Ali spadajo tiskovne pravde pred poroto? 35
Ali spadajo tiskovne pravde pred
poroto ?
Štefan Sdgadin.
V smislu člena VI. uvodnega zakona h kazenskopravd* nemu redu, ki velja za Slovenijo in Dalmacijo, spadajo tiskovne pravde (hudodelstva in pregreški) pred poroto.
Zadnji stavek člana 13 ustave pa določa: Sve krivice štampom učinjene sudiče redovni sudovi.
V načrtu ustave, kakor ga je predložila vlada v odgovar* jajočem članu 14, tega stavka ni bilo. Predložil ga je še le v specialni debati dne 23. februarja 1921 narodni poslanec dr. Tomislav Tomljenovič z nastopno utemeljitvijo: Sadrži takodjer ovaj predlog jednu drugu novctu, da za sve krivice
1
) AmschI, Beitrage 11.
3
36 Ali spadajo tisl^ovne pravde pred poroto?
stampcm učinjene sudi redovni sudL Ja mislim da ni u ovoj tački ne treba pobliže izlagati, jer su sve krivice sto su štam:= pom učinjene tako istančane naravi, da se do' pravde, do' pune pravde može da dedje jedino onda, ako te krivice' proisudjuju i rasudjuju suci, koji su obrazovani i koji su dorasli rasudjivanju takvih zapletenih slučajeva.
V celi daljni debati ni bila o tem več govora. Da pa se je Tomljenovičev predlog razumeval kot izključitev porote iz tiskovnih pravd', vidi se iz predloga i govora narodnega Po^^ slanca dr. Ivana Pavičiča na isti seji: »Treči predlog narodnog
kluba jest taj sto m.i tražinio da za krivice štampom učinjene sudi porotni sud sastavljen od gradjana i jednog sudije. To je jedna velika i jaka garancija za samu slotodu štampe kad se krivci za krivice štamt'cm učinjene budu px)dvrgava!i po* rotnom sudu a ne budu ih sudili redovni sudovi.«
Ker spadajo po našem pravu porotna sodišča pod »red* na« sodišča, argumentirajo' naši teoretiki in praktiki, da v Slo* veniji in Dalmaciji spadajo tudi še po razglašenju ustave tiskovni delikti pred poroto vkljub temu, da iz debate v ustav^ nem "odboru jasno bas nasprotno izhaja, češ merodavno je samo, kaj je zakon (ustava) izrazil, ne pa kaj je hotel izraziti, kajti zakon začne svoje posebno življenje, ko zapusti za*
h
kcnotvorca, se mora tolmačiti sam iz sebe, iz onega pomena besed, ki ga invijo v vsakdanjem življenju, brez obzira na voljo onih, ki so zakon napravili itd.
Taka argumentacija bi bila popolnoma pravilna, če bi iz^^ hajalo  iz  ustave,  da je pojem rednega sodišča v članu 13 ustave istoveten s pojmtom rednega sodišča po našem, kazen-      \ skopravdnem redu. Tega pogoja pa ni.
Razven v članu 13 upotreblja ustava termin redno sodišče še v članih 108, 110 in 112, posredna še tudi v članu 109. Naj* širši pojem rednega sodišča imamo' v članu 109. »Sudovi i sud* ske nadležnosti miOgu se ustanoviti samo zakonom: Ali ni u kom slučaju ne mogu se ustanoviti izvanredni sudovi ili komisije za izvidjanje.« Izvanredni sudovi so sodišča ad hoc, za posebne prilike, oni so nekaj nenormalnega, netrajnega in delijo svojo usodo s prilikami, vslcd katerih so se uvedli. Taka izvanredna sodišča so bila v Avstriji preka sodišča, potem iz*
Ali spadajo tiskovne pravde pred porolo? 37
jemna sodišča v slučaju ustavitve porote, vojaška sodišča na bojnem polju. Tu sem bi štel tudi naša ponesrečena sodišča za pobinjanje draginje. Takim izvanrednim sodiščem; stoje na* sproti redna sodišča, ki so ali srlošna ali pa posebna, specialna. Ustava sama navaja v čl.109 eno tako posebno sodišče, namreč šeriatsko sodišče za »porodične in nasledne poslove Musli* mana«. Specialna sodišča so po ustavi tudi disciplinska so* dišča (čl. 108), upravna sodišča (čl. 102), državni svet (čl. 103), glavna kontrola kot vrhovno računsko sodišče (čl. 118), vojna sodišča (čl. 120) in državno sodišče (čl. 93). Vse to so v smislu člana 109 sicer redna, toda posebna sodišča.
