Vsaka sredina naj zaživi kot kulturna skupnost V juniJD. ko so pred vrati šolske počftnice in letni dopusti, se končuje tudi Ijubitdjska kultuma sezona. Zato je prav. da na kratko ocenimo kuitumo dejavnost v naši občini v zadnjem obdobju. Ugotovimo lahko. da le-ta že več let ni bila tako razgi-bana kot prav v zadnjem letu. Oži-vela so številna kulturno-umctniška diuštva, kultume skupine, vse več je priredllev, dvignla se je njihova ka-kovost. Kuiturna politika se je v tem letu večkrat kol v preteklnsti znašla na dnevnih rcdih družbenopolitičnih organizacij. Cemupripisati ta kulturni razcvet? Srečko Což. predsednik zveze kul-turnih organizacij v naši občini, meni takolc: Misfim. da smo številni kullurni delavd v občini z vso odgovomostjo, zavzetostjo in pripravljenostjo začdi odpravljati že prej mnogokrat ugo-tovijene slabosti v delovanju ZKO. Imeli smo premalo sposobnfli in za deio pripmvljenih Ijudi. nerazvite so bile metode pofitičnega dela, pa tudi sami kultumiki so biii premalo odprti do širšega dnižbenega uveljavljanja kulhirne pobtike. A naša prizadcva-nja bi bila najbiž zaman. če ne bi na-leteG na ugoden odmev pri dragfli. Kot zveza opravljamo pomembne poKtične in dnižbene naloge. Toda to niso le naše naloge. Tega se zaveda-mo, zato smo se ddovno in organiza-djsko povezali z vsemi nosfld kul-lurnih prizadevanj v občini. Odprav-l|amn miselnost, da je /K() le vsota društev, likovnikov in zborov, le tista »teta«, ki deli denar. V naše delo smo vnesE večjo odgnvornost. kot me-todo dela smo razvili stike »v živo«. povezaK smo se s kulturniki v vseh knjevnih skupnostih.šolah. prcdv-sem pa v kulturno-umetniških druš-tvih in skupinah. /ačeli smo uveljavljati kulturno poiitiko. Dokazali smo — in ob tem to spoznavali tudi sami. da nismo Iv organizatorji proslav. plesov. petja. risanja, igranja, temveč smo organi-zirana dnižben sc kultume potrebe. odnos do kulture in kutturnih dulavccv sv W iih»ljšal. postajamo množičnejši. Kai pa slabilizaciia na kullurncm p<'dri)čiu'.' To je poscbno (ibčutljivo vpraša-njc. /avedaiti sr. da se moramo tudi na tem področju obnašati kot dobri gospodarp in varčevati. toda bobjo me tehnokratska pretiravanja neka-terih. Preveč jib na kulturo gleda kot na strošdt. ne pa ko( na seslavni de< dmžbene reprodukdje in zdniže-nega dela. Nekateri pravijo, da bi prihranii. če bi bilo manj kuhure. Toda resnica je dragačna in kultnr-niki jo poznamo. Kultura je draga, toda nekultun je še dražja! MtsSm. da bomo v bitki za pravo ustaUtev uspešni le tedaj. ko bn vsaka sredina zaživela kot kulturna skupnosti. Kul-tura je pomemben sestavni del ustali-tve gospodarstva in prizadevanja za ustalitev so včasBi manj uspešna prav zaradi premajhne kulturne razvilosti mnogih delovnii Ijodi in občanov. Naj poveni dolo&ieje: prizadde nas bodo omejitve pri naložbah. Kul-turna dejavnost v naši nbčini se je močno povečala. zato so tudi potrebe večje. Res škoda. da smo tako doigo zanemarjali neobbodno potrebna »bnovitvena dela na kulturnih in družbenih domovih. Zdaj. ko imamo voljo do dela. pa nimamo denarja. Ždimo pa. da bi to razpoloženje ostaio. Prav tako ždimo. da delo ne bi bilo prekinjeno. Zavedamo se, da se moramo v ustalitvenii naporib še bolje organizirati. načrtovati ddo. se povezovati z družbo in okoljem. Mi-sBm. da se moramo bolj spopasti z ¦nselnostjo, da so kuHurne dejavno-sti neprodaktfvne. Prizadevati si mo-ramo, da dobimo več denarja za kul-turo in omogočiti kulturno življenje delavcev in občanov v delovnflk or-ganizadjah in krajevnih skupnoslih. Bojevati se torej moramo proti teh-nokratskemu gledanjo na kuHuro.saj ddavec že dolgo ni več podložnik stroja. Vprašali me boste: je to v duhu ustalitve? MisBm, da je. Uspchi na kulturnem področju sto res ve liki. Kaj vse pa je bilo treba sto riti zanje? Naložbe v kultnro so dotgoročnej-še. I.etos smo obiskaii vse krajevne skupnosti in se z našimi aktivisti po-govorili o razvojnih možnostih kultu-re. Spoznanje. da smo sposobni za organizirano kuhurno delovanje in da se v našem delu že pozna množič-nost in porast kakovosti, ima za nas precejšnjo vrednost. Vsi delamo od-govomo in več kot prej, uvajamo kri-tiko insamokritiko. kistapomembna elementa slehemega napredka. Ne-kateri posamezniki so sker zapustili naše vrste, toda vsi. ki smo oslali. opravljamo svoje naloge z veseljem. ki ga kulhjmikom le malokdaj zmanjka. Uveljavili smo tudi precej elementov skupinskega dela. zlasti v naših odborih. Pri delu se prav gotovo sročujetc tudi s težavami? 2X. maja je bilo \ sportni d> orani na kodeljevem popoldne 14. srečanje mladih pevce>, /večer pa srečanje odraslih pevskih zborov. obe posve-icni 35-lelnici osvoboditve in 30-letnici samoupravljanja. Nastopilo je dvanajst otroških in mladinskih pevskih zborov vsak s svojim progra-moin in s končno skupno pesmijo R. Gobca Kolo mladosti ob sprem-Ijat i harmonikarskega orkcstra K l I) Vide Pregarc, zvečer je nastopilu šesl /borov in dva okteta, skupaj / vevškim pihalnim orkestrom pa so na koncu /apeli R. Gobca 1'esem o stavi. Več u naslopih \ prihodnji številki. Na sliki: otroški pevski zbor OŠ Vide Pregarc pod vodstvom Marije 1'otočnik. (loto I). J.) Nekaj sem jih že omeni. Boli nas tudi govorjenje: »Samo za knlturo!« potem pa ostane le pri besedah. Moti nas tadi neizvajanje dogovorov, ue-primcren položaf kulturnii anima-torjev v združenem delu. Težave za-radi preskromnega zneska denaija in premajhnih ter neustreznii prosto-rov pa so tako in tako že vsem znane. Toda vse skupaj. kar se dogaja. je lako kot drugje tadi na kuJturneni področju proccs. prek katerega bomo ob preobrazbi odnosov in od-govornosti do dela, pa ob tovariški in ustvarjalni kritiki. krepii in rarvijaii oboje: kulturno dejavnost in knl-turno pobtiko. Za doseženo seveda velja pohvafiti prav vse člane kultumn-umetniškii društev pa seveda njlbove mentorje in vodstva za dobro sodelovanje z zvezo ler za prizadevnost pri izvaja-nju začrtanih nalog. Prav vsi so pri-spevaii k temu. da je vse manj krmjcr v občini. ki jih ta oživitev kuHnrne dejavnosti ni dosegla. D. J.