnmim^mimm
J ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
I
L AG H R
MAGNET
I
GRANAT
]
Ilazvaza pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nas, kajti
K-M
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chieagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourojenim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke uu razpolago. Vsace-mu v zabavo sluzi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež-ba zagotovljena.
Z a obilen obisk s« vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
«17 S. Centre Ave. blizo 19 ulico Chicago, III.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli »mo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na ysaki poitl zn nas vložite * pripombo naslova. Vloge •prejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
south cmeo um bank
27S—92od Street	Chicago, III.
K
JU
VODAK-OVA GOSTILNA
693 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja.
telefon čakal 704 1
^BBSBBBBSBEL
Zapomnite si.
Ves denar, ki ga vložite v nas zavod tam 12. 'januarja, obrestuje bo od 1. t.m.
INDUSTRIAL HAVINGS 11ANK
632 Blue Island Ave.
Uradne ure od 9. predpol. do 4, popi. ob sobotah do 8 ure zvečer.
Varstveni zukloud presega eež pol milijona dolarjev.
Ustanovljena 1890.
RAZNO.
—	Avstrijska policija zasleduje nekega Dr. SaJgo-ta, ki je prodal še ne 14 let starega, lepega dekleta ameriškemu' 'milijonarju WilKamu Henstest ali' Hobstei. Deklica je od potovalai pred kakimi 5 leti s svojo irdovtjeno materjo iz BudimpeSte v Ameriko. Po smrti matere se je deklice s posredovanjem avstro ogrskega genertalnega konzula ]>o-vmika nazaj v domovino. Pred nekaterimi dnevi) p« je zginila brez sledu, in zginil je tudi Dr. Salgo, ki« je bill prijatelj pokojne deklične matere.	_
—	Cesar Franc jožef je vsled svoje visoke starosti že jako l>ole hen. Zato so mu zdravniki odsvetovali potovanje v Prago, kamor se je že dalj ča**a odpravljal. Zdravniki menijo, dkt bi utegnila vožnja v tem mrzlem zimskem času za 77-letnega možu biti opasna.
—	Čimbolj se bliža Moyer-Hay-\vood prooes, tcmbilj odmeva protest iz vrst razredno-zavednega proletarijata. Poleg neumornega ■dela organizacije Western Federation of Miners, rešilne a!kcije American Federation of Labor je stopila sedaj na |*>zoriščc tudi mogočna unija United Mine Workers ot America (Združeni ameriški rudarji). Na svojej 18. konvenciji v Indianapolisu so zastopniki te unije odobrili ostro resolucijo v prid Movenu«, Havwoodu in Pettibo'ne
ju. Resolucija se je odposlala obema governerjema držav Co Id rado in Idaho. — V državi Wisconsin je rešilna akcija prkMa tudi v poslopje državne legislature. Socialistični zastopniki so stavili več predlogov v .obrambo idaiškiih ujetnikov in naslovili več resolucij na obe zvezni zbornici: kongres ?n senat.
F*rasne sanje. , ("'hm državne zakonodaje v Wisconsin, socijalist lierner iz Milwaukee je vlofcil zakonsko predlogo, naj bi se uradnike kake železnice, ivi čije progi sc je pripetila smrtna nesreča, obtožilo rani i umora druge stopinje, razun če se niso v*e varnostne odredbe uvaževale in če delajo nastavljene! več nego 12 tir. — Žalibog pa, da- sc tak prepo-trebni zakon ne bo nikdar uresničil, rlokler boilo imeli železniški nvagna-ti vlado v svojem žepu.
Komproinitiiam minister.
Ugerski jtistieni minister I'olo-rtvi je junak velikega škandala, » katerim se peča vesoljno evropsko in deloma tudi ameriško časopisje. I]»v>i bitdap. podžupan llaknos ga je razkrinkal pred svetom kot navadnemu sleparja, tata. krivoprisež-11 ilea, vohuna, agenta itd. Mož je ]K»kliou advokat, in f>o značaju lump. kot advokat si je ope-lovano uma zal roke. Zdaj so jiri.šlc pa >e vse druge stvari na dan. Svojo službo kot minister je izrabljal v osebne, sebične namen«. Vohunil je tudi pri cesairju Francu Jožefu, da izve njpgove misli, in v to f-e je posluževal neke >lal oglasne grofice SchiinlKTg, priležnice ministrov >11 drugih visokih oseb. Polomi je velik goljuf, ki spada v ječo. \ kljub temu pa so ga zagovarjali ost.:r!i tovariši ministri, s čemur so pač dokazali, da sami niso dosti boljši. Minister je 1 lalmosa končno tožil. Naenkrat pa je dal Halmos pismeno izjavo, da1 svoja očitanja prekliče. Javnost je ostrmela, Poloti vi pa je sedel zopet na konju. Ali ne dolgo; kajti drnvgi dan sta pisala Hahnosova sinova vsem časnikom, da je bila dotična izjava izsiljena, da se je Halmostt pretilo z nor šni-co itd., ako ne prekliče. Minister je torej Še večji lump, kakor sc je spočetka mislilo. S Polonyijem vred je kompromitirano (udi celo oger-sko minsterstvo, katero bo vsled-tega odstopilo.
Društvene vesti.
Rojaki v Nevvyorkt« ustanovili so si — fx> zaslugi in vsled agijno-
5tl g.
stotnika
novo drusFvo
'Slovenija' ter je postavili pod okrilje Slov. Nar. ptnlp. Jednott^ To je seda j že društvo vkhI zaščito za<fnji čas tako mogočno se razvijajoče S. N. P. J. — Dobrodošli in živeli 1
____
Listu v podporo:
' Na svatbi v McMfben, W. Va.f halbnafl rojaik Ivan Golkonda $4.25. 'Ker sem se peljal na slabem vozu do farja ioc ; ker je bila družica premlada ioc; ker je bilo povabljenih ve)č muzi kan tetv, sva le sama osrtala, ker srva naj'bolj znaJa 25c; ker temperencJerje črtim 2$c; ker smo z žaklje.11 zvonili ioc; ker nisem imel svoijc plesaBke ioc; ker 'se nismo nič stepli ioc; ker me zaklenejo, da k Micš ne morem joc; ker me |*> t rebul in n "šratifa" ioc; ker settv jo mond <toma sam praskati ioc; ker znamo eksercirati, kakor stari' maruderji joc; ker sem se donui a.11 j>ečjo na pusten dan z 'tnaslbm maral 15c; zato ker me je nekaj Ijudij "zijalo kak*>r volka, — ker se namreč pišem Vovk 5c; ker smo cmo od sv. Miklavža ziapcli 5c; ker vem, d!a je sveti zaikon najpotrebnejši zakrament na svetu 50c; A'k.slegvith ioc; Barto ioc; 15laž 'Novirte 50c; Peter Sklcnička 5c; Joe. Roflrag 25c; Fr. Srp ^50; Joe Skleničku 215c; Fr. Pečenka 15c; Ant. Pečenka ioc; Peter Prosek 25c.
POZOR SLOVENCI V QAR7, 2ND.
Čudes swtcniwe pgodovitu: in ne-risk t' podjetitosti.
Mesto (Jar)', kjer edino \J. Si Steel Co. postavlja svoje tovarne s stroški $75,000,000, bode imelo v 5 letih 400,000 prebivalcev.
Ako imate kaj podjetnosti, kupite lote tamkaj. Storite to takoj, in od edine kumpanije, ki še prodaje lote. Pridite, k meni v pisarno in ogledat si bodemo šli kraj osebno. Sedaj pozimi dela v Gary ljudi, kolikor jih pride. Poletni čas bode pa v tovarnah U. S. Steel Co. delalo stalno do 40,000 delavcev in postavilo sc bode tamkaj najmanj 10,000 hiš.
Cene latam; $250, $350, $500 do $1500.
Kje bolje naložiš denar, ko v zemljišču ?
Nikjer na svetu !
Pridi v pisarno aH pa piši, kedaj te je volja iti Gary pogledat. Uradne ure od 10—12 a. tn.
Frank Gram
108 Dearborn st.. (soba št. 702),
I'ostovnt- Iirf vrntk den tlvP r r fl ti iln 8. | rl Fr, MlucIlPu. .Vh7 Outre Ave.
