Poštnina plačana v gotovini, Leto XM št. 9. („JUTRO" XIX., st. 49 a) Ljubljana, ponedeljek 28. februarja 1938 Cena 2 Din Opia vuial vu u)ulii Jana Knafljeva D - Telefon št 3122 3123, 3124, 31Z5 i 126 Inseratni odiieiek: Ljubljana. Selen-ourgova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Manbor Grajski trg 7. Teiefoi) št 2455 Podružnica Celje Korenova ulica 2. — Telefon št 190 Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr Baum- ?artn»»r1a Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ul 5 Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja j>Jutra« iznajs vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebei m velja do pošti prejamana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg fit. 7. Telefon fit. 2440. Celje. Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Francija ©stane neomajno zvesta ideji mini, Društvu narodov in svojim zaveznikom Tri dni traja]£ca zunanjepolitična debata v poslanski zbornici se je končala s prepričujoeo zaupnica vladi — Proti vladni politiki sta glasovala samo dva skrajna desničarja Pariz, 27. febr. br. Danes ponoči je bila končana v francoski postimski zborn -ci velika zunanje pol tirna debata, ki je trajala skoraj tri dni. šest sej francoske poslanske zbornice je bilo posvečeno zgolj tej debati, v kateri je govorilo nad 50 govornikov ki so podali mnenje vseh zborni-čn h frakcij. Debata se je končala z ogromno- zaupnico vladi, ki dokazuje, da je francoski narod kljub vsem notranj m razprtijam v zunanji politiki složen. Čeravno so posamezni govorniki na desnici zeio ostro kritizirali celotno pol tiko vlade, so pri glasovanju vendarle pokazali, da so Francozi in da jim je uso;la domovine nad vse. Za zaupnico vladi je glasovalo 439 teljstvo. Srečna bo, če bo lahko sklenila z Italijo nov sporazum. To pa se lahko zgodi takoj, če dobi Francija dovoljno jamstvo za nevmešavanie v Španiji Ln glede svojega položaja na Sredozemskem morju. Francifa ne &o žrtvovala nobenega starega prijateljstva Tudi z vs?mi drugimi prijateljskimi ln zavezniškimi narodi goji Francija prijateljske stike in niti ne m sli na to, da bi katerokoli staro prijateljstvo žrtvovala kakemu novemu sporazumu. Francija ie ponosna na ta svoja pr jateljstva in za- poslancev. med njimi tudi več opozicijskih | Vezn!Stva in n:ma niti naimanišrga raz- skupin, prot pa sta glasovala samo dva j Iog:a> da bi se 5aJa 7jil njiji0v nadaljnji skrajna desničarja. 160 poslancev desnega ■ razvoj, eentruma in skrajne desnice pa se je glasovanja vzdržalo. Govor Chantempsa Pred glasovanjem je prevzel besedo ministrski preesednik Chautemps, k; je predvsem naglasil, da pojasnilom, ki jih je dal zunajni minister Delbos. prav za prav nima ničesar vrč dodati razen tega, da se vsa vlada popolnoma strinja z načeli in smernicami po katerih vodi zunanji minister zunanjo politiko Francije. V onem trenutku, ko bi Delbosova politika naletela na resno kritiko in odpor, bi nastalo tudi vprašanje nadaljnjega obstoja sedanje vlade. V nadaljnjih izvajanjih je Chautemps najprvo odločno zavrnil očitke bivšega ministrskega predsednika Fiandina češ, da je sedanja vlada premalo odločna. Flandin sam je bil dolgo vrsto let ministrski predsednik in zunanji minister, pa tudi ni pokazal nikake odločnosti. Zato je tem manj upravičen oč'tati slabost sedanji vladi. Obenem je Chautemps poudaril, da je danes bolj ko kdaj poprej potrebna Franciji notranja sloga, da bo mogla premagati težave, ki se poiavljajo v mednarodni po-l;tiki in ki fih nihče ne taji. Neupravičeno -pa je naprtiti sedanji vladi vse to, kar so -drugi zagrešili pred njo. Francoska zunanja politika ostane nespremenjena Prehajajoč na aktualne mednarodne probleme, je Chautemps odločno zavrnil vse predloge, da bi morala Francija iz temeljev spremeniti zunanjo politiko se odreči načelu kolektivne varnosti, zapustit'1 Društvo narodov in se sporazumeti s totalitarnimi državami. Ne le, je nagla.sil Chautemps, da nas k takemu preokretu prav ničesar ne sili. moramo pomisliti tudi na to, da bi bili v tem pr meru mali -larodi prepuščeni na ml ost in ncnrlost velesilam Niti skrb za na.šo lastno varnost, niti čut našega dostojanstva nam ne dovoljuje, da bi začeli s tako politiko odstopanja in neprestanega popuščanja. Bolj ko kdaj mo-rsimo posvečati vso pozornost varnosti države, a taka pni tika bi predstavljala majvp^io nevarnost za splošni mir. Fransoskc-ruski pakt je instrument miru Slišati je bilo tudi več očitkov proti sov-jetsko-francoskemu paktu. Izjaviti moram, da bo Francija ostala tudi tej kakor vsem drugim pogodbam zvesta. To ni nikak ideološki sporazum, niti ni ta pakt naperjen proti komurkoli drugemu in vsaka država ima priliko in možnost, da se temu paktu pridruži. Ta pakt služi obrambi miru in nima nikakih napadalnih namerov. Naša dolžnost je samo da ta pakt izoblikujemo tako. da ne bo izzval nasp>-ot.stva pri naših sosed h Daleč smo od tega, da bi stremeli po osnovanju kakega posebnega ideološkega bloka, ker se zavedamo, da bi politika takih blokov nemtnovno do-vedla do vojne Naš edini cilj ie, da zdru-( žimo miroHubne narodne in onemogočimo vsako vojno. Neomajna zvestoba Društvu narodov Temeljni kamen na.še zunanje polit ke je zvestoba do tradicionalne polit ke francoske politike. To pa obenem pomeni neomajno zvestobo do Društva narodom Francija bo ostala zvesta Društvu narodov, čeprav je ta ustanova sedaj v prehodni krizi. Enako, kakor predsednik angleške vlade Chamberlain, je tudi Francija trdno prepričana, da bo ta ustanova nekega dne prišla do svoie popo'ne vePave ter da bo prevzela ono vto^o, k ji ie bila namenjena od vsegra početka. Ce bi Izsr n'!o Društvo narodov, bi izeubill najboljše jamstvo za m'r 'n civtMzadjo. Tee-a se najbolj zavedajo mait* države. Varnost pa nI zasidrana v Vrtmfm paktu Društva narodov, marveč v sporazumu med narodi. Odnosajji z Italijo Najdragocenejši od vseh sporazumov za Francijo 1e t sti. ki nas veže z Anglijo. To priiatelistvo ni z ničemer okrnjeno in bo ostalo tudi v nanrej nedotaknjeno Naibol! dokazuje to že samo deistvo. da angleška vlada snroti obvešča francosko vlado o veh nodrohno^tlh svojih razgovorov z Italijo želja Francije 1e da bi ti razgovor prišli do srečnega zakHučka ker bo to le v interesu miru Francila goji do Italijp «tnJT3 iu tradicionalne simpatMe in prija Tudi groženj se ne plaši Kar se tiče odnošajev Francije do Nera-č je, je Chautemps izrazil upanje, da bo se; Janja napetost popustila. Predpogoj za to pa je, da se ne ruši sedanie ravnotežje v Evropi. Francija je miroljubna država, vendar pa se motijo vsi oni, ki mislijo, da se bo nmalenila grožnjam. Nikdar ne bo opustila svoje dolžnosti, da ščiti narode v Srednji Evropi. S posebno topi mi besedami Je Chautemps naglasil zavezništvo s Češkoslovaško in ji zagotovil vso podporo za očuva-nje njene neodvisnosti in nedotakljivosti, j Francka bo neprestano pomatrala eraditi mir. Nikomur se ni bati. da bi ga Francija napadla, a svoje bo znala vedno bra-n ti. Zbornica je sprejela Chautempsova izvajanja z viharnim odobravanjem. Glasovanje Pri nato sledečem glasovan'n je dobila vlada neprčakovano večino 439 glasov. Za vlado so glasovali radikalni socialisti, socialni demokrati, socialis* čna unija, republikanska unija, komunisti, neodvisni sociaPsti, demokratska levica, narodni demokrati in demokratska zveza. Flnn^no-va skup na se »e glasovanja vzdržala. Proti sta g'asovala dva skmhia desničarja, prlsMa razpuščene fašistične organizacije »Ognjenih križarjev«. edin n® zaupa Londonu Berlinski vladni krogi domnevajo, da hočejo razdvojiti Italijo in Nemčijo Berlin. 27 febr. br. V dobro poučenih diplomatskih krogih zatrjujejo, da v Berlinu niso nič kaj veseli zbližani« med Anglijo in Italijo V berlinskih merodajnih krogih prevladuje prepričanje, da se skriva za angleško popustljivostjo napram Italiji ost. ki je posredno naperjena proti Nemčiji. Čeravno za enkrat še ni mogoče reči. kaj vse bo obsega! sporazum ki ga namerava skleniti Anglija z Italijo, sklepajo iz nenavadne popustljivosti, ki jo kaže Angpja. da hočejo Sondonsk krogi za vsako ceno pritegniti Italijo na svojo stran ter jo polagoma, a vendar dosledno oddvojiti od Nemčije Ze sporazum glede Španije b. utegnil . zelo zrahljati odnošaje med Rim< m in Berlinom ker bi to pomenilo v goiovi meri odinik Italije od protikomunistične politike. Dejstvo, da ta pogajanja odobrava tudi Francija, kar je minisirski predsednik Chautemps izrecno naglasil v svojem zaključnem govoru ob priliki, velike zunanje-politične debate v francoski poslanski zbornici, po berlinski sodbi upravičuje takt, domnevo. Vsekakor bodo prihodnji tedni odločilnega pomena za razvoj odnošajev v Evropi. Če bi se poka/alo, da se bo Italija vdala londonski snubitvi, potem tudi Nemčiji ne bo preostalo nič drugega kakor, d* se sporazume z obema zapadnima velesilama. S tega vidika pripisujejo v berlinskih krogih angleško-italijanskim pogajanjem prav posebno važnost. Velika špijonažna aSera v Ameriki Newyork. 27. febr. o. Uanaš-n.|i ameriški lieti objavljalo senzacionalna razkritja o veliki špijonažni aferi mednarodnega obsega. Po dolgotrajnem opazovanju in vsestranskih poizvedbah se je ameriški policiji naposled posrečilo aretirati tri nevarne špijene. Na čelu te špijonažne organizacije mednarodnega kova je neka Johanna Hoffmann iz Dre-dena. ki je bila zaposlena kol frizerka na velikem nemškem prekooi-ean^kem par-niku »En ropa«. Svoje zaupnike je imela skoro na vseh velikih mednarodnih parnkih, ki pristajalo v ne\vyorški luki. Vzdrževala pa je tudi dobre zveze z ameriškimi vojaškimi krosi. Med njeno prtljago so našli celo kopico tajnih dokumentov o amer:čk;h utrdbah ter obalnih in letalskih oporiščih na vzhodni ameriški obali in vzdolž Panamskega prekopa. Ti dokumenti so t -i 1 i že priprav Ijeni za odpremo v Evropo. V zvezi s tem je bilo aretiranih večje število amerišk h in tujih državljanov. Med drugimi je aretiran tudi neki Gustav Rumrich, ki se je posebno sukal med vojaškimi krogi v panamski coni. Svojefasno je tudi služil v ameriški vojski. Tretji glavni krivec je neki Erich Gla-lo zaslopnikom držav Balkanskega sporazuma. Ob 18. je priredil predsednik turške republike Kemal Ata Ttirk vi«ok:m »Krtom čajanko. Čaiamke se je udeležilo tudi večje število drugih uelednih osebnosti. Od zastopnikov držav Balkanske zveze se je prei-sednik turške republike poslovil ob 8. uri zvečer. Tudi današnji številki ponedeljske izdaje »Jutra« je priložena tedenska revija ^Življenje in svet" z naslednjo vsebino: Nemčija in kolonije (Ivo Lapajne) — Spolne zablode (prim. dr. Fr. G6st!) — Artbur Schopenbauer (Iv. Podržaj) — Trije mušketirji — Slabo je naletel (dr. V. Korun) — Hankau, srce Kitajske — Maškarada Katarine II. — »Veb-sterov splošni slovar angleščine (A. Debeljak) — Fotoamater — Filatelija — Ljubezen zmagovalka — Praktične novote — Križanka — Za bistre glave — sah Tudi domača industrija je potrebna zaščita Letna skupščina Zveze kovinske industrij Beograd. 27. febr p. Danes dopoldne ie bila v prostorih industrijske zbornice redna letna skupščina Zveze industrije železa in kovin v Jugoslaviji. Zborovanju, ki ga je vodil predsednik inž. Goojevac, so prisostvovali tudi minister za trgovino dr Vrbanič. minister za šume m rude Kujundžič ter zastopniki drugih ministrstev in vojske. V svojem otvoritvenem go'-cuu je predsednik zveze Godjevac ob*irno obrazložil sedanji položaj te industrijske panoge v državi. Pri tem je poudaril, da pri nas liud-je še vedno žive v zmoti, češ da je Jugoslavija izključno agrarna država ter da mora podpirati predvsem agrarno proizvodnjo. To se dogaja v največjem delu na šiko-do domače industrije. Dejs'vo pa je. da je domača industrija v sedamem položaju prav tako ali pa morda šc bolj potrebna podpore in pospeševanja, ker razvoj domače industrije ni le v interesu državne obrambe, marveč tudi v interesu povzdige kmetijstva. Domača industrija se mora boriti z največjimi težavami in jo poleg pomanjkanja domačega kapitala uničuje;o tudi previsoke javne daja/ve. Posebno banovine in občine smatrajo industrijo za svojo molzno kravo Izrazil ie upanje, da bodo merodajni krogi to naposled uvideli in vprašanje javnih dajatev primemo preuredili Obširno je nato podal splošni pregled industrije ter naglasil, da je domača industrija prav tako izraz zdravega patriotizma kakor vse drugo, kar nastaja na domači grudi z delom domačih rok. Skupšč no Je nato pozdravil minister za trgovino dr. Vrbanič. ki je obljubil vso podporo ter izrazil upanje, da je domača industrija sedaj že prebolela največje težave ter da se ji odpira široko polje razmaha. Kupna moč prebivalstva narašča, izvajajo se velika gradbena ln druga javna dela. kar vse bo dalo predvsem domači industr ji zanoslitev !n ii s tem omogočilo nadaljnji razvoj. Tajnik je nato podal obširno poročilo o delu zveze, nakar sc sledili referati o posameznih problemih. Inž. Zvonimir Marin-kovič je obširno razpravljal o razvoju metalurgije v Jugoslaviji ter predlagal, naj se pri ministrstvu za šume in rude ustanovi za to panogo poseben odsek. Ravnatelj KID v Beogradu inž. Simič je obširno govoril o težavah kovinske industrije, ki se mora boriti ne samo s konkurenco inozemske industrije, marveč irna doma skoro še močnejšega konkurenta v državnih in samoupravn h podjetjih. Javne dajatve za kovinsko industrijo so tako visoke, da so izdelki domače industrije za 53 odstotkov dražji od izdelka Inozemske industrije. Temu je mogoče odpomoči le na ta način, da se ali pr zna domači kovinski industriji odgovarjajoča carinska zaščita, ali pa da se sorazmerno znižajo javne dajatve, zlasti pa samoupravne do-klade. V debati so govorniki kritizirali zlasti tudi dejstvo, da oddaja država v tujino naročila, ki bi jih lahko izvršila domača industrija. V imenu trgovcev z že-lezn no je Miloš Petrovič izrazil popolno solidarnost trgovcev z industrijcL Po končani debati je bila izvoljena nova uprava, v kateri je od Slovencev Fran Ba-bič, direktor splošne stavbne družbe v Mariboru. Upravni odbor bo na prvi seji izvolil predsednika in ostale funkcionarje. Na koncu je bila sprejeta resolucija, Id zahteva ustanovitev posebnega odbora za oddajo državnih nabavk, pri čemer naj se v prvi vrsti upošteva domača industrija-Zveza naj se prog'asi za obvezno organizacijo, pri trgovskem ministrstvu pa naj se osnuje stalni posvetovalni odbor za posredovanje železne Industrije, čimprej naj se izda uredba o državnih in samoupravnih podjetjih in delavnicah, ki smejo Izdelovati le to, kar zasebna podjetja ne izdelujejo. V splošnem pa zahteva resolucija večjo zaščito dom^č« <'-iv^sti v notranvst in urediti prjstelj kp odnošsje z vse*ni. zlasti pa s 6'flel-njimi državami. Turška petletka Ankara II' febr. A A. V!»da ie sklenila izdelati petletko » turško oboroževanje. »JUTRO«, ponedeljska izdaja 2 Ponedeljek, 28. IL 1938. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana. 27. februarja Po 11 letih se je spel primerilo, da smo dobili pustno nedeljo prav za konec februarja. To je huda ovira veseljačenju, razen tega pa prekrasno vreme, ki ga imamo letošnjo zimo, bolj zapeljivo vabi na izlete kakor na maškarade. No, navzlic temu seveda Ljubljana ne bi bila Ljubljana če ne bi proti koncu preJpusta zara-jala. Tako smo tudi to soboto zvečer imeli nekaj prav lep.h prireditev. In C^z nedeljo ko se je nad ljubljansko pokrajino razlivala topla sončna luč. je iz premnogih gostiln prešerno pela harmonika. Navzlic precejšnji živahnosti v soboto in nedeljo se mir nikjer ni kalil in tudi mestni reševalci niso prepeljali v bolnišnico nobenega ponesrečenca, temveč samo št.ri bolnike. Dr. Mihael Opeka ca mrtvaškem odru V soboto popoldne so truplo iznenaua umrlega stolnega kanonika dr. Mihaela Opeke na njegovem domu. v II. nadstropju hiše št. 7 Pred škofijo, položili na mrtva-žki oder. Pod črnim žametast m baldahi-nom sredi gorečih sveč hži ves posut z belimi nageljni v rdeži kanoniški obleki, a ob njegovem ležišču, ki ga stražita dva gasilca v krojih je naloženih na kupe vencev in cvetja. Eden najlepš h med njimi je venec, ki ga je gasilska župa ljubljanska poklonila svojemu častnemu članu m gasilskemu kuratu. Mimo mrtvaškega odra romajo ves dan trume kropi'cev. posebej še vernikov šenklavške cerkve ki bodo težko pogrešali nedosegljivega pridigarja. Truplo kanonika dr. Opeke bodo v ponedeljek "ob 15. v stolnici slovesno blagoslovili nato pa ga prepeljejo na njegov rojstni dom na Vrhniki, kjer bo v torek ob 9 pogreb. Na Slavševi tuačkarada Pevsko društvo »Slavec« pač že najdaljšo dobo prireja v Ljubljani svojo vsakoletno maškarado. ki je dolgo dolgo okupirala pustno nedeljo V teku zaunjih tet je Slavčeva maškarada sicer izgubila svoj veliki obseg, vendar pa je ohranila še vedno popolen sioves in zvesto število svojih obiskovalcev. Letos je bila Slavčeva ma-žkarada v kletni dvorani pr, Mikliču. Zbralo se je nad 700 gostov, med njimi so bile tudi prav lepe maske. Dvorana je bila primerno okrašena, strop je bil do polovice rdeč. ostala polovica pa modra. Razpoloženje se je razvilo takoj v prvih urah in je veselo rajanje potrajalo ob res marljivem sviranju dobrega jazz orkestra do prvih jutrnjih ur. B?oadway 1939 na Viču Med najbolj uspelimi prireditvami, e katerimi se Ljubljančani te dni poslavljamo od pusta ie bila gotovo maškarada viškega So kola pod ievizo »Broad\vay 1938«. Prostori Sokolskega doma so bili prav po ameriško velikoj*>tezno opremljeni. Zlasti deko racija davne dvorane je bila izvršena v tako popotnem slogu in s toliko okusa, kolikor smo aa prav poredko vajeni pri drugih sličnib prireditvah Bratu Korcu. ki je zanjo napravil načrte, ie treba priznati, da je imel pri izbiri oblik in barv res srečno roko in mu ie uspeio pričarati nam v majhnem kopijo tipičnega ameriškega modernega zaba višča. kakršna poznamo sicer samo iz filmov. 14 dni so bratje Sokoli žrtvovali vse svoje proste urice, da so izdelali \% papiria in blaaa stotine drolnih draperij m okraskov In vee to lepo okolje je seveda nemalo pripomoglo da se ie maškarada brž raz-živela v pestri vrtinec veselega rajanja. v ka erem ~o kar prenaglo minevale urice. Vsi prostori o bili prenapolnie ni z lep;mi markami in elegantnimi ple-ni-nr toaletami, tudi te seveda v skladu z dine-riško devzo V baru in bifeju, ki sta bila spet pristno ameriško— broa jvvaysko opremljena in o krhljena s prigrizkom in pijača mi. kakršne prijajo iankeeskemu oku^u. ie bila seveda tudi poslusa pr stno ameriška— na>«karji v brezhibnih krojih urezanib ala USA. Maškarado je pobila prav vsa napredna pub! ka z Viča in okolice, na tudi iz Liul>-l;ane ;e prišlo mnouo trostov. sai d istim geslom kakor so bo'nn nnr*>d;tev Naj nihT-p ne zamuli te po='edn'p prPke. da si oglpda zares nenavadno ros^preno onremo. v katpro le viški So!:ol ode) «vo'p prostorp za ta polovilni ve*pr od lpio«n'p natakamh Ljubljanska sekera Zveze ugostiteljskih npmeščencev je priredila na večer debelega -etrtka v Zvezd' pod pokroviteljstvom restavraterja in banskeca svetnika g Hiri-la Mijcena svoi predpustm ples ki ga je pnsetilo izredno veliko število Ljubljanča-nov iz vseh sloiev \atakarsk< p'es je že nekat let zelo prdiubiiena predpustna zabava Lcnšnja prireditev je i tem znova prepričal« Številne goste so pn vhodu v okusno okrašeno dvo-ano sprejemali člani prireditvenega odbnra s predsednikom Renkum na čelu Prišla sta tudi zastopnik bana banski svetnik dr Pire in zastopnik župana magi-stratni svetnik Muser Za njim' pa se pozno v noč n hotela utrgati veriga novo-do^lih gostov k- niso zaman iskali odličnega razpoloženja v pltsm dvorani kjer je plesalce ob spremiiavi Nagodetovega jazza ding ra' p'esm mojster Jenko, v baru ki so ga vsi domači dobavitelji krepko založili / najizbranejšim pijačami v naj-večie zadovolistvo suhih grl m končno v buffetu k|e' so se sladokusci ohiizovali ob odličnih tedačah Ob taki postrežbi, s katero so natakarj pokazali kai ^moreio na gostoliubnosti in skrb' za svoje goste, ki juh denarnim pomislekom ob koncu meseca razpoložene občinstvo ni stiskalo cvenka v shujšanih žep h - pilo m iedlo je na pretek in ob tonkem teku je ob stojala resna nevarno«! prezgodnega opusi oipnia vseh 'a' 2 To «e r.a seveda ni - Vat* nrot -»viah postrežb« se .nt a b.ilj kapr cijuzn gost n. me prilike obregniti — pa čeprav je bila razpisana zapeljiva nagrada za tistega, ki bi w do- kazano upravičeno imel pravico pritožiti. Nagrada ni bila podeljena Pač pa so natakarji pomagali Ljubljani du »kraljice« m še celo »srčne«, za katero je bila izvoljena gospodična Mully Bonačeva prikupna mlada dama, kateri je na tem večeru padlo v naročje kakih trideset ganjenih src navdušenih oboževalcev — seveda le simbolično! H koncu naj še omenimo, da se je veselega rajanja udeležilo z odprtim srcem tudi pohvalno lepo število ljub'lanske inteligence. ki se je s svojo udeležbo vsaj ma lo oddolžila na'akarjem za to, da svojim včerajšnjim gostiteljem leto in dat. brusi živce in pete s svojimi željami in zahie-vami. Otroški riragaraja Kakor vsako leto je TKD Atena tudi letos poskrbela za ljubko otroške maškarado. Izbrala si je gornjo dvorano Kazine, kamor se je sredi nedeljskega popoldne nabralo neverjetno mnogo ljubkega drobiža v spremstvu radovednih in dobro razpoloženih staršev. Odbornice TKD Atene pod vodstvom gospe Minke Kroftove so skrbele za lep aranžman in za dobro postrežbo malih kakor velikih, saj tokrat ni kazalo štediti glede zapitka. Pr šli so gostje iz prav vseh slojev Ljubljane. a počastila je ljubko prireditev tudi častna predsednika gospa dvorna dama Franja Tavčarjeva, ki je privedla svoja dva vnučka nadalje je pri^a soproga francoskega konzula gospa Remerandova in fie vrsta odličnih ljubljanskih dam. Ronny-jazz je zaigral m pod vodstvom gospe Go-lijeve in gdč. Silve Danilove so prikorakale v dvorano skup ne malih mask. Tu si se lahko nagledal Indijancev. Pierotov, Kitajcev m Malajcev, kuharčkov in mesar-čkov, Kolombin in malih Dunajčank, Ma-džark in Rumunk, kakor tudi dimmkar-čkov in še raznih fantastičnih mask. ki so bile vse tako okusne, da žel mo enakih tudi pri odraslih. Pisana družba je zara-jala v kolu. Ko je gdč Golijeva odpiesu* valček, je sledil skupni rajalni nastop. Ljubko je nato gdč. Golijeva izvajala ples Snegulke, potem pa je sledi1© kolo s cvetličnimi loki. Zaključno točko je izvajala gdč Stucinova in s cer v vlogi čarovnika figurine iz bajke. Med točkami sporeda, ki so kolikor se je le še dalo poživljale prijetni živžav otroškega rajanja, je bilo seveda dovolj časa, da so se otroci poljubno narajali po dvorani ter se okrepčali e tortami in z ma! novcpm. poizkušali srečo pri ribolovu in pri mački v žaklju. posebno pa so se lahko postavili z velikimi balončki. ki so nekaterim hudomušno pobegnili pod strop in se tam od jeze razpočili. Bilo je res prretno in veselo Dobro raz-položenie se je čitalo tudi z obrazov staršev in priiateljev. pa odraslih bratcev in sestric. ki so v velikem krogu zaspdli dvorano ter pridno strmeli v p sano areno TKD Atena. ki ie v zadnjem letu pretrpela mnogo hu^ih urlarcv le lahko zadovoljna z uspehom svote otroške maškarade. sai se le pokajo di už'va to prizadevno telesno kulturno rtriiStvo mnogo simpatij v vseh ljubljanskih krogih. Ikodnino. zavisi od državljanstva oškodovanih. ki oe določa v smislu ^eužermeuske mirovne pogodbe. I tali.a ie zahtevala od Avstrije vojno od- okudnino za svoje državl;aue in jo je plačevala 6Voj»ni dotedanjim državljanom iu tudi tistim, ki so njeno državljanstvo pridobili šele z mirovno pogodlto Oškodovanec je moral le dokazati, da ie ostal italuauski državljan v>e do časa izplačila vojne odškodnine. Vprašanje je, če je Italija dobila odškodnino od Avstrije tudi za tiste, ki so kasneje jjostali naši državljani Ln če uitna naša država pravice od nie zahtevati, da ji odstopi ta del odškodnine. Ne glede na to. pa ;e upravičeno mnenje, da je naša država dolžna preskrbeti vojno odškodnino vsem tistim svoiuii državlianom. katerim ie I talija odklonila plačilo odškodnine zaradi tega, ker fO postali jugoslovenski dižav^ani. S Ceško-lovaško je Italija sklenila pogodbo. jx> kateri ie izplačala češkoslovaškim državljanom odškodnino za vojno škodo. f>o-vzro,'wio :ini na ozemlju sedanje Italije Naši državi jp i>r»'d!atra:a slično pogodbo, ki oa je bila b:; e olklonjena Tako je prišlo, da naM drža. ::m oškodovanci niso mogli dobiti od Ita! r uonene odškoliiine. Morejo io zahtev: i p še od naše države. Ki pa je bajp terja ia od Avstrije jx>vračilo oiškod-nine le za svo.e državljane iz nekdanje Sr-t.'i je in Črne gore Tako eo iuiso»iovenski državiiani ki so bili oškodovani na ozem 11 u sedanit- Italije, ostali vse doslej brez povračila Škode. V ne drtave ki so bile priiadete « svetov, ni voini, relo nevtralna švjra. so *krl>rle. da -o (ioltili njih državljani vojno odškodnino. Avstrija je ustanovila za odškodovanje »Kriessentschad'gungsfondt Tuji naši javni organi so prva leta po vojni smatrali od-škofovanie naših državljanov, tudi tistih, iz krajev jnijiadlih Italiji, za dolžnost države To dokazuje dejstvo, da so na poziv vlade po i 1921. jugoslovenski državljani vojni oškodovanci z italijan.-kega ozemlja prijavili svoie odškodninske zahtevkp mnistrstvu za socialno skrb! ostala na mrtvi torki Mnogo krivde /a to. da se ;e rešitev zavlekla, pa gre seveda tudi na račun tist:h. ki so na državo t-tav-liali prevelike odškodnin-ke zahtevke. Blizu 150 milijonov prijavljenih zlatih kron odškodnine bi se bilo dalo skrčiti na 40 io fiO m'1'ionov Tisti, ki za to niso imeli razumevanja. temveč so vztrajali pri svoMh pretiranih zahtevkih, so tudi deloma krivj. da se na*e gospodarstvo v dravski banovini s to še vedno veliko v=oto ni poživilo. Za ta fas pa velja spoznanje, da ;e treba nemudoma zavihal, rokave, predvsem tam. k;er »Čevelj žulic. kaiti država sama ne bo den^ria ponižno pr'našala posameznikom na nrhovp domove. Akcija, ki io spdaj pož:vlia »SoČac. ima nampn. da država predvsem prizna oškodovancem upravičenost do povračila vof ne škode in določi potem nač;n odplačevanja Na!o?a »Soče« in mariborskega odbora za voine o-kodovance pa bo. da bo skrbela za interese Mstih. ki so se pravili pri enem izimed teh dveh odborov, enako pa tudi za tiste, ki se niso nikjer prijavili. Invalidi zahtevajo nov InvaliMd zakon Številno obiskan občni zbor vojnih invalMcv Ljubljana. 