THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero m narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 125. CHICAGO, ILL., PETEK, 29. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 29, 1928. LETNIK XXXVII. BOWERS V OTVORITVENEM GOVORU NA KONVENCI-JI NEUSMILJENO UDRIHAL PO REPUBLIKANCIH. 1 _ REEDOVI PRISTAŠI SO SE UMAKNILI S POZO- RIŠČA. — 800 GLASOV ZA SMITHA. HOOVERJEV POLETNI DOM Houston, Tex. — Claude Bowers, demokratski "keynoter", ki je na glasu kot iz-liorni govornik, je ob otvoritvi demokratske narodne konvencije govoril o demokratski stranki in neusmiljeno udrihal po republikanski administraciji in ji očital razne prestopke. Med govorom so ga udeleženci večkrat prekinili in pritrjevali njegovim besedam. Ko je govornik zaključil svoje izvajanje, je žel burni aplavz, ki je trajal več minut Navdušenje za newyorskega guvernerja Al Smitha je pri-kipelo do vrhunca in že v torek so govorili, da bo dobil najmanj 800 glasov, torej nad potrebno večino in da bo no-miniran pri prvem glasovanju. Kaj več upanja za mesto podpredsednika ima senator Joe T. Robinson iz Arkansasa. Drugi kandidati za podpredsedniško mesto pa so senator P it Harrison iz Mississippi, senator Barkley iz Kentucky, in F -yd Thompson, sodnik "111-iv i »jevitost do zadnjega. Ko je zvedel, da ga je zapustil Shannon, in izjavil, da nima pomena se ustavljati Sriithu, ki bo dobil že pri prvem glasovanju nad 800 glasov, je rekel, da bi Shannon te izjave ne smel podati, ne da bi imel od njega privoljenje. Reed je na Shan-j nonovo izjavo odgovoril, daj l)o vztrajal do konca in upa! na zmago. V sredo ob 11. uri dopoldne se jo pričelo z nadaljevanjem konvenčne seje; senator Joseph T. Robinson je bil instaliran kot konvenčni preds. Takoj se je pokazalo, da bo demokratska konvencija za leto 1928 kmalu končana. Robinson je izvajal govor in ko so se delegati zvečer vrnili na zborovanje, je bila sprejeta platforma, ali program stranke. Ves čas je vladal na konvenciji vzoren red. Motil bi se, kdor bi mislil, da je Smith, ki je bil med konvencijo v Albany, torej daleč proč od Houstona, nemiren ali nestrpljiv. Kot navadno je delal v svojem uradu in bil popolnoma miren, dasi je bilo medtem časom njegovo ime na ustih milijonov ameriških državljanov. V konvenčni hali pa je bila najbolj mirna med vsemi Mrs. Smith, guvernerjeva soproga. V sredo so se delegati in u-deleženci precej potili, kajti toplomer je prilezel na točko 91 nad ničlo; v torek zvečer pa je deževalo. NEMŠKI NACIONALISTI. OBUPANI. — Pariz, Francija. — Davki na avtomobile v Franciji so prinesli državi tekom enega leta $25,000,000; bicikli pa 15,000,000. - -..... Pristali bivšega nemškega cesarja so zgubili upanje, da - bi še kdaj prišla monarhija na površje. — Z izvolitvijo Hindenburga niso zboljšali stališča. —o- Berlin, Nemčija. — Nacionalistični poslanec Walter Lambach je sprožil vprašanje, če je še mogoče, da bi zavladala v Nemčiji monarhija s Ilohenzollerci na čelu. Lambach trdi, da neglede na to, da so nemški nacionalisti za to, da bi se spravilo zopet na prestol prejšnjega cesarja, vendar se stranka dejansko oddaljuje od te ideje. Celo z izvolitvijo Hindenburga kot predsednika, si položaja nfco izboljšali. Kakor Lambach trdi, so nacionalisti z izvolitvijo Hindenburga položaj poslabšali, ker zkozi njega ljudstvo nov«b]in na prejšnjo dinastijo. Zadnje volitve so prinesle stranki poraz, zdaj uvidevajo, da njihovi upi plavajo po vodi, kajti monarhisti izgubljajo na privlačni sili. Kot vzrok se med drugim navaja, ker se je bivši nemški cesar Viljem vdrugič poročil. Vzrok je tudi ta, ker člani bivše kajzarjeve družine potratno žive. Mlada nemška generacija sploh slišati ne bo hotela o kakšnem cesarju in bo smatrala prince in potentate kot premikajoče figure. Lambachova izjava pa ni všeč nekaterim monarhistom in je lokalna organizacija v Hamburgu predlagala, da bi se ga izključilo