Chicago, Ul. General ni agent sa Big Tree Real Estate Co.
IŠČETA SE Mihael in Marija Videč (brat in sestra) ; prvi star iy, druga |*a j,} let; doma iz Veli-cega Globoccga št v. 16 pošta Krka. Dozdevno se nahaja Mihael Videč nekje v Cleveland« ali pa v okolici. — (*"e kdo rojakov ve za naslov e-nega ali drugega, naj ga blagovoli naznaniti Jakolm Cesar. Boy. 328, Toluca, Marshall Co., Ills. Stvar je zelo važna in velikega pomena.
PREJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO
vo*d)o v lnll)n tu dnu;* krn)» ob *dr)jiiii*k»iii miitju * *ra {ifHtkrhl »tnrm ikiii^r'*
CU5ARD LOK
PREVAŽA LJUDI in BLAOO ČEZ OCEAN
GI8EUL1AR, GENOVA, NAEPEL ITD.
lepi, vhliki in novi
PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
"ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Yorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navc di-la o cenah in Času kedaj prirniki odplujejo.
F. G. WHITING, ravnatelj. f»7 Dearborn Str.	Chicago.
Edward Paiicli
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je 520.40. pri čemu je poitnina že v v poŠte-ta.
02170424
—.....—........r..........'.............
*V r - - — - - .
OLA8 SVOBOD«
t'lovek, bodi predvsem-Movekl
"Današnja kultwra je lažnjiva, hinavska, proti narav ti a, — prozi napredek človeštva obstoji jedino v razvoju osebnosti, to jc da se človeštvo teflesno, duševno (um-■ stveno) in moralno razvija do vedno i>opoliiejšb stqpnje." — To je kratka vsebina predavanja, katero je imel ne dolgo tegia profesor s<>-cijologije na Newyorskem vseučilišču, Dr. Rudolf Hinder. Govornik je s svojim predavanjem jxikazal glol>okoM obsežno znanje o socija-Irznitu. Pokazal je nadalje, da so stremljenja socialističnih strank po spremembi vsega današnjega družabnega sistema, popolnoma o-pravičena, —1 in vsekal! glavi one puhloglaveze, ki poveličujejo današnjo družbo in smešijo na naj-neokusnej-ši način socijalizem, trdeč o njem, da je sanjarski in neiz-pcljiv, m da ima samo ta namen, hujskati delavstvo proti poseduijo-čim. Socijalis#ti prav ničesar družeča ne zahtevajo, kakor odpravo krivičnega kapitalističnega sistema, vpeljavo novega na podlagi splošne pravičnosti in svobodno razvijanje jjosameznika |xj njegovih zmožnostih, da bo koristen, a ne škodljiv član človeške družbe.
Profesorjeva izvajanja so tako zanimiva in tako uničujoča za ves današnji krivični sistem, da bi bilo neodpustljivo, ak<> bi ne priobčili glavnih misli iz njegovega govora. Vsaka njegova beseda jc vehemen-ten udarec na kapitalizem ter v živo zadene pristaše iu vse kramar-ske zagovornike istega.
Dr. Binder je govoril približno t ako-le:
"Meni ni na tem. da bi me |x>-slusalci občudovali radi lepih, fra-zarskill besetl, marveč na tem, da iščem resnico, in ko sem jo našel, da jo neustrašeno povem. Nekdaj so bili sanjači oznanovatci napredka, danes pa se zamore pridružiti četi napreduj ako v le tisti, ki jasno spozna in naziuni. Zafto je pač potreben učenjak, ki v tihi sobici študira ideale in nove misli, toda le te-daij bo koristil splošnosti. če lio svoje znanje razodel in prenesel na človeštvo.
"Dosti se je že prepiralo o tem, kaj beseda "napredek" pravzaprav ipomenja. Resnični napredek pa [« ir»ojem nrnenjm obstoji le v telesnem. must ven eni in moralnem raz-vitku osebnosti. Sleherni teh treh predpogojev je jednako važen in nolwnega se ne sme zticmar pustiti.
"Prvi pride v postev telesni razvoj; kajti nezdrav, slab«rten človek ne more za človeštvo storili nič. -Vsakega naprednjaka mora torej biti glavna zahteva: zadostna hrana, zadostna obleka. zdravo stanovanje za vsako živo bitje,
"Duševni a!i umstveni razvoj je treba zahtevati zato, ker !e misleč človek more svojemu bližnjemu resnično koristiti. Pametno misliti pa more le tisti, ki ima dovolj časa, da se v-6»j povnšno seznani z raznimi vedami in si pridobi |*>trebno izobrazbo, — ne ]>a človek, katerega valovi t* >ja za vsakdajni košček .kruha n.anjrji«1 mečejo semtertia tor mu vzamejo ves prosti čas. Druga zahteva ima se torej glasiti; Dovolj prostega časa za vsakega iu možnost pečati se s socijalnimi u-praišanji kakor tudi možnost izobrazbe za vse ljudi. Le v takih razmerah vzgojiti se bo moglo pametno mislece ljudi, ki bodo svetu v korist.
"Ti*li t nora/ni razvoj človeka treba je premotriti s socijalnega stališča. Ni zadosti, da se resnica spozna, treba jo je tudi izgovoriti v vseli slučajih. Odkritosrčna, prava moralna (a ne farizejska) vzgoja je mogoča torej le v deželah, kjer vsak posameznik lahko prostodušno izreče to. kar misli in kar je spoznal za resnico. V Rusiji je ža-ililw^; danes še nemogi>če, povedat! resnico o carju, o rabfjih in oblastni jah, — na Nemškem ali Avstrijskem lc deknnai, — in tukaj, v tej takozvani "svobodni" Ameriki, še manj. Jaz poznam 113 zapadli dva profesorja, ki sta »voje shlžbe izgubila. ker *ta povedala stvari, ki gotovim denarnim mogotcem niso bi-
le jiovšeči. Tretja zahteva mora se torej glasiti: Brezpogojna prostost besede, govora in osebe.
Od ■ 1500 milijonov prebivalcev uaiše zemlje jc le majhno številce v stanu, posvečevati se razvoju svo-" jc osebnosti; ostali pa so produkt gos|)odarskih in družabnih razmer, to se pravi: vsled vladajočega sistema so prisiljeni* b ". t i takšnil k a-karšm so. Duševno moč je razbil ali vsaj oviral sistem, ki je človeštvo zasužnjil in uklenil v verige, da se ne more prosto gibati. ' —
Nato jc Dr. Binder podal kratko zgodovina razvoja človeštva in po-kazal jasno, kako je današnja lažnjiva kultura zgrajena 1x1 mrtvih iirupKh in trpljenju ogromne armade tlačenih. Od ' civiliziranega" človeštva sposobna jc samo ena desetina trezno preudariti in misliti, iu sicer le zato, ker je manjšina preostalim devetim" desetinam za* branila in onemogočila vsako trezno in samostojno misel. In ztito jc stvar vsakega, ki ima oči iti hoče spoznati resnico — (in kedo tri jc ne?) —. da jiomaga [x> svojih močeh strmoglaviti danešnji krivični sistem in ustvariti boljše razmere,kr Ixnlo nam in našim otrokom zagotovile lejišo sedajnost in prihodnost. nego je bila preteklost.
Bodoča človeška družba se bo dlikovala \ dveh lastnostih: v res-nieoljtrbjii in pravičnosti; gotovo pa lx> izginilo milosrdje ali dobrodelnost e obliki oskrbovanja reve-žev. Kakor.zelo je dobrodelnost danes na mestu, vendar — izvrševanje te dobrodelnosti dokazuje, da m) današnje razmere krivične 111 zgrajene na napačni podlagi. Tudi za to sc ne gre, da smo pripadniki kake gotove ali sploh kake vere. marveč zato, da. sem kot prost, svoboden človek — v resnici tudi človek, in da kot tak Čutim in predvsem — jk» človeških načelih Sivim in detail*.
Za Ha.vwoodov obrambni sklad.
pris|>evali so sledeči Hwlrugi: Ivan Molek $1.00, Frank Mladič 25c, J<ilin Mladič 25c, Frank Stonič 15c, Ivani Kaker 10c — vsi v Chi* cagi. Sodrng J0I111 Kciiser v Dal-zeli. III., nabral svoto $2.00; darovali so sledeči: Louis Len.si 25c, Angdo Pastjan 25c. Bortuti Artur 25c, J. Srebrnak !<*-*> Peter Kor--iik 25c, Jaik. Tomašič ioc, Fr. Mi-klavčič ioc. Angelo Romanolv ioc, l-r. Hrvat ioc; M ke Pečar ioc, (i. Cesar ioc, Florijan Turk 20c. — Skurpaj $3-75- Nadalje so dtiro-\a!i: John Hrvat i/ Cllkagc 35c in Ivan Meden od tam 25c. Skupaj torej $4.35. — Srčne«, hvala!
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode":
Zofka Kvedpr: 11 naših krajev :, .. ..........
Koristka..............
Moje ječe............
Gozdovnik . ■. ..........
Beneški trgovec ........
Janko Kersnik: Zbrani spisi. 8 zvezkov, krasni romani in novele, zvezek po . . Kneipp: Domači zdravnik
(priporočljivo) ......
Marija hči polkova......
Viljem baron Tegetthoff . , Avstrijski junaki.. .. Venec slovanskih povestij, zvezek IV., VIII. iu IX.,
vsak [k>............
Za srečo, — povest......
Amerika*......,.....
Spisi AndrejČetovega Jožeta. — trije zvezki, vsak zvezek je celoten in sani za-se ter obseza vsak par krajših, mičuili pripovedk;
zvezek po ..........
Beatin dnevnik........
Koliiščine 111 ste[>e.....
< ieneral Lavdon ........-
Knjige pošiljamo poštnine sto.
—.40
—•35 —.50 —.40
1.25
— 60 —.20 —-30 —75
—,(>oc —.50c —.20c
i
—.20CI
—-30C
—.2oc -.30c pro-
Kasparjeva držav-na banka,
623 Blue Island Ave, Chicago, III.
plačuje otl vlog 1. jan. pa HO jun. in od 1. juL pa do 110 dec. po H odstotko obresti. Hranilni predal za Hi. na leto. Pošilja se denar na vso dele sveta in prodaja se tudi vozno listko (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne polioe.
391-393 Blue Island Ave. vogal 14. Plnce. CHICAGO, ILL.
Izkušen fotograf*--------
Izdela najbolje različne slike. Povečanje slik.	Gumbi s sliko.
Slike za posameznike, družine in otroke. Vsaka velikost.	Vsaha kakovost.
Jamčenje za delo.	Primerne cene.
hbtabli8h 188H
phone Canal 287
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite pei-l In pohištvo pri
- nas -m
G>
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
Mali vitez L, II. in III. del . 3.50c
Kralj Matjaa.......... 5°c
Potop ..............3.20c
Preko morja ..........4oc-
Opatov praporsček........35c
Elizabeta anglešk£~kraljica ..20c.
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtomirov prstan........20c
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Erazem Pvedjamski......ioc
May Eri..............20c
Tiun Ling .......... .. 20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............2$°
Stezjosledec............25c
Za kruhom............20c
Krištof Kolumb..........40c
J. Pagl'aruzzi, zbrani spisi.
2 zvezka............$—
Na razstanku......... • I-OO
Kirdžali, roman........—80
Govekar: O te ženske! —
črtice.............. i-oo
Zofka Kveder: Odsevi .... 100 Marco Visconti — zgodovinski roman.......... 120
Islandski ribič..........—60
Sienkiewicz: "Brez dogme"
— znamenit roman . . .. 1-5° Grof Monte Ch'risto v 4 delih .............. 2.00
Cankar: Knjiga za lahkomiselne, ljudi .......... 1-25
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno etnerne, nezadovoljne in sitne:. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
VO0BPB TUVHB'S

Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj Življenja,
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši oitatelji vedo. da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino

H«i|riRi»
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek,
Izbortio prebavljanje. Trdno zdravje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, branite bolezni.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
« * • *
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč Dasledajih speeielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjcvec, konjak.