27 febr. Kdo ne pozna one pretresljive zgodbe o materi, ki je sinu prinesla v bolnišnico par novih nogavic, a ko je odgrnila odejo, da bi mu jih pomerila, se je sin žalostno nasmehnil, ona pa se je, okamenela od bolečine zagledala vanj. — sin ni imel nog .. Tragedije kakor ta. so se ponavljale v tisočerih variacijah na tisočerih kraj h sveta Rane. ki jih je zasekala svetovna vojna, se celijo počasi. — še so nezacelje-ne in še bolijo Dvajset let je minilo od svetovnega klanja, toda na vsakoletnem občnem zboru vojnih nvauiov se te rane obnavljajo, oni. ki bi jih morali celiti, jih pustijo krvaveti. Ob devetih je bila velika dvorana Mestnega doma nabito polna invalidov, vdov in vojnih sirot Predsednik g Vekosiav Mle-kuž je otvoril občni zbor in pozdravil poleg tovarišev zastopnika kr banske uprave g. Sedlarja, odposlanca dravske divizije g Mašiča. za knezoškofijski ordinarijat g Zupana, zastopnika mestne občine g. svetnika Svetela zastopnika rezervn o oficirjev g Prinčiča. dobrovo!'cev g Gajška, Ksritativne zveze g Koroša. policije g. Florjana, ter zastopnika oblastnega odbora g Stefeta Po pozdravih se }e v otvoritvenem govoru dotaknil vseh perečih vprašanj, zlasti zahteve po pravičnem, humanem in socialnem invalidskem zakonu, na katerega čakajo invalidi že dvajset let; že dvajset let zahtevajo pravično rešitev invalidskega vprašanja, zahtevajo to. kar so drago plačali s prelivanjem lastne krvi Od leta do leta se vršijo redukcije: ko je leta 19*>4 prejemalo invalidnino 5p 62.4Pn 'nva-lidov vdnv in sirot in «tar§ev padl h pa 210 550 skuono torei 273 010 vo;nih žrtev, je b'lo vseh voinib **-tev 433.000 Po invai;d*kpm zakonu, ki ie izšel 1. IP^g z rnofvariio »zaradi štpdnip«. je Iz-enH-lo' rps^+o in oprtani® 142 340 aM dve trpfiini voin!h invni'dov Ko «e ip nrei 7» nie »žrtvovalo« 337 milijonov 056 dinaripv ip tHsi ta vsota padla na 104 | m;1,'ono ^fnaHpv Nn tisoče voin;h žrtev za vsako delo nespodobnih je ostalo po tem zakonu brez vcph crprMpv T7 občestva voin h ?rtev je invalidski 7akon črtal vse ti«te. ki so v voini 'bo^li ali «o i'b zasuli n1a7ovi. jim 7mr7niie noge ali roke ali i'h ie objela t-nboT-kuio^a. — bo'n't-'ov z boi'5č pa za-knn np n-^riava: v«p nta^nio^o več kfkor i'n o7iror«n 170 d'n letnppfl davka; vsp civilnp voipfkp 5rtve in v«e one. ka-tprp ob čfii vo^np 7 mnče- njem Doh^bil 0*pta 'n mater, čeprav jima je pad'o n? boi;5^n ppt sinov Imata pa še ene«a ki ž'vi Roievrnike do 30*^ invalidnosti fetvdi sn jim nn^noip rKl^e^^li noao ali rokn a!; so oslepeli Vsakega, ki je bil zaprt čeprav ??mo 12 ur in čeprav mu manjkata obe nogi. Vojni invalidi zahtevajo: takojšnjo ukinitev zakona iz leta 1S29 Novi invalidski zakon mora priznati vse vojne žrtve, ki dokažejo, da so res vojne žrtve Zaposlijo naj se vse vojne žrtve, zmanjšana pridobitna sposobnost pa naj se jim nadoknadi s primernimi prednostmi in invalidn no Postopanje z vojnimi žrtvami mora biti pravično in humano, — ne birokratsko Da bo veljavnost in moč invalidskega zakona na dostojni višini, morajo biti v vseh ustanovah. ki imajo opravka z voinimi žrtvami, zastopniki invalidskega združenja. Po predsedn kovem govoru, ki je bil sprejet z burnim odobravanjem, je bil izvoljen zapisnikar in dva overovatelja zapisnika, nakar je predsedn;k prečital brzojavko na kneza namestn;ka. s pozdravi u«t rrH nakupu v070vrv'c. Prprfspdnik kraievnppa odbora je nato po«r>*»1 o sedanipTr staniu Pl^de novega InvftVdskePa 7*kona. ki se nrin^avlja Ta načrt je i7delalo nain>-ei Udnjženie invalidov. na nieffovi nod^^i se ie potem formulira! vladni načrt, nri sestavi katerega so b:li 7actopn;ki vseh rps0rov. pa tudi 7astopn;ki invalidskega udru^enia Ta načrt v glavnem vsebuie do^be. da se vrne 7aščita vsem. ki s0 bili doslej reducirani: da se omili do'očba glede neposredni davščin ter se invalidom pomaga v obl'ki pocojil iz državnih in samoupravnih denarnih zavodov, a Udruženje invalidov nai bo v bodoče obverna organi7aciia Fa7širi nai se delokrog narodnega inval:d-skesra fonda, ki ga up-avlja ministrstvo 7.a socialno politiko v upravo nai pnde tudi zasfopn;k invalidskega združenja. Invalidska sodišča se prenesejo v okrožna sodišča Dovolj je bilo prihranjenega na račun vojnih žrtev: naj se jim vrne samo dolg. pa bodo invalidi lahko vsai primerno nre-skHsHeni 15 let' TnvaPdom samim se dosti več ne more pomagati, interes vse Jugoslavije 7?htpva rešitev tepa problema: v interesu bodoče narodne obrambe in potomcev je ta rešitev nipno potrebna Možnosti in sredstva s0 tu' Izvajanje novega 7akona pa mora biti pod kontrolo Udru-ženia invaHdov Predsedn'k je nato prebral še brzojavke ministrskemu svetu, predsedniku narodne skunščine. predhodniku sPnata ter min-:stru 7a sociialno politiko. Zborovanje je zakliučil predspdn-k s prudarkom. da mora biti !7bHsana doeed?nia sramota z novim Invalidskim 7nkonom. oribM^ala «e je dvanaistp Ura. odločujoči krogi naj se tega dobro zavedajo! Kako |@ s povračilom vojne škode našim državljanom z italijanskega ozemlja? Temu vprašanju je „Soča" posvetila sobotni veSar Ljubljana, 27. februarja Pod okriljem »Soče« je snoči predaval v salonu »Pri levu« odvetnik dr. Matej Pretnar o vprašanju povračila vojne škode povzročene med svetovno voino jugosloven skiin državljanom v Italiji- Velik naval po s'ušalstva k temu predavanju priča, da to vjrašanje živo zanima del našega občinstva s« veda v prvi vrsti oškodovance Kako: ie i.th otvoritvi omenil predsednik »Soče« di r-inko Puc. je »Soča« že v I. 19'22. zoiaia 7So pro^pp; in ocenitev votnp škode svojih čiatiov ir jih prpdložila pokrajinski vladi » Ljubljan V ministrstvu socialne politike ^ ie do I 19*24 zbralo 1144 prijav za povrnitev »ojne škode iz sorskih krajev Vse te pri-•ave so v redu pregledane in znašajo skupno 3 980 740 lir. 8.498.272 zlatih kron in 30 mili ionov 358.71 R povoin'h kron. torej je okros '0 nvliionov zlatih kron Prijgvrpnp 5kodp Vnra5f>n p povniive ikod-> pa ip 5e vedno ip v pvi.ifnri k^r ni zakliu*ena konvenciis za likvidacijo To likvidacij« hoče »Soča* pospešiti s svojo v zadnjem času poživljeno akcijo in se nadeja rasciSnih uspehov poseb V našem gasilstvu kljub vsemu zmaguje smisel za delo in disciplino 2ivaben in poučen zbor ljubljanske gasilske župe no ob dejstvu, da se je resnega dela na tej stvari lotil dr. Pretnar, gozdarski strokovnjak. ki ie znan še iz narodnega življenja tržaških Slovencev pred vojno. Na vprašanje, od koga morejo jugoslovenski državljani zahtevati povrnitev z voino naspale škode na ozemlju sedanje Italije, ie predavatelj izvajal, da pridejo v poMev po voine mirovne pogolbe. za nas posebno sen-žermenska. v kateri je Avstrija zase in za svoje zaveznike prevzela odgovornost za Sko do. povzročeno pripadnikom aliiranih in pridruženih držav Med te je spadala tudi na-*a država Na podlagi omenjene mirovne pogodbe je Avstrija plačala Itaiiti odškodnino za njene državljane, enako pa ie bila dolžna plačati naši državi odškodnino za voi no škodo, povzročeno našim državpanonn Ifaliianska zakonodaia ie priznala pravi -•o do «oinp odškodnine le svojim državlia nom in rw>d'n'Tvkom italManskil. ko'on'i zp nožem kp dr7?vl:ane na ^o'oča da to It-i-|?ja preskrbela vojno odškodnino po meddr Javnih pogodbah. .Vprašanje, kdo ie dolžan nlafatt tojdo oa* Ljubljana, 27 februarja. V mestni zbornici so se dopoldne zbrali predstavniki gasilskih čet iz mesta in najožje okolice k letni skupščini svoie župe. Udeležba je bila številna, poleg delegatov so bili prisotni tudi kapetan Ulepič kot zastopnik komandanta dravske divizije, zdravstveni svetnik dr. Mis za mestni fizikat. poveljnik mestnih gasilcev Furlan tr. predsednik Garilske zajednice dr. Kodre. Zanimanje za skupščino je bilo toliko živahnejše, ker je na nji polagala obračun o enem letu dela uprava k> je bila — v zvezi z novimi razmerami ki so nedavno nastopile s spremembami v vodstvu zajednice — pri bojnem glasovanju pred letom dni izvoljena komaj z enim glasom večine. Takrat sta bili predloženi dve listi, prva % sedanjim starešino Stankom Pristoškom na čelu, druga s predsednikom čete v Zg. Šiški Cerne-tom. Zadnji je bila naklonjena tudi uprava zajednice. a je ostala v manjšini Zaradi obstrukcijc nekaterih so se vso preteklo poslovno dobo ponavljala trenja med župno upravo in posameznimi četami m ta trenja so tudi na današnji skupščini doživela svoj odmev Ves potek zborovania pa je zgovorno izpričal da v našem gasilstvu kljub vsemu zmagujeta smisel za zdravo, pošteno delo in disciplina, brez katerih si ne moremo misliti nobene organizacije, še najmanj gasilske V otvoritvenem nagovoru se je starešina Pristovšek najprej poklonil N> Vel kralju Petru II in kraljevskemu domu. nakar je skupščina počastila spomin pokojnega starešine Josipa Turka in na predvečer umriega častnega člana in gasilskega kuiata. kanonika dr Opeke Tajnik Milan Kobežnik je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora Iz poročila s'arešine je razvidno, da si je župa tudi v preteklem letu na vso moč prizadevala. dvigniti prostovoljno gasilstvo v središču Slovenije na nivo kakršen mu pripada Kot posvetovalni organ župne uprave v tehničnih zadevah je bil ustanovljen napadalno-obrambni odsek. Na njegovo po-buidc je župna uprava priredila tečaj za strojnike -šoferje, vseh čet, a se povabilu na ta prenotrebni tečaj nekaj čet sploh ni odzvalo. Dostojno so bili izvršeni običajni nastopi pri raznih oiicelnih proslavah. Neposreden povod incidentu med župo in vodstvi čet v Zg. Šiški, na Brdu in na Barju je dal župni in delni zajvdnični zlet za proslavo 65-letnice viške čete. S svečanostmi je bila združena tudi revija vsega motoriziranega orodja s področja župe Pozivu so se odzvale vse čete razen omenjenih treh. ki jim je župna uprava zato soglasno izrekla ukor Proti tej graji so se vodstva prizadetih čet skupno pritožila n« zajednico dasi pravil« v primeru ukora ne dopuščajo prziva Župna uprava je po vseh četah pregledala tehnično, upravno m blagajniško poslo-va.ije. Pri tem je zlasti ugotavljala stanje orodja, predvsem motoriziranega in je sestavila točno statistiko. Poslovanje čet se je v zadnjem času vidno izboljšilo in med članstvom vlada pravo razumevanje za intenzivno gasilsko delo. Lepe uspehe kaže jo tudi tečaji za tajnike in blagainike. ki so se vršili pod vodstvom Pristovška starejšega. Lani je župni starešina nepričakovano alarnrral 5 čet tn pn te* priliki se je pokazalo, kako važna naprava ie za naše gasilstvo nova telefonska centrala, ki jo je dala zgraditi mestna občina Z njo je zvezanih 6 čet med seboj in z gasilsko centralo v Mestnem domu Zarad: nedosta an-a prostih telefonskih vodov o*tsie čfcle še niso mogle dobiti zveze Tt alarm' so pokazali prav zadovoljive rezultate, kar se tiče hitrosti naših gasilskih čet. V vseh primerih so čete nastopile po 4 do " minutah po alarmu Obžalovanja pa je vredno da *e gmotno stanje prostovoljnega "asMstva tudi po novem zakolu m ^boljšalo S tem v zvezi je župna uprava skhca'8 posebno ' anketo in na podlagi njenih sklepev je na-| to obrazložila zejednici in mestni občini ljubljanski, v kako težkih razmerah oprav-ljajo naše čete svoie delo. Sedanje podpore ne zadoščajo niti za kritje upravnih stroškov, o vzdrževanju orodja, ki j,, najvažnejša naloga vsake edinice. sploh ne more biti govora Gasilska zajedmea je na to vlogo nekaj zvišala podpri e. a vprašsnje še vendar ni spravljeno z dnevnega reda. V debati so predsedniki čet Hočevar t Brda. čeme iz Zg Šiške in Mostar z Barja drug za drugim izjavili d< smatrajo ukore, izrečene njihov:m četam za prekoračenje delovnega področia župne uprave, nakar so v znak protesta zapustil; skupščino. Starešina Pristovšek je poudari, da se je župna uprava pri svojem postopanju držala zakona in pravil, a grajo je izrekla samo v odločni volji, da v četah vzdrži disciplino in red V tem smislu je odhod treh predsednikov pograjal tudi šolski upravitelj Lulik z Rudnika. Starešina zajednice dr Kodre je izjavil, da zaj*dničn? uprava v sporu med župo in prizadetim" četami še ni zavzela svojega stališča, ker pričakuje od zvezne uprave še avtentičnega tolmačenja formalnih določil. Vsekakor pa bi morale podrejene instance vse dotlej, dokler takšni spon niso rešeni, ohraniti disciplino nasproti nadrejenim. Na koncu je sporočil še nekaj zanimivih podatkov o pripravah za zavarovanje članstva in za ustanovitev posebne zadruge za nabavo gasilskih potrebščin Namestnik starešine inž. Hrovatin je podal kratko tehnično poročilo, tajnik Robežnik pa je rmva:al. da šteje župa 11 prostovoljnih, 1 poklicno in l industrijsko četo, a v nj h je izvršu-jočih, 1623 podpornih. 82 častnih članov. 10 članic samaritank in 31 nara čajnikov. Lani je bilo v mestu in najožji okolici 27 malih, 16 srednjih in 1 večji požar, ki so prizadejali na zavarovanih objektih za 595.000 din škode. Pri gašenju je sodelovalo 58 čet s 575 gasilci, ki so gasili skupno 75 ur in obvarovali za več ko štiri milijone din narodnega premoženja. Ko je blagajnik Celarc poročal še o denarnem gospodarstvu župe. je bila na predlog revizorja Lulika soglasno izrečena raz-rešnica upravi, nato pa je bil odobren proračun za novo poslovno dobo in sprejeti še razni predlogi. Naše gledališče I) K 4 M 4 Zako doh<=r ie bil Voller. ki. četudi ie pri ve-+;Vali nadel, dosegel dober re-rultat 57 Tud Hpir" 'e bil v druPem noiz-Initn boljši, a je krivb temu 7?os+a1 7a Pračkom 73 tri cek""dQ pno nvnuto so pntreVnvpli 5e A«k°'n ^odku^ov- (5R» Mali (53), Gradišnik (59.4) in Sko-be*Tie (55.4). Tehnični rezultati slaloma v splošni oceni. ne glc-de ra razred, so bili: 1. Praček 1:37.2. 2. Heim (Skala) 1:40.5, 3. Mali (SVa-la) 1:49. 4. Ankete (Tržič) 1:50.1. 5 Voller (L»iihljara) 1:55.8. 6. Gradišnik (Cel V) 2:00.7. 7 T?.'er (Fknla) 2:04.9. 8. Znfrtar (Oorenlc) 9. Skoberne (SPT>. Celje) 2-07.0. 10 Podki sktf skakalnice, vsak tolj zagrizen za zmago od drugega. Ud 9 do 165 m »o se spu-scali v bitrem tempu. vvak z najboljšo nado. da bo r>ač po tem rezultatu smel skakati morda na oni za 40 m ali celo na oni za 6o ni. Podrobn: rezultati v kombinaciji za mladino to bili naslednji: Miadina letn.ka 1923 24: 1. Polda Janez 4-7.4. 2. Mertelj Bori$ (oba Dovje Mojstrana) £976. 3. Makovec Janez (Ilirija) 384.1. Mladina i925 m mlajši: 1. Brun Berti (Bratstvo) 379.2, 2. Makovec Joše (Ilirija) 848.2. H. Pelae Mirko (Bralstvo) 259.3. Naraščaj letnika 1921-22: 1. Ozvald Lojze 43,3.7. >. hajžar Franc 393.2, 3. Hrovat Janez (vsi lliriia) 385 8. Ob 13. ie nastopilo 15 izbrancev juniorjev na 40 m ^kakalmei za domom Ilirije, za kom biriaci.o in koriKurenco samostojno. Res so biii sami izbranci in razen nekaj padcev ie bila že ta prireditev taka. da bi io iaLko pokazali vsakemu razvajenemu poznavalcu te smučarske discipline. J-odrobni rezul ati so bili naslednji: Za kombinacijo: i. Rožič Janez (Ilirija), 2. Zaje Anton (Smk Liublianaj, 3. Pritrtavec Janko (Snik Bohinj) V samostojni konkurenci: 1. Sušteržič Stanko i Iliri,a). 2. Bukovnik Leon (Bratstvo) 3. Mežik Janko (Iiirija). Na tej skakalnici je tekmovalo 15 skaka-Jev. Ob 13. je bila na 65 m skakalnici ob železniški progi glavna skakalna prireditev dneva, in sicer za seniorje, na katero je bilo pripuščenih 12 tekmovalcev, med njimi vsi naši naiboljši razen .Jakopiča Albina in Bevca Skakalnica je bila v odličnem staniu in prireditev je uspela v vsakem pogledu ter pokazala, da so skakalne 'oie v Planici in na Pokljuki obrodile bogate sadove. Zal. za tekmovanie ni bilo preveč zan matija, ker so se navzočmi smučarji razgubilj na uživa-nie zimskih lepot, vsi ostali pa. ki bi morali biti tamkaj, pa so smučali še inarsikie drugod, ker je bilo danes povsod tako lepo. Favoriti v tei tekmi so bili seveda Klanč-Eik Karel Novsak in Pribosek. pa tudi na Grecoria Klančnika so visi čakali z zanima-niem. Ttiie skoki so bili določeni za vsakega v tei konkurenci in usoda ie hotela da je Klan?nika vrelo v sneg pri tretiem Nov. šaka na pri drugam in tako ie ostal Prho-špk ki ie sicer po st:lu 7£io=ta'al za obema, pci '1o'ž'nah pa abHr>vai r>rv»k v tei korVurenci Gregor n^^ dr žavni prvak v klasični kombinaciji, to pot 57) ni imel srečnega dneva in je osial zaradi po" drean;a pri zadnjem -■ikoku zelo daleč zadaj. Odlično se je držal vseslovan-ki sokol ki prvak in član SK Brats va z Jesenic Ivan Zupan. kj je izvedel we tri skoke v prav lepem stilu. Gotovo zasluženo in drugače kakor v Celovcu se je na tret;e mesto plasiral član Smk Liubljame Peter Florjančič, ki ie stal tri skoke na 45, 45 in 46 ni. Najdaljši rkok dneva je imel zmagovalec Pribošek s 57 m. Po!robni rezultati te konkurence so bili naslednji: 1. Pribcšek Franc (Tl>rija) 213.5. (53 5S.5. 2. Zupan han (Bralsl^) 196 7 (47. 49.5, 49). 3. Florjančič Peter 182 5 (45 45 46). 4. Klančnik Karel (oba Smk Liub^ana) 147.8, (37 45. 46 p.). 5. Nov&ak Albin (Smk Bn-h-nj) 17H (49 53.5 p.. 54). 6 Hedenik Tine (Ilirija) 172.1. 7. Razinger Tone (Bratstvo) 163.8. 8. Jur ec Franc (Slalom klub 34) 150, 9 Klanen k Gregor (Dov e Mojstroma) 149.5. 10 Za V Anion (Smk Ljubljana) 1466. Današnji skakalni nastopi v Planici so pokazali. da ie ta smučarska disciplina zajel* . pri nas g'oboke korenine in gledamo lahko v njej najlepšo bodof ortni do^o'ek večjega stda. kakor ga more.jo orisati ti skromni podatki. V ostalem pa se bomo na to prireditev še povrnili v torkovi redni i7,dai> vJutra«. gffaalsarskih tekem Mojstrana, 27. februarja Danes so bile v Mojstrani zaključene smučarske tekme med posameznimi oddelki naših pograr.ičnih čet. Spored dana-šnj.h tekem ie bilo tekmovanje smučarskih patrulj zvezano s streljanjem. Vsega skupaj je nastopilo pet patrulj v konkurenci in ena izven konkurence. Patrulja je štela po tri mo*e in častnika vodnika Start patrulj je bil s triminutnim presledkom ob 8 zjutraj na križišču poti v Kot in Radov-no Proga je b la dolga 30 km. Vsak član patrulje je imel poleg puške se 10 kg težak nahrbtnik Ob 11.14 je prišla prva patrulja sko7i cilj, kjer je bil navzoč komandant pograničnih čet. brigadni General Dragiša Kovačevič v spremstvu polkovnika Ožsgoviča in podpolkovnika V ktorja Pavičiča in kapetana M'Uitinoviča Rezultat patruljnega teka na 30 km je bil: 1 mesto je zasedla patrulja IV. odseka pograničnih čet (italiianska meia) z voditeljem poročnkom Cedomirjem 2ivkov*-čem Potrebovala je 3"17:-i0 2 mesto je za- sed1^ n«-+r,iiia T ndrpka /mP^""nreka me'8) S poro*":trnm Harniapnin s OP io h{1r> notT-n'in TV irl-^r-p 'O.I-4-'; r^rioin^ s no-n*- 'r-OJTI Vučkovičem. Dosegla je čas 3:34:44. Četr- ta je bila patrulja III. odseka (bolgarska meja) z narednikom Stefanovičem. Smučala je 4.06:11. Peta patrulja (albanska meja) je morala zaradi kontuzije voditelja odstopiti. Izven konkurence je nastopila Se šesta patrulja, sestavljena iz graničarjev IV odseka (italijanska meja) s poročnikom Aleksičem Dosegla je čas 3:29:23 V čas je treba vračunati tudi 10 minut odrejenih za streljanje Vsak vojak je lahko oddal po pet strelov. Ce je pogodil cilj prej, se je to štelo po posebnem ključu v dobro vsej patrulji za končno kvalifikacijo. ___ Film PRINCESA KORAL je posnet v najlepšem delu našega Primorja, na otoku Zlarinu. Glavno vlogo v tem domačem filmu imata Ita Bina m Svetlslav Petrovič. Ta prekrasen film se predvaja v KINU SLOGI — telefon 27-30 Motoskikjoring na Bledu Bled, 27 febr. Ob najlepšem vremenu se je danes vrSil na Bledu v brezh;bni organizaciji Moto-kluba Ilirije motockijoring, kateremu je prisostvovalo izredno veliko gledalcev, med njimi tudi mnogo inozemcev. Startalo je 20 vozačev, kot smučarja pa so nastopili domačini z Bleda in Jesenic. Najboljši čas dneva je dosegel član kranj. sekcije Ilirije g. Mirko Kobi na Northonu 2:38, drugi je bil tlir.janski prvak Janez S«S1:a na BMW, tretji pa inž. Mario Luk-man. Vozači in smučarji so vozili zelo dobro in je več dvojic doseglo hitrost preko 100 km na uro. Podrobne rezultate bomo še objavilL KINO MATICA INDIJSKI NAGRORNI SPOMENIK KINO MATICA Skakalne tekme v Celju Celje. 2'. februarja Smučarski klub Celje je danes popoklne prireiil na svoji skakaluici v Liscah m^d-klubsko skakuluo tekmo za prvenstvo Celja. Startalo ie 10 sen orjev, čl .nov SPD Celja, smučarskega kluba Ljubijui.;, Domžal. Dov ja-Mo.&trane in Skale, Jesenice ter 14 juniorjev. Organizacija jc odlična, e neg dober. Rezultati bo bil!: Scnio.ji: 1. Albin Jakopič, (Dovje-Mojstrana) 220.55, 2. Faust Krržmanič (Smk. Cei e> 214 60, 3. Joža Nedog (Smk. Ljubljana) 193.10, 4. Deklev-a (Smk. Ljibljutia) 186 10 5. Zaje (Smk. Ljubljin-i) 1^4 95. Juniorji: 1 Aos.tol Goričan 207.59, 2. Valfer Dvorak 2C3 79. S. Fric Dvor^ak 187.09. 4. Stanko Božič 179.36, 5. Fran Ha-nuS 179.28. Na.idal.iši skok dneva je dosegel Albin Jakooič 36.5 m, od juuloirjcv pa Valter Dvoišak 24 m. taer SK: Ljufiliana t: 1 Nezaslužen poraz vztrafnefšega mcitva — Tik pred prvenstvom Ljubljana Se ni v najboljši forma Tekma z Gradčanl naj bi bila poslednja preizkušnja pred začetkom spomladanskega dela državnega prvenstva. V to svrho je prireditev dobro poslužila. Nasprotnik je bil dovolj močan, da se je moglo videti, kaj je med belo-zelenimi dobrega, kaj ni za rabo Ob lepem vremenu je bilo za to tekmo nekoliko več zanimanja kot za poslednje nastope našega Iigaša: na terenu se je zbralo okoli 600 ljudi. Po zelo blatnem igrišču Je začela živahna nogometna igra, ki je spočetka že skoro nalikovala na prvenstveno borbo. V teh začetnih fazah so se gostje pokazali s prav dobre strani. Predvedli so kombinatorno povezano igro, prodirali so z lahkoto v nasprotnikovo polje, le pred golom so. kot je za tehnična moš va že skoro norma, povsem zatajili. Sele v drugi polovici prvega polčasa si je domače moštvo toliko opomoglo, da Je utegnilo odpreti igro in prevzeti v svoje roke marsikatero iniciativo. Rezultat prvega dela tekme je ostal neodločen in je v glavnem ustrezal, ne toliko poteku, kot izrabljenem zrelim prilikam. Po odmoru pa je bilo Jasno videti, da Ima Ljubljana kondicijo za dve celi tekmi. Čimbolj je čas potekal h koncu, tem ne-odoljivejSi je bil pritisk domač'h proti gostom in so se ti skoro ves drugi polčas omejili zgolj na obrambni posel. V tej monotonosti se je pričakoval ob vsaki potezi domačega moštva izenačujoči gol In nič bi ne bilo krivice, če bi »h bili dosegli še par po vrhu. Toda podoba je bila, da je vse zakleto; nobena, še tako zrela stvar se ni dala ostvariti. tud' v prazna vrata so parkrat zgrešili b»lo-zeleni napadalci cilj. Gosfie iz štaierske prestollce so se predstavili kot tehnično dobro Irbalanslrano in uglaleno moštvo, ki iera deloma zastarel nogomet. Dokler so bili pri močeh, jim je š'o sprehajanje po ierišču kar tako od rok. V zaključnih petezah so bili izredno mehki in ie še čudo, da so sp^h dosegli dva zgo-dftka Zlasti v drugem po'?asu se je po-k^7alo. da ima^o zelo dobre elemente v ožil .obrambi, ki ie imela ta čas opraviti ogromen po«el. Zel o je ugajal s svolimi ueppšrvmi in zanesljivimi posredovani! vratar, katerernu niso mopli 7lepa nriti do živega V odprti ler' ?t» ti»di branHca po-k»»»,a rfobro obrambno delo. * primernim pnkHvpniem 'n «?iTonskem prn<-tn»-u «o tvorile ''d. preko katerega se li"bHaneki napadalci o!so mogli prerlti. S'cer so imeli gostie v moštvu zelo uporabne moči v napadalni notranji troikt, krilci so v odprti igri zelo Ipoo zalagali napad in ga nenrestano pošiljali v fronto, dočim so bUI svoji obrambi ves čas v zanesljivo oporo. Llub'*ana 1e nokr^ala ed;no vrlino: veliko kondVMo. ki 1e sicer bistven element v nogomet borbt: toda sama kond'Hja ne bo mn«ia prineetf v bli*ni?h re«n(}- borbah poJn^a u«meha S tem nrinom^^kom ie moStvo tokrat nasnrotn'ka udu.Vio. nI pa dosego <^r,u»'h kvab*tet. ki s0 no+rebne 7a 7r«aTn ka*ensfc®ni prostoru, ni b'i» na mestu. Ko ima mnJtvo tn"ko premo* na terenu, mora od do ča«a odpreti Igro >n ustvarit' potreben prostor za realizacijo premoči. Obramba Ima na vesti prvi gol. Nastal je iz Porabnikovega nepotrebnega Igrač-kanja. Ob drugem, ki si ga ie nasprotnikov napad leoo izknnstruiral. 1e bil Po-gačn'k slnbo po«tavHen Branilca sta b^a v sp'ošnem 7anesliiva. predvsem sta oba dr»*>r0 ptprtpij, y js^ni^ vr«ti nI bilo potrebne pove7pnnsfi. T^o st« se Puoo in ^orpof mnnnelrrat 7gre5'la Pupo je precej gr«>5'l z netn*n»m nodalanlem. dari le de-fen7hmo ustroji T,<«'o<»a krilen sta Igrala po en nr>ifr»c! Vod'«®k In Sorrer. Prvi ie in 7elo prl«»m nn'm»n1 pevarnofrn na-sprotn«Vot'e«»» nnra^sl"« — nmrf»rn v mar In n«m«M»a1 i, cr«r1'nl fj; h" c'at> po io ! v Beogradu. Današnja skupščina se je prič ^ pod predsedstvom najstarejšega odbor i ka g. Zovka ob 9. uri. Zastopan.h je bile 42 klubov iz vseh treh podsavezov in iz Splita. Od slovenskih klubov so bili prisotni delegati Ilirije, Jadrana, Korotana, Primorja Plan ne, Svobode, Sioge in Hermesa iz Ljubljane, Maribora, Maratona in Rapida iz Maribora, Celia in Jugoslavije iz Celja, dalje Amaterja (Trbovlje), Bratstva (Jesenice), Elana (Novo mesto), Gorenjca (Jesenice), Kranja. Litije, Mure (Murska Sobota«, Ptuja. Trbovlja in Zagorja. Takoj po otvoritvi je bil izvoljen verifikacijski odbor, seveda med pristaši sedanje uprave. Ta verifikacijski odbor ni priznal glasovalne pravice 19 klubom, med njimi 12 slovenskim, na drugi stran: pa jo je priznal 14 klubom, ki je po pravilih nimajo. Skupščina seveda n.: mogla sprejeti takega poročila verifikacijskega odbora ter se je o verif;kaciji posameznih klubov vodi ia dolgotrajna in včasih 7elo burna razprava, ki se je zavlekla do 13 30. Močna opozicija ie ostro grajala delo ven:f!kacij-skega odbora ter ga opominjala, da se mora držati pravil 7a vse klube enako Ker do 13 30 niti verifikaci^ka debata ni bila končana, je bila skupščina odgodena do 15 30 r nalogo, da se dotlej v neslužbenih razgovorih najde spora7um ne samo glede ver fikarije, temveč glede vseh to*k dnevnega reda. Po dolgotrajnih pogajanjih se je res dosegel spora7um Končno je skupščina soglasno določila spored prireditev v tekočem letu. Balka-niada in maratonski tek bosta v Beogradu, troboj v Zagrebu, državno prvenstvo in cross country pa v Ljubljani. Ustanovljen je bil IV. pod^avez v Splitu, tako da ima JLAS sedaj štiri podsave-ze, v Beogradu. Zagrebu. Ljubljani in Splitu, ki se bodo imenovali po svojih sedečih. Napo«e je bil soglasno izvoljen naslednji novi odbor: predsednik inž. Gruden (izven klubov, Mariborčan, ki živi stalno v Zagrebu), I. podpredsednik Tadič (Beograda II podpredsednik Suste (Zagreb), I. tainik Muhvič (Zagreb), II. tajnik Kirigin (Zagreb), blaeamik Marjan Zvonko. tehnični referent Kovačevič M lan, odborniki iz Zagreba, ki sestavDajo sta'ni redm cd-bor: dr. Marjan. Covič. Cticlč, Dominko, Kneževič. inž. Muhorovičič, Hesheimer. Izven Zagreba so v odboru štirje Beograjčani in po eden Iz Pančeva. iz Splita in iz Osiieka. Iz Li"bliane so bili izvoljen geo-meter Ceme Zorga A^ksander, Sef. iz Celja Pleteršek ln iz Maribora inž. Lah V nadzornem odboru sta Daneu in Vidmajer Ljubo. f Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, znancem ln stanovskim tovarišem, da je danes ob pol 17. mi popoldne po kratki mučni bolezni preminul soprog, stric itd., gospod Alojzij Armelini viš. inšpektor fin. kontrole v pokoj« Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne L mami ob 0. url v Poljanah nad Skofjo Loko. Poljane nad Skofjo Loko, dne 17. februarja 1938. TEREZIJA, soproga In sorodstvo. »JUTRO«, ponedeljska tedaja Ponedeljek, 28. IL1938. čez dm in strti.•• PRENOS HITLERJEVEGA GOVORA Državni kancelar HHIei je govoril od 13. do 16. neprekinjeno. Večkrat je bil prekinjen z aplavzi (Radio Ljubljana. 20 II.) Droben stilističen lapsus, kakršen se pri naglici tiskanega ali radijskega poročanja kaj lahko primeri. Toda ali bi radio še ostal naihtreiše poročevalsko sredstvo, če bi takšne reči, kakor je bil zadnji Hitlerjev govor v državnem zboru, ki ga je — mimogrede rečeno — prenašala cela vrsta radijskih postaj Evrope in Amerike, ne dosezale ljubljanskega radia niti do 22.30, ko j h Ljubljančani po krčmah in kavarnah lahko že bero iz dnevnikov naslednjega dne? Prejšnjo nedeljo se je namreč poročevalec v našem radiu ob tej uri opravičil, da z izvlečkom iz druge polovice Hitlerjeve izjave poslušalcem še ne more postreči. BUTENKOVA AFERA Med drugim je Butenko izjavil, da se je odločil za beg, ko je bil zapustil poslaništvo in je bil že na svobodi. (Radio Ljubljana. 20. II.) Redki so na svetu liudje. ki bi se šli odločat za beg iz svobode A vsa zadeva z od-pravn kom Butenkom je v resnici tako zamotana, da človeka nobena senzacija ne more presenetiti. SLAMA V Berlinu so morali zaradi ostrega mraza pokriti betonske ceste, ki so v delu. s slamo, da ne bi sveži beton razpokal zaradi zime. (»Jutro«. 20 II ) Da. slama je pripravna za marsikatero reč. In mraz je v resnici velik sovražnik betona, kadar je v delu. Takrat ga s slamo pokrivajo zato, da sveža mešanica ne zmrzne. DA NE PADEJO NA TLA Na skalnatem otoku lValrus v Beringo-vem zalivu zapadno od A laske se ustavi vsako leto okrog 9 milijonov morskih ptičev Isti ležejo jajca na skalnatih ploščah; jajca so v obliki male hruške, da ne padejo na tla. (Ponedeljski »Slovenec«, 21. II.) ČUDEN SVET Miš zasluži 5 milijonov na leto za svoje »petje« po radiu Kaj takega je mogoče neveda samo v Ameriki. 85-letni Jožef Kol mer (Ang'ež) se je oženil s 75-letno nevesto in najel dva sedeža na vzpenjači zavoda, kjer je živel, za celo popoldne. Za potovanje pravi, da sta prestara. z vzpenjačo se pa oba rada vozita, torej sta se hotela za poroko vsaj pošteno navoziti. Z žvižganjem se pogovarjalo v daljavo prebivalci Kanarskega otočja V tem so tako izvežbani. da se popolnoma dobro razumejo na 6 km daleč o najrazličnejših stvareh. Te vrste pogovor je pri njih že več stoletij v navadi (»Slovenski dom«. 21. II.) Čuden svet zares — kdo ga bo razumel! 'A dvakrat gorje, da podatki niso piav točno zbrani. Takšnim vzpenjačam, v kakršnih sta se vozila gospod in gospa Kolmer, se po navadi reče dvigalo ali pa >ift. a takšnim miškam, ki služijo s pel kolkom neha? In kako mu je mogla kri curjati šele iz čevljev, če ga je nekdo sunil z nožem ob kolku? Od vsega se je dala Bevardiju ver- Pustili ©Mčap Ce že povsod je tudi v predpustnih obi-čaj.n zob časa zarisal temeljite izpremem-be. Čeprav je letošnji predpust kolovrati! acoro dva meseca in so se vršile mnoge zabave, na katerih smo čuli razigrane novodobne plesne poskočnice, se vendar današnja plesna mentaliteta nikakor ne more primerjati z nekdanjo primitivno pred-pustno razigranostjo. Naši pred nami so se pred polstoletjem zanimali na svojevrsten način za veselja-ške predpustne dni in so spravili na noge staro in mlado. Moj pokojni 1. 1829. roj«ni oče mi je pred leti čestokrat pripovedoval o svoječasnem predpustnem veseljačenju, kako je n. pr. v davnih časih plesal »štaj-riS« ali pa, kako je pogumni plesalec plesal « polnim litrom vina na glavi. Sleherna gostilna je čutila vsaj enkrat ali dvakrat pred pustesr. potrebo da je napravila svojim gostom domačo veselico ali kakor so takrat rekli »hausbal«. Tedaj so bili gostilniški prostori natrpani in gostje zgneteni kakor žveplenke v škatlici. Umevno, da so bili lokali pestro okrašeni. Plesalo se je »na mile viže« navadno kar na godbo harmonike. Valčki, polke, mazurke in takrat splošno priljubljeni »povštertanc« ao b li tedajni plesi. Rde Celična dekleta so bila oblečena v kmečka naškrobana krila z belimi nogavicami in »povškami«, da so bile njih noge videti debelejše. Debeli četrtek so naši predniki praznovali kot nekakšen uvod v vsakokratni pred pust Na ta dan so »žagali najdebelejšo babo« na Ljubljanskem gradu. To se pravi. da so pustni »šemeži« uganjali tamkaj isvoje burke, špehovka je bila na debeli četrtek v takratnem času običajna deli-katesa. Na pustno soboto in nedeljo je bil pustni dirindaj isti. edino s to razliko, da so imele gospodinje mnogo dela z vsemi mogočimi poslasticami. V posebni časti so bila tedaj svinjska rebra z zeliem, prvi motovileč ali rdeča pesa pa mehka trnovska rrpca Vseea tega ni manjkalo n'ti pri nai°'roma§neiših. V izobiliu je bilo pripravljenih krofov in bobov in nazobča-stih flancatov ali drobn-tokov. Po navadi so marljive gosnod'nte ve^no umno preračunavale. da te vrste si"S«c ni zmanjkalo niti preko pustnega torka. jeti pač ena sama beseda: tisto namreč, da sunka z nožem v nogo ni obrajtal Takšni so pač pogostokrat razbojniki in rokomav-hi: mala reč jim je, s sekiro planiti na druge, a kadar njih kdo oprasne z žepnim no-žičkom, se jim takoj zamalo zdi. DVE MORAU Živega otroka je zakopala v Zagrebu neka Matilda Roškar. Ker je sosedje že nekaj dni niso videli in so zato mislih, da se ji je kaj pripetilo, so vdrli v njeno sobo. Našli so jo v postelji .. Roškar jeva, ki so jo takoj spravili v bolnišnico, je izpovedala, da je to svoje dejanje izvršila iz obupa, ker ni mogla dobiti nobene službe. Malo preden se ji je rodil sin. pa jo je vrgel gospodar, kjer je stanovala, na cesto. Dalje je dejala, da je tudi nameravala izvršiti samomor. Za svoje zverinsko dejanje se bo seveda takoj, čim ozdravi, morala zagovarjati. (»Slovensk: dom,« 26. II.) Tako se govori. Ženska obupa, ker ne more dobiti službe, tik pred porodom jo hišni gospodar vrže čez prag. na tem je, da se ubije sama V blazni zmedi se zateče v zločin, ki nosi med vsemi najbolj kričeči pečat socialnega gorja, v detomor. Ravnanje sveta z njo je krščansko, a njeno dejanje zverinsko. DE MORTU1S Albanski poslanik na Dunaju Pekmesi je včeraj po krajni bolezni umrl. V Teheranu pa je umrl tiranski zunanji minister Sami. (»Slovenski dom«, 26. II.) Da je albanski poslanik na Dunaju umrl po »krajni« bolezni (krajni, to bi utegn.la biti enačica za skrajni, poslednjij. bi človek že še verjel. A da je bil pokojni zunanji minister Irana tiranski — tako pa se o mrtvih skorajda ne spodobi govoriti. — kra — Trboveljski plavač išče posnemovalcev M«. v-J Trbovlje so dolina precej živahnega življenja, pa ni čuda. da smo tudi zadnje dni doživeli senzacijo. Ne bi o stvari pisali v široki svet, če bi bil prišel med nas kakšen arii&t od kdo ve kod, a ker je atrakcija domačega, tipično trboveljskega izvora je skorajda vredna omembe. Priložena slika nam kaže brezooseinega delavca Načeta Anžurja iz Trbovelj, kako S€ sredi najostrejše zime kopoe na Doiinškovem le-dišču, kopanju pa prisostvuje množica občinstva. Preden je stopil v vodo, je moral Anžur z rokami in nogami razbiti ledene plošče, nato pa dobre četrt ure plava in se prostodušno zabava v svoji zimski kopeli Ko opravi, steče v kopalnih hlačkah do doma, čez pol ure pa se spet — brez zimske suknje, saj je niti ne premore — sprehaja po cesti. Nace Anžur je star kakih 2*5 let, in kakor so trboveljski fantje voblie bistri in podjetni, se je naučil vsakovrstnih umet-nij. Če je treba, oblizuit ra'b?ljeno železo. skozi lica si vtika šivanke. grize in požira steklo, na vrhu dimnika se postavlja na glavo ali drži stojo. A dandanes je lahko človek še Jako vnet za delo in lahko zna še toliko spretnosti — nazadnje bo obtičal v gladu in bedi. Njegov o"e je s'aro-upokojenec. ki sam nič nima. fant pa ie že doigo brez deia, čeprav bi bi! pripravljen lotiti se kakršnegakoli opravka Mor-; da bi bilo še najbolje, če bi se pozanimal zanj kakšen manažer, saj bi &e fant brez dvoma obnesel v vsakem zabavišču, a dandanes je pa5 še celo cirku ka st-cka v krizi. Opozar amo dobre 1 udi na tega simpatičnega. poštenega, neravadi.ega fanta (nie-gov naslov je: Nace Anžur, Trbovlje II.) in jih prosimo, nr.j mu pomagajo. Najbolje bi mu pač ustregel tisti, ki bi rnu pripomogel do deLa. V Narodnem domu narodni železničarji V polni veliki dvorani Narodnega doma so se zbrali danes dopoldne narodno zavedni železničarji k 25. občnemu zboru tukajšnje podružnice UJN2B. Vneto, uspešno vrši podružnica svoje delo v korist številnega članstva, saj obsrga društvo 1228 članov. Klena in sočna so bila poročila društvenih funkcionarjev predsednika J. Vo-kača, tajnika J. Bačnika, blagajnika L. Pilaja ter F. Selinška (za nadzorni odbor). Dohodki so znašali 24.623.45 din, izdatki 21.419.36 din. Razveseljiv pojav je, da se je štev lo članstva povečalo za 280 članov. Odbor je izvršil neštete intervencije v korist članstvu. Po sprejeti razreš-nici so bile volitve m so bili izvoljeni: Jože Vokač predsednik, Alojzij Menih L podpredsednik, Alojz j Tušek II. podpredsednik, Jože Bačnik I. tajnik Stanko Lošterk n tajnik. Odborniki: Jakob Ropret. Anton Boltek, Adolf Obersnel. Ivan Zupančič Ernest DoMnšek. Jože Koštomaj, Franc škr ba. Engelbert Beleškovič, Alojzij Gu-lič, Jože Dremelj, Ivan šranc, Karoi Or-nik. Karol Pintar, Marcelj Stan!č, Martin Veselko. Alojzij Pilaj. Rudolf Sebek Lud-v k Roškar Jože Skufca. Franc Keeian, Ivan Kitak. Alojzij Mvnus. Emil Hiibl. Karol Menih, Ivan Kramarenko Franc Šalamun in Metod Božigiav. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi tov. AnioISek Ivan kot zastopnik oblastnega odbora UJN2B v Ljubljani, tov. Mlakar pa kot zastopnik llubljamke podružnice UJN2B. Tople priznaine besede je izrekel delavnemu odboru tov. AnioISek. Spregovoril je tudi tov. Alojz Menih. V kinu Uisicmu gasilski delegati Ob 10. uri dopoldne se je pričel občni zbor mariborske gasilske župe za desni breg. ki združuje 29 čet. Poročali so starešina J. Klemenčič, tajmk Milan Kle-menčič, blagajn k A. Pš n;čnik ter preglednik računov Mirko Kranc. Požarov je bilo skupno 58. Gorelo je 71 objektov in znaša škoc^a za zavarovanih objektih 1.827.000 din, na nezavarovan'h 173.800 dinarjev. Proprc^ena ško *a izkazu ie di-nariev 8.852.000. Saldo 4.791 din. poškod-beni fond pa se i® dv'gnil na 23.421 din, lz kntere«ra eo dobil' podpore trije poškodovanci. Volitev letos v snvshi oravil ni h!1o. Za delegata zaledmce ie bil izvoljen Mirko Kmnlc iz Frama. Ob*nemu zboru sta prisostvovala maior ftte*-»n T SO din izdatki pa inor'^6 35 din. Vr^ro^-t 'nvent^r^a m^Sa 17.700 rt'n V okv:ru Mariborskega tedna bo ''ruStvo oriz'ro1o rp^s^vo vseh lov-pt<-?b trofei o-1 i°t.*» N" oWnem zborn so se o^ravnivfta tudi številna vpra-gonia. ki in*"r*><5e m^c^a obmej- nega lovstva. Volitev letos ni bilo. Težave Sokolskega ds-ma v siu-d zaradi hu&lh davJ&n Maribor, 27. februarja V šmarnem vrvenju pustne ssfeote Vsepovsod so bile snoči kurentovske prireditve. Po predmestnih gostilnah je Kurent korakal že s čvrstim korakom in v bajnem predpustnem veselju. V notranjosti mesta neštete maškarade in plesne prireditve. Pri Gambrinu mesarski pomočniki, v telovadnici šole za rezervne častnike Sokol I., na Teznem pri Pulku pustno rajanje tezenskrga Sokola v Narodnem domu Jadranova maškarada, v Unionu pa tradicionalna galareduta ISSK Maribora pod geslom »Pod palmami«. Dvorana je bila razkošno dekorirana. veselo razpoloženje se je razmahnilo ob veselih zvokih Negodetovega jazza. Sredi pestro valujoče množice so se odražale slikovite maske. Večer so počastili tudi mariborski od.ličn -ki z mestnim poveljnikom generalom C. Stanojlovičem na čeki. Ob pričetku plesa so plameni v trenutku zajeli veliko, ogrom- • • • Na pustni torek, ko je tudi šolska mladina imela pouka prosto popoldne, se je trlo vse popoldne v ljubljanski Zvezdi vsakovrstnega občinstva. Istotam se je vrš 1 običajni pustni korzo, to je počasna zabavna vožnja z okrašenimi konji in vozmi; ljubljanska kazinska gospoda, ki se je vozila okrog Zvezde in metala iz kočij kon-feti ali sladkarije :n pomaranče. Običaj, ki še dandanes prevladuje zlasti v južnih krajih ob teh dneh, za katerega pa nam ni treba biti prav nič žal. Iz ljubljanske Kazine, ki je bila pred polstoletjem še trdnjava ljubljanskih Ncmcev in nemškutar-jev, so iz sprednjega balkona metale nemške gospe in gospod čne po cele jerbase ln košare pomaranč, jabolk in različnega peciva. Za to gospodo je bilo zlasti zabavno, ko je gledala, kako so se mladina, dijaki in vajenci pehali za oranžami ter se valjala po tleh, ki so bila pač bolj blatna kakor dandanes. Po Zvezdi se je izprehajala gosta množica ljudstva vseh slojev, največ seveda d jakov in trgovskih pomočnikov. Konfeti je frčal okrog, da so bila vsa tla na debelo posuta z njim. Marsikdo jo je izkupil, saj je b lo vmes tudi pobarvano ostro žito in so bili obrazi nekaterih pestro pisani od barve. Okrog Kazine in Zvezde so gon il čudno dvonožno žival na-zvano brno. ki se le par metrov visoko vzpenjala ln klaniaia vsenaokrog. Poleg L ep dar: Zgodbe brez groze no palmo sredi dvorane. Nevarnost požara je bila kmalu odstranjena. Vzrok je bil v kratkem stiku. Krasno uspela prireditev ni zaradi tega prav nič trpela. Seveda se je znašel kmalu v dvorani tudi hudomuš-nik, ki je obesil na ostanke palme tablo z napisom: »To je bila nekoč palma.« Davi pa se je Maribor prebudil v jasnosti in lepoti pristnega pomladanskega soln-ca, ki je Mariborčane izvabilo v okolico. Precej vnetih dilcarjev pa je mahnilo v veselem razpoloženju proti Bukovju in Bolfenku ter jih pri tem ni motil prav nič žalostni dogodek, ki se je pripetil v ta-mošnji bliž:ni pred tednom dni. Vsepovsod si videl vesalje sredi pož!vliato*ega spomladanskega solnca in prebujajoče se pri-rode. Maribor pa je tudi sredi tega predpust-nega dirindaja in kurentovskega razpolo-ž nja ostal resnoben, kar so izpričali številni občni zbori v teku današnjega dne, ki govorijo o živahni društven; razgibanosti v našem mariborskem življenju. nje je hodila vrsta našemljenih obojespol-nih mask, ki so bolj ali manj poveličevale slavnostni obhod. Mnogo zabave so na-pravljale pokalne žabice, ki so s precej glasnim pokom povzročale predvsem ženskemu spolu dokaj nedolžnega strahu. Od karnevala so seveda imeli korist tako trgovci kakor obrtniki, saj so b le izložbe ljubljanskih trgovcev zvrhoma natrpane z vsakovrstnimi izdelki karnevalske industrije, zlasti z maskami vseh mogočih oblik. Razumljivo je, da so take zabave pre- Prejeli «mo n?e'edrrj pop avek: Z oziroui i a Ci ueK, k. ste g » priobčili v »Jut.u« ne 21. feoraajja li)&5, v pomdeij-ski iz aji p^Ki n cl-ovom: »Težave S « ega aoma v S.š»i z.t a i hulih davš Vas pres m, Ja izvJ.i£ c.»juviti v svojem cenjei.em 1 listal tsled.či uradn, po.navek. oziroma pocenilo: 1 Sokolsko diu-tvo Ljubljana—Šiška dol-guj« 01.6'ni občni ljub.ja eki Ziuse*. l'M tisoč 955 din na neplačan občinski vsselič-ni davščini na kino vHtopnke v letih 1933 do 1935 Društvo je ta znese« dolžno plačati. ker op.oeutev od te avSCLne, ni ka-1 teio se 6klicu^e in ki mu je bila dana n-i podlagi sklepa finančneja oIbora mestnega i sveta z ollojbj m s n .ga po^lavan* v.i z ; ine 80. maja 1933, ni b 1m pravna-ve javna * tor je bila zadevna o ločba naravnost pr> tiz kjnita. Na odločbo med nega po lavar-6 va, s katero je bila ta o^fetitev u in,:ctn. je Iruštvo v'o'.ilo uirtjvor rm m«6'ni 8Vct l ki pa je orito 'I o na svo.ii: seji. dne 20. marca 19iJfi zavrnil. Prav t iko je ziv n'l i pritožbo proti sklepu mrstceira sveta bans^a upi-va. Prito ba na upravno s diš5e p je bila zavrnjena. ker je društvo zamudilo pred p sani rok za vložitev prito"J>.'. Ker bi bi a mert.na ibčina ziradi omenjene neilačan« obč n^ke vrsel:čn° « avfč ne o:kodowna za visok znesek, je bilo mes "O pjglavaifc vo p is. ljien> vsoto bt rjri. Za- večkrat le prekoračile svoje meje. Po velikanskih demonstracijah o priliki odkritja spomenika Anastaziju Griinu pred več kot petdesetimi leti je ljubljanska policija kratko malo prepovedala take zabavne javne obhode, ker se je bala za tolikanj obsovražene nemške kazinote. Na pepelnično sredo so čestilci predpu-sta vozili ploh na čast vsem zaostal .m devicam, ki se niso omožile. Tedanja splošna navada, ki še ni čisto izumrla, je bila pokopavanje pusta. Po skoro tedenskem veseljačenju so v pre- radi težkih finančnih prilik, v katerih se nahaja društvo, je šlo mesuio pot\o društvu i~a roke tei mu je dalo iiu nj«xrovo prošnjo primeren rok in s;nvj 'liilj.vo pog-v je za pličilo tega liolffa. Dopis s pre > je bil društvu posIa.n 27. de e•• 'br i 19 7. Pieiio^i so bili skrajno o'r/,i>nii hi s ■ nudili društvu zadi elno možnost za odplačevanje d-oLira. Čeivvuo je ime'o me tn-) poglavarstvo vse pravice, da izvršb n i premični inven ar takoj izvr?i- je -lalo izvršilnemu odseku naloi, naj počaka z iz v šbo, dokler ne po'eče rok 14 dni, ki je bil društvu d«n za oligovor. Ker p:t niti v tem roku. niti v mValjnem roku 8 drii. za katerega je društvo zaprosilo, nj podalo nobenega za lovol.;ive nvest.no poglavarstvo prsiljeno z izvršbo iiad-Jjeivaili, kajti mestno poirlav stvo ne more delati nikikih ivjem ter mora p oti veem ose1 am in druš*vom p s*onati en ko. Zato nikakor ni moroee g voriti o n m-klo jenc6'i mestne- o'čine n ^pri m dr^tvn, e ij je ru-ifvo v svo.;em d men z »Iti0 17. ileci 'bra 1937 srmo priznalo upravičenost 6taLi?<či mestne občine. M?<»tna občina je Šla društvu z vso d •boho,no^tjo na ro o, sai mu ie nudPa vsekakor dovop sor'\km-i ji ve prvo'e za poravnavo njegovih nI v«?-n-csl ki pa jih !rnš'vo ni pr.re.'e'o. Z odličnim spoštovanjem predsednik: Dr. Jura Adlešič. mnogih krajih na pepelnično sredo slovesno pokopavali pusta. Tako sem še pred j leti naletel v neki ljubljanski gostilni na | pepelnično sredo zvečer, kako so z največjo častjo in resnostjo pokopavali za leto dni od dolgotrajnega veseljačenja iz-črpanega kurenta. V nasprotju z opisanimi domačimi starodavnimi običaji prevladujejo dandanašnji zlasti po mestih in večjih krajih tako zvanl moderni plesi z glasbo, ki starim ušesom ni prav nič prijetna. Pač znamenje časa. —ipl—■ uspehov na en oglas ..JUTRU" Vr" "..K Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem javljamo tužno vest, da je naš dragi ata, gospod MIHAEL UNK KLJUČAVNIČAR danes ob pol 18. uri v 63. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek ob 16. uri iz hiše žalosti v Zgornji Šiški št. 81, na pokopališče v Dravljah. Zgornja Šiška, 27. februarja 1938. Žaloioč! UNKOVT črt*-. > Ste Naša predobra in nepozabna sestrična, nečakinja; svakinja in teta, gospa Ivai&a dr. Scfrnildt ro|. TERFINC VDOVA PO SODNEM STAREŠINI je danes po dolgem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, izdihnila svojo blago dušo. Zemski ostanki nepozabne se polože k večnemu počitku v ponedeljek 28. februarja 1938 ob 17. iz hiše žalosti v Kamniku, na šutni 29, v rodbinsko grobnico na Žalah. V KAMNIKU, 26. februarja 1938. Žalufcči ostali -.> > J J - ' *!*-V- V" ; V": y y l , \\A f (Ji . Hft-t&Pi-fffif . ~ j?" i - - -i Ure?uie Davorin Ravijen. — Izdaja aa konzorcij »Jutra« AdoLi Ribmkar. - Za Narodno Uakamo d