V drugem,, ožjem smislu rabi se termin rednega sodišča "V članu 110. Tu stoji pojmu rednega sodišča nasproti pojem upravnega sodišča. Redno sodišče pomeni torej tukaj civilno in kazensko sodišče, bilo sporno, bilo posebno.
r
Ako se povrnemo sedaj nazaj k našemu članu 13. ustave, ki odreja, da vse potom tiska storjene delikte presojajo redna sodišča, se moramo vprašati, v katerem smislu je tu rabljen izraz »redno sodišče«. Pri tem si mioramo misliti, da je ustavot= tvorec v gornjem stavku hotel neko misel izraziti, neki pravni stavek postaviti. Ker so izvanredna sodišča zabranjena, pred upravna sodišča pa tiskovni delikti po prirodi stvari same ne morejo spadati, morajo spadati sam;0 pod redovna sodišča v onem ožjem smislu, v katerem se rabi ta terminus v članii 110 ustave. Ako je temu tako, potem: ni mogoče uvideti, kakšno smisel bi imel citirani stavek v članu 13. ustave, ker je to ven* dar samo po sebi razumljivo. Torej je jasno, ako hočemo v citirani stavek sploh kakšen smisel položiti, da moramo vzeti terminus »redna sodišča« v nekem drugem', še ožjem smislu^ kakor se rabi v članu 110. ustave. Tak ožji pojem rednega sodišča im.a ustava sam.a v cLIdelku IX. Član 112. govori, da so sodniki vseh sodišč stalni. To gotovo ne velja za porotnike, in se torej tu pojem: sodišča jasno rabi v ožjem smislu, kakor p^ na drugih mestih, in zlasti kakor v našem kazenskopravdnem redu.
Ako hočemo torej v član 13. ustave sploh kak smisel po* ložiti, potem moramo pod rednimi sodišči razumeti le sodišča
38 '        Ali spadajo tiskovne pravde pred poroto?
V najožjem smislu, v smislu člana 112, ustave, torej sodišča s. stalnimi, državnimi sodniki.
Cujem prigovor: Ustava se mora tolmačiti v zvezi z osta*^ limi, v državi veljavnimi zakoni. Ako sama ne definira pojma-rednega sodišča, se mora poučiti po ostalih zakonih.
Odgovarjam: Ustava je zakon svoje vrste, ima višjo moč kot vsi drugi zakoni; vsi pravni predpisi pred ustavo sa izgubili veljavo, kolikor so z ustavo v nasprotju (član 142.. ustave), vsi pravni predpisi po razglašenju ustave so v stvari
samo izvedba ustave, se morajo na njo' naslanjati in biti z njo-v skladu. Ako niso in kolikor niso, ne vežejo. Samo na ta način je moči vzdržati enotnost pravnega sistema, ki je podlaga, vsemu pravnemu življenju v državi. Ustava se torej mora tolmačiti, kolikor se izrecno ne poziva na postoječe zakone,, sama iz sebe, brez ozira na druge zakone. To enostavno resnico je že Aristoteles izrekel in je za njim še noben pravni filozof ni mogel ovreči.^)
Zai:ljuček je iz tega. da je ustava v svojem članu 13. naš kazenskopravdni red, kolikor se tiče tiskovnih deliktov, dero== girala.
Oni, ki stoje na nasprotnem stališču, da so po našem
kazenskopravdnem redu tudi porotna sodišča redna sodišča, da ' spadajo torej pri nas še nadalje tiskovne pravde pred poroto, morajo vsaj to priznati, da je tolmačenje člana 13 ustave, kakor sem ga tu podal, vsaj mogoče, ne da bi se logiki in priznanim pravilom tolmačenja zakonov delala sila, da ste torej iz čisto pravnega stališča dve soluciji mogoči. Ce je pa tako; če naš
pravni sistem daje za konkretno vprašanje možnost dvojne so-cije; potem moramo priznati, da nam pravni sistem sam ne da v roko mierila za izključno zakonitost enega ali drugega sta^ lišča. Ker pa se moramo za eno ali drugo stališče odločiti, moramo iskati in najti merilo izven pravnega sistema. To' merilo bo sodnik našel, ako se zaveda, da ni samo organ države, am^ pak tudi organ socialne družbe. Tam kjer ga zakon zapušča
r
ali pa mu daje možnost več solucij, našel bo pravo pot, ako
1) Glej o tem sedaj: Plato, Aristoteles und die reine Rechtstheorie.  Le onida Pitamic, Zeitschrift fur OffenU. Recht, 1921.
o tehniki razlogov v civilni sodbi. 39
kot organ socialne družbe išče oni način rešitve, ki zadovoljuje čim največ interese socialne družbe, v kateri živi in deluje"^).
Ker se porotna sodišča v tiskovnih pravdah niso obnesla — to nam zatrjujejo teoretiki in praktiki —, nadalje ker devet
desetin države porote za tiskovne pravde ne pozna in si je
tudi ne želi, končno ker iz razprave v ustavotvorni skupščini
jasno sledi, kaj je bila želja naše družbe, predstavljane v ustavo* tvorcih, applicatio zgornje misli na naš slučaj ne utegne biti težavna.
') Glej o tem:   Das Problem des freien Ermessens und die Freirechts-bewegung. Dr. Alfred v. VredroB, Osterr. Zeitschrift fur Offentl. Recht, 1914.