iz nacionalistične stranke. -o- NA MURPHYJA JE BILO ODDANIH 30 STRELOV. Chicago, 111. — Timothy D Murphy "Big Tim", kakor je že bilo poročano, ni več med živimi. Ko je v torek čez enajsto uro zvečer nekdo pozvonil pri vratih njegove vile na 2523 Morse Ave., v Rogers Parku, je šel odpirat, nakar je stopil iz hiše na trato, za njim je prišel tudi njegov svak Harry Diggs. V tistem trenotku je mimo privozil neki avto, v katerem so sedeli štirje močski, ki so oddali okrog 30 strelov na Murphyja in Diggsa. Diggs se je takoj vlegel na tla, nobena krogla ga ni zadela. Murphy je bil zadet od dveh strelov. Bil je takoj mrtev. Murphy je bil premožen, bil je delavski voditelj, pa tudi se je pečal z drugimi posli in prišel večkrat navskriž s policijo. Nekoč je bil obdolžen bančnega ropa. V politiki je tudi njegova beseda kaj zalegla,, star je bil 45 let. Svojo karijero je Tim začel š prodajanjem časopisov. N7egovo "podjetje" je bilo pred pisarno Armour & Co., njegov najbolj prominent en odjemalec je bil pokojni J. Ogden Armour. -o- Širite *;amer. slovenca" ' Slika nam predstavlja poglopjg v bližini AVasco, Cal., kjer bo Herbert Hoover, katerega so republikanci nominirali za predsedniškega kandidata, prebil poletne počitnice. Hoover lastuje tukaj rančo, obsegajoč0 1280 akrov. Iz Jugoslavije* KAJ PRAVI MINISTER RADOVIČ O SLOVENIJI. _ IN-SPICIRAL JE RAZNE ZAVODE. — MINISTROVA IZJAVA O NAJVAŽNEJŠEM PROBLEMU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. NESPORAZUM MED ANGLEŠKIMI LABORITI. KRIŽEM SVETA. Med ekstremisti in zmernimi voditelji angleškega delavstva, ne more priti do sporazuma. — McDonald si prizadeva položaj izboljšati. London, Anglija. — Ramsay MacDonald si na vso moč prizadeva, da bi se prišlo do sporazuma med zmernimi voditelji delavske stranke v Angliji in med ekstremisti, katerih voditelja sta James Maxton in A. J. Cook. McDonald vidi nevarnost, ki grozi, da bo prišlo v stranki do preloma. A ekstremisti, ne glede na McDonal-dovo prizadevanje za sporazum, zahtevajo od njega, naj poda odločno izjavo, če se strinja popolnoma s socialističnim programom. V torek je Cook priporočal vrhovnemu svetu strokovnih unij, naj o-vržejo načrt Sir Alfreda Mon-da za ustanovitev narodnega sveta delodajalcev in delavcev za reševanje delavskih sporov. Ekstremisti obdolžujejo Mc-Donalda, ki je bil velik zago-vronik Marxistove teorije, da je postal omahljiv in se nagib-lje na stran zmernih elementov. -o- VREMENSKA KATASTROFA; 20 RANJENIH. Casper, Wyo. — V torek je divjal nad tukajšnjo okolico strahoviti tornado; dvajset c-seb je zadobilo poškodbe in škoda je cenjena na pol milijona dolarjev. Jugo-zapadno od "Salt creek" oljnih vrelcov je 125 dvigal za olje (derricks) razdejanih in več poslopij je poškodovanih. -o- GRADITELJ ZEPPELINOV BO LETEL 10,000 MILJ. Long Beach, Cal. — Dr. Hugo von Eckner, znan graditelj Zeppelinov, namerava poleteti iz Friedrichshafen, Nemčija v tukajšnje mesto, ne da bi med potjo kje pristal. Razdalja znaša 10,000 milj. —o- Naročajte aajata^jil slo-m t AmorOn "Amerl- kanile? SkMtaoc!* — Washington, D. C. — Poročilo ameriškega Rdečega križa se glasi, da je bilo po povodnji v Missouri in Arkan-sasu prizadetih 4520 družin. 600,000 akrov zemlje je bilo preplavljene, 500 oseb je še zdaj v zasilnih taboriščih. — Wadena, Minn. — Phillip Buttruff, pilot je bil ubit, njegova dva potnika pa ranjena, ko je letalo, s katerim je pilot na zahtevo potnikov delal vsakovrstne preobrate, treščilo na zemljo in se razbilo. — Hamburg, Nemčija. — Na reki Elbi so napravili po-iskuse z novo motorno laJijo, dolgo 218 čevljev. Poiskus je bil v vsakem oziru zadovoljiv in bodo še več takih ladij zgradili. — Princeton, 111. — Semkaj so prepeljali truplo A. H. Fer-risa, premožnega bankirja, ki je v Los Angelesu padel iz okna osmega nadstropja in bil na mestu mrtev. Poslopje še ni bilo dograjeno, nesreča se je zgodila, ko je isto inspici-ral. Padel je v šaft za vzpe-njačo. — Edwardsville, 111. — Robert Fransler, iz Troy, 111., je bil te dni pred tukajšnjim o-krožnim sodiščem spoznan krivim umora, ko je lansko leto meseca julija s kolom za zbi-janje žoge ubil Jima Moroni-ja. — Peoria, 111. — Peter Gin-gerich, star 62 let iz Bradford, je v St. Francis bolnišnici umrl za poškodbami, katere je za-dobil pri avtomobilski nesreči. Njegova žena in Mrs. Josephine Reid, ki ste istočasno zadobile poškodbe, se nahajate še v bolnišnici težko ranjeni. — Sheffield, 111. — Community State Bank, ki je bila organizirana leta 1919 je zaprla svoja vrata in poslovanje je prevzela Farmers State Bank, ki je najstarejši bančni zavod v Bureau okraju. -o- LETALSKA NESREČA. Riverside, Cal. — Lincoln Draper, star 23 let, vojaški letalec, je krožil nad March letališčem, iz neznanega vzroka je pa iz visočine 250 čevljev treščil z letalom na" zemljo in bil na mtsfy mrtev. SUHAŠKI AGENT PRED SODIŠČEM. Zvezni zagovornik zagovarja proh. agenta. — Obdolženec je prišel v tujo stanovanje ponoči z revolverjem. — Z orožjem je grozil policistu. -0- Detroit, Mich. — William Stickle, star .30 let, zvezni proh. agent, se je zagovarjal pred sodiščem radi prestopka roparskega napada. Aretiran je bil v hiši Peter Robinson;'., kjer so ga zasačili z revolverjem v roki. Obdolženca zagovarja zvezni zagovornik Robert B. Ritter, katerega je določil administrator Thomas Stone. Ko je v torek sodnik določil dan razprave na petek, je zahteval za obdolženca varščino v znesku $5000. Zagovornik je protestiral, češ, da je varščina previsoka. Sodnik se na protest ni oziral. Ritter je sodniku rekel, da je Stickle uradnik v službi vlade. Nato' pa je sodnik odgovoril: "Me ne briga, kaj je. Zasačen je bil z revolverjem v roki v hiši. Z revolverjem je tudi grozil policistu ,ki mu je napovedal aretacijo. Tudi če je zvezni agent, postopalo se bo proti njem sod-nijskim potom, kakor z vsakim drugim." Stickle je bil aretiran, ko je policist George Briggs ponoči slišal klice na pomoč iz hiše Robinsona. Stickle je prišel v spalnico 211etne hčerke Robinsona, kateri je z revolverjem zagrozil da ne sme vpiti in rekel, da bo najpoprej opravil z domačimi, imel je v mislih Mr. Robinsona in soprogo. Mrs. Robinson je klicala na pomoč in policist je prišel ter z veli ko težavo razorožil proh. a-genta in ga aretiral. Šele na policiji se je izkazalo, da je aretiranec zvezni uradnik. SODNIK OBOLEL NA KONVENCIJI. Houston, Tex. — E. R. Kim-brough, iz Danville, 111., delegat na demokratski narodni konvenciji, je nagloma zbolel !n so ga prepeljali v bolnišnico. Star je 70 lef. Slovenija vzor celi državi. V soboto, dne 2. t. m. se je bil odpeljal iz Belgrada v Slovenijo minister za socialno politiko g. Čeda Radovič na inšpekcijsko potovanje, da pregleda socialne institucije in one socialnohigijenske, ki v tem ali onem pogledu spadajo v njegov resor. "Slovencev" glavni urednik je imel priliko se z ministrom razgovarjati 5. t. m., ko se je g. minister iz svojega potovanja vračal z jutranjim brzovlakom zopet v Belgrad. G. minister je z izredno, njemu prirojeno ljubeznivost jo uredniku povedal vtise, ki jih je s svojega potovanja po Sloveniji ( ponesel nazaj v prestolico države. — Bilo bi gotovo odveč — je izjavil g. minister, — ako bi Vam pripovedoval, kako sem bil očaran od lepot Slovenije, zato preidem kar k temu, kar je bila poglavitna svrha mojega službenega potovanja. Jaz sem se prišel na lastne oči prepričati o stanju socialno-poli-tičnih in socialnozdravstvenih naprav Slovenije, v kolikor se poslednje tičejo mojega reso-ra, in ki slove jo kot najbolj u-rejene. V izredno veselje in zadoščenje mi je, da moja pričakovanja ne samo niso bila razočarana, ampak so bila po dejanskem stanju celo zelo nad-kriljena. Vse, kar sem videl, sem našel v najlepšem redu. vodstvo povsod v veščih, strokovno visoko kvalificiranih rokah, uradništvo vzor*marljivo-sti in vestnosti, zavode same pa v gotovo ne razkošnih možnostih in mejah tega, kar more dajati država, stalno napredujoče, tako da smem po pravici socialne naprave v Sloveniji postaviti za vzor celi državi. Tak zavod pa, kakor je n. pr. Golnik pod umnim in požrtvovalnim vodstvom šef-zdravnika g. dr. Neubauerja in njegovega upravnika, po mojem mnenju, ki sem veliko potoval po inozemstvu in sem se interesiral zlasti za zdravilišča, nadkrilju-je po celi upravi, oskrbi bolnikov in socialni negi celo tozadevne sloveče inozemske zavode. — Na vprašanje urednika, ali more povedati tudi kaj o najvažnejšem problemu, ki zdaj giblje jugosl. državno življenje, je minister rekel sledeče: — Vi imate gotovo v mislih zunanje posojilo in konvencije z Italijo. Morem Vam zaupati, kar bo gotovo razveselilo vsakega dobrega državljana, da Nje, kakor sem izvedel, g. minister dr. Bogdan Markovič baš v času, ko sem odhajal v Slovenijo, obvestil vlado v Belgradu, da je posojilo v bistvu perfek-cionirano in je pričakovati do-vršitve tudi poslednje formalnosti v najkrajšem času. Tudi naša pogajanja zaradi predvojnih dolgov so v ugodnem poteku. Kar opozicija v tem pogleduv širi, je brez vsake podlage, kakor je tudi čisto ne-osnovano govoričenje, da bi bila ratifikacija nettunskih konvencij od naših posojilo-davcev postavljena kot pogoj posojila. Mi hočemo enostavno le svetu, v katerem nas izvest-ni nasprotniki klevečejo, ponovno dokazati, da smo miroljubna država, ki svoje mednarodne in sosedske obveznosti vestno in lojalno izpolnjuje ter hoče biti in tudi dejansko je faktor splošne politične in gospodarske konsolidacije demokratične Evrope. -o- Konja se zadušila. V nedeljo, 3. junija, in v ponedeljek se je vršila na gori Oljki v Savinjski dolini proslava TOOletnice lavantinske škofije. Romarji iz Xove Štifte so pustili konje v hlevu pri pošti v Rečici ob Paki. Ko se je zjutraj gospodar konj vrnil, mu je puhnil nasproti gost dim. Oba konja sta se v dimu zadušila in poginila. Zgorela je postelj in nekaj sena v hlevu. Ogenj je nastal najbrže radi tega, ker je nekdo slučajno vrgel ogorek cigarete v seno. --o- Grozen zločin cigana. V vasi Horgoš pri Subotici se je te dni pripetil grozen zločin. 221etni madjarski cigan Stjepan Csore je odvedel šestletno deklico Marijo Guszar v vinograd, rekoč ji, da ji bo dal črešenj. Deklica je. nesluteč kaj hudega, odšla s ciganom, ki jo je izrabil za svoje živalske strasti in jo potem zadavil. Deklico so našli šele zvečer v vinogradu. Obraz ji je bil ves razpraskan. na vratu pa so bili sledovi davljenja. Orožništvo v Horgošu je takoj uvedlo zasledovanje, toda storilec je že pobegnil na Madjarsko. Ma-djar?ke oblasti so bile takoj obveščene o tem in upanje je, da zločin ne bo ostal nekaznovan. Ako »e ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim f>fijateljesn in znancem in priporoči jim ga, da si ga naroča! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Hd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din_______$ 9.35 1,000 Din_____18.40 2,500 Din____45.75 5.000 Din______91.00 10,000 Din______181.00 100 Lir ____________________________$ 6.00 200 Lir__________11.50 500 Lir_______27.75 1000 Lir_____54.50 Pri večjih svotah poseben pepoat. Poštnina je v teh cenah Se vraču- mit«, Zaradi nestalnoati cen je nemogoča ▼naprej cene določevati Mero da jn« ao cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poiti al pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNK POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Piama in pošiljke naaknrfte naj zakrajSek & Cesaric, 459 W, 42ad BT, NEW YORK. M. M ASORIKANSKI SLOVENEC AM ERI KAN S KI SLOVENEC Petek 29. junija 1928. Prvi in Bajttanjsi slovenski list v Ameriki. Ustanovljen lets 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov credništva in oprave. 1849 W. 22nd St, Chicago, Hi Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto Za pol leta . Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto________$6 0'. Za pol leta_________3.01 ___$5.01 _ 2.SC The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year For halt a year .$5.00 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________$6.00 For half a year______________3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Telesna kultura. Materialistično svetovno naziranje se je v filozofiji sicer precej preživelo, v praktičnem življenju pa čutimo prav za prav šele zdaj njegove posledice. Poglejmo na socialno polje, na politiko, na umetnost, povsod nam zija nasproti nakremže-ni obraz materializma. Ta duh se izraža tudi v negi telesa, ali kakor pravijo "Korperkultur", ki pa mnogokrat ni drugega nego evfemistični izraz za "Naktkultur", ki kaže ostenta-tivno nagoto. Ali gre telesu nega? Brezdvomno! Saj jo potrebuje s higieničnega, estetičnega in tudi z etičnega stališča. Glavna stvar je, da imamo o telesu pravi poj m. Materialistična literatura mu posvečuje naravnost religiozno pozornost. Ta literatura ne prizna netvarne duše v človeku, zato p t. postavlja, telo za malika, kateremu je treba služiti. Krščanska vera pa nam nudi o telesu druge nauke, telo je samo po sebi dobro, saj ga je Bog ustvaril ter ga določil za stanovanje naše duše. Sin božji je sam prevzel človeško telo, radi tega smo njegovi sotelesniki, kar je gotovo vzvišeno sorodstvo. Cerkev posvečuje telo pri zakramentih z maziljenjem. predvsem pa se posvečuje človeško telo pri svetem obhajilu, ko sprejme Telo Gospodovo. Ta združitev z Gospodovim Telesom nam jamči, da bodo tudi naša telesa vstala slavno od mrtvih. — Po izrecnem nauku sv. Pavla je naše telo tempelj sv. Duha, katerega moramo torej nositi in častiti v svojih telesih. Iz tega sledi jasno, da tudi kristjan ne samo sme, temveč mora spoštovati svoje telo. Ga ne sme prezirati, kakor so ga prezirali Manihejci, ki so učili, da izhaja iz nekega zlega pra-počela; to naziranje je privedlo do žalostnih izrastkov, kakršni so bili n. pr. Flagelanti. Svojega telesa torej kristjan ne bo sovražil, temveč ljubil ga bo in gojil. Gojitev telesa pa mora zopet imeti svoje meje. Ako se priporoča danes "sport", je to do neke gotove mere v interesu telesne kulture, žal pa t^e stvar pretirava, sport postane namen samemu sebi, mesto da bi služil telesu, v kolikor je telo stanovanje duše. Dejansko stanje nam kaže, da med tem ko se krepčajo telesne mišice, obnemogujejo duhovne peruti. V sport je zašel zgolj fizični princip moči in gimnastič-ne izurjenosti, dočim je duh potisnjen v ozadje. Smisel za tekmo na polju idej ponehuje med mladino, svet se zanima le. kdo bo dal gumijevi žogi boljšo brco, kar vodi k surovosti. — Ne obsojamo telesne kulture, obsoditi pa moramo kult telesa. Kot kristjani ne smemo pozabiti, da je toio vsled izvirnega greha postalo duhu nepokorno ter nesitelj poželjivosti. Proti tej poželjivosti se mora boriti celi človek; v tej borbi ne zadostuje gimnastika telesa, temveč potrebna je tudi gimnastika duha, ki se zaveda temeljnega nauka krščanske nravnosti: premagaj samega sebe! Želimo torej naši mladini več gimnastike duha, in ne samo par ritmičnih, tuintam pa že surovih kretenj. Ko pridejo nad mladino ona neizprosna leta, o katerih mora reči človek, da "mu ne ugajajo", in ko pridejo še bolj neizprosne skrbi za življenje, ne bo mogel nuditi šport človeku one moralne opore, ki je v življenskem boju vsem brezpogojno potrebna. Sama kultura telesa nam nikakor ne zadostuje, mi rabimo predvsem kulture srca in kulture duha. SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ WAUKEGANA. Waukegan, III. Spoštovani mi urednik:— Prosim za malo prostora v Vašem cenjenem listu A. S. Naznaniti imam žalostno novico, da je mirno v Gospodu zaspala, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, Leopoldina To-nin. Njeno dekliško ime Roš-tan, doