LI5TER. Izgntanci. (Povest iz prvib časov krščanBtva). (Dalje.) Ko se je Sir še enkrat na ponovljeno vprašanje pretorja, ali'je razodel oproš6enki skrivnost, koje ga dolži vitez, izognil, je zapovedalsodnikrabeljem: ,,Položite ga na natezalnico!" Na povelje sodnikovo so planili rablji na bira, mu strgali obleko raz telo ter ga privezali na natezalnico. Kolesa so zaškripala in okoli nog in rok ovite vrvi so med nepopisnimi bolečinami raztegnile telo iz 61enkov. ,,AH bodeš takoj priznal?" je vprašal sodnik. Sir je mol6al. _ Na znamenje sodnika so zaškripala kolesa vnovič in pod neznosnimi mukaml je zaje6al revež iz globo6ine svoje duše; toda raz njegove ustnice se je slišala samo tiha molitvica: ,,Moj Bog, ne zapusti me!" Položite žarefie železo na njegova ledja! ]e zaukazal pretor; ,,ta ključ mu bode že odprl gobec." Bila je strašanska muka, ko se je vjedel ogenj v meso in ko je šumelo žareče železo od drvi. „0 moj Jezus! 0 moj Jezus!" je zajeSal Sir. ,,Ali si kristjan?" je vprašal sodnik, ko je slišal Odrešenikovo ime. Saf je bilo ravno to ime, koje so mu6eniki tolikokrat izgovarjali v svojih mukah. ,,Da, jaz sera", je odgovoril Sir; ,,umreti, rad umreti za Kristusa". ,,Prokurator je tudi kristjan!" je zakbcal nekdo izmed okoli stoje6e množice. Bil je Marko, sin Sempronija, ki je ves 6as med mufienjem Sira opazoval Marcela. Pretor pa je storil, kakor da bi ne bil ni6esar slišal; toda Marko je ponovil svoj klic in takoj so ga nekateri okoli stoje6i pri tem podpirali. ,,M.arcija Dasumija bogove častiti; Marcija Dasumija ni bila nikakšna kristjanka", je odgovoril Sir, ki je kot prebrisan orijentalec naglašal ime, katero je imela njegova gospodinja pred izpreobrnitvijo. ,,Ali ne boš priznal", je zavpil Sempronij, ,,da si razodel svoji ljubici, lepi oproš6enki. da je postala tvoja gospodinja v prete6enem letu s svojimi hčerkami kristjanka in da se je najstarejša zaro6ila s svojim Bogom kot nevesta?" Ko bi bil Sempronij v tem trenotku pogledal Marcela, bi bil opazil, kako mu6en in bole6 utis so napravile te besede na duhovnika. Zapeljan od ženske je postal spoznavalec Kristusov izdajica svoje kristjanske gospodinje! Ali nebode tudi na natezalnici postal izdajalec svojega Boga? ,,Jaz ne verjeti", je odgovoril Sir, obrnivši se proti pretorju, ,,da moder sodnik paziti, kaj grd ženska re6ti za denar, za denar tega gospoda re6ti, da moja gospodinja uni6iti." Razka6en radi te opazke, je zaklical Sempronij pretorju: ,,Ta pes se ho6e izogmti odgovoru; zakaj ne uporabiš sredstev, ki jib predpisuje postava, da se prisili suženj k priznanju?!" ,,Imenitnegaprokuratorja", je zaklical zaničljivo Seropronij, ,,se dolži, da je kristjan; toda ta obtožba se mi zdi tako neverjetna, da nikakor ne dvomim, da je takoj pripravljen, potrositi dišeče kadilo v žerjavico pred Jnpiterjev kip." ,,Da, da", je klicala množica, ,,naj daruje!" Pretor je pogledal vpra.šajoče Marcela; mirno in krepko je odgovoril z močnim glasam: ,,Da, jaz sera kristjan, Nikdar ne bodem daroval vašim lažnjivim bogovom!" ,,Oho!" je zaklical Sempronij, ,,vratar je kristjan, prokurator je kristjan; toda pretor misli, da je neverjetiio, da bi bila tudi njih gospodinja kristjanka," ,,Jaz poznam nekoga", je odgovoril sodnik razdražen, ,,da bi imel to še veliko bolj kot jaz za never.jetno v tem trenotku, ko bi blaga Marcija D.asumija raztrgala gotova dolžna pisma." ,,Consule tibi, pomisli na-se! Ti poznaš ukaze božjega Maksiminija; radi tega pristopi semkaj ter daruj neumrjo6im bogovom kadilo." ,,Samo en Bog je, ki je ustvaril nebo in zemljo; ujega samega molim in njega moram bolj poslušati kakor ljudi." ,,Nadaljno preiskovanje v tej zadevi spada pred mestnega prefekta", je odlo6il pretor in se obrnil potem proti sodnijskim slugam z besedami: ,,'Odvežite sužnja raz natezalnico ter ga odvedite s tem skupaj v zapor. Jaz pa bodem o vsem tem poro6al mestnemu prefektu." ,,Deo gratias!" je zaklical Marcel. Ze dolgo je pri6akoval dneva, ko bode krvavo preganjanje oesarjevo tudi njega poklicalo, da se bode priznal kot Kristusovega spoznavalca. Kot duliovnik je marsikaterega pripravil na boj za krono mučeništva; sedaj pa se ibode moral tudi sam bojevati za venec zmage: kot zvest vojak Kristusov je bil pripravljen na boj. Ko so odvedli sodnijski sluge Sira iz pala6e, so se vsi sovražniki grozno razburili. Eden izmed njih je hitel za Sirom na sodiš6e, iu ko se je vrnil, je poro6al vse, kar se je zgodilo. Takoj nato so poslali tekaCa v Oistijo, ki bi naj obvestil gospodinjo o tem dogodku. Cim bolj otožno in pusto je dandanes obrežje 0stije, kjer je morje radi naplave Tibere skoro pol ure oddaljeno od mesta, tem bolj živahno je bilo v 6asu, v kojem se vrši naša povest. Od Ostije do Antija so se vrstile ob obrežju hiša za hišo in med velikimi tovornimi ladjami, ki so hitele proti izlivu Tibere, da bi pripeljale svoje blago v svetovno mesto, so se kakor otroci na trgu mešale gondole in 6olni6i ribi6ev. Ostija sama je bila obljudeno mesto, ki je s svojimi krasnimi templi in velikanskimi pala6ami, Rim v malem, dale6 in ponosno gledalo ven na neizmerno mor' je. Dandanes je ostalo od vse te lepote le nekoliko strohnelih stebrov, ki štrlijo iz za zdravje strupenega močvirja proti nebu, in mala vasica, ki ima še dandanes to ime, leži v poletnem 6asu popolnoma pusta in zapuš6ena. Bilo je enega onih krasnih italijanskih poletnih večerov, ko se jfe zelenkasto morje raztezalo gladko ko ogledalo v neizmerno daljavo in ko se je žareca solnčna ploš6a bolj in bolj nagibala proti zatonu; takrat je sedela Sofija s svojimi h6erkami na verandi svoje pala6e, gledala na neizmerno morje ter se veselila krasne lepote soln6nega zahoda. Razo6arajo6i prizor je prekinil za nekoliko 6asa njih govorjenje; mol6e so gledali, kako se je najprvo žare6a ploš6a dotaknila morskega roba in potem v tihem veli6anstvu polagoma izginila globokeje v morje, v kojem se je zrcalila z igrajo6im valovjem v neštevilnem pomnoženju, tako, da je bilo celo morje kakor izpremenjeno v teko6e zlato. Ko je solnce zatonilo, je vzela Fides zopet knjigo v roke, katera ji je zdrknila na krilo, ter nadalje- vala prekinjeno berilo, med tem ko so mati in obe sestri nadaljevale delo, da bi naredile za uboge, zapuš6ene otroke obleko. Bilo je sveto pismo, iz kojega je 6itala deklica, zgodbo o treh babilonskili mladeničib, ki so se branili, moliti zlati kip kralja Nabuhodonosorja ter bili radi tega vrženi v žarečo pe6, kjer pa jih je angel Gospodov 6udežno rešil. Ako so stari kristjani to povest s posebno priljubljenostjo slikali v katakombah, se to ni zgodilo zaradi tega, da bi se v dnevib preganjanja s pogledom na to sliko navdušili za enako hrabrost, aonpak tudi, ker je Cerkev grobove tistih mu6enikov, ki so bili mu6eni z ognjem in sežgani, rada okrasila s to sliko. Krasen solnčni zahod ter povest o teh starozakonskih verskih junakih je vzbudila pri Sofiji kakor tudi pri njenih h6erkah ono sve6ano in sveto razpoloženje, ki posebno navduši srce za klic od zgoraj; — v tem trenotku je prihitel iz Rijna poslani teka6. Ko je porofial, kako je izdal Sir oproš6enki skrivnost, da so njegova gospodinja in njene h6ere kristjanke, je obledela Solija in delo ji je padlo iz rok. S pogledom najsrfenejše in nežne materinske Ijubezni je ogledovala zaporedoma svoje tri otroke in solza ji je igrala v o6eh. Toda z besedami: ,,Ljuba mama, moj ženin pride!" se ji je ovila Pistis okrog vratu; — Elpis, ta tiha, resna deklica, z velikimi, slutnje polnimi o6mi, se je mo!6e pritisnila k materi, — in najmlajša, Agape, je padla na kolena pred Sofijo, jo gledala z nepopisno blaženkn smehljajem ter, med tem, ko je vzdignila obe roki proti materi, zaklicala: ,,'Oh, hitimo v Rim; tamkaj 6akajo angeli na nas z venci zmage v rokah. Katera ve6ja sre6a nas more dohiteti, kakor da smo poklicani skupaj na bojno polje, da si skupaj priborimo palmo? — Prosim, Ijuba Pistis, pre6itaj nam še enkrat livalno pesem 3 mladeniSev v ognjeni pe6i, da ga me tri device že zdaj ponovimo. 0, me ga ho6emo tudi peti, ko bomo šle v smrt!" ,,Me smo bile tvoje družice, ljuba Pistis", je rekla Elpis, ,,in sedaj se bo izpolnilo moje najlepše upanje, da bodemo šle me tri sestre skupaj k vecni gostiji." Pistis pa, ki je obrnila svoj pogled ven na neizmerno morje, je zaklicala v svetem navdušenju: ,,Ali ne vzhaja solnce, ki je sedaj zatonilo v valovito morje, v jutru novorojeno m zopet sveti po vesoljnem stvarstvu, ki ga prijazno pozdravlja? In mi bi se naj bali nofti groba, koji bode sledilo ve6no jutro in dan neminljive krasote? Venecokrog 6ela? Palmovo vejico v rokah, pozdravljeni od angelov, gremo ženinu nasproti v vrt njegovega paradiža, kjer cvetlice ne usahnejo in potoki najslajšega veselja šumljajo, kjer duša gleda, kar je verovala, vživa, kar je upala, da se združi v večni ljubezni s svojim Bogom." ,,Mojiotroci", je spregovorila Sofija in njen glas se je tresel od notranjega razburjenja, ,,ko sem pristopila na velikono6ni praznik z vami k oltarju, tedai sem vas vse tri darovala Gospodu in ga prosila, da bi smela k prihodnjemu velikono6nemu prazniku plesti dva nova nevestina venca. In sedaj plete sam vence in bode še dodjal palmovo vejieo — za vas in za vašo mater, da bodemo k najveselejšemu velikono6nerau prazniku stopili skupno pred sedež njegovega Velifianstva. Jutri se vrnemo nazaj v Rim, da bodemo ob vsaki uri, ko nas bode Gospod poklical, pripravljene." S temi besedami se je vzdignila matrona, povzdignila svoje roke proti nebu, od koder je milo svetila zvezda-ve6ernica ter rekla: (Dialje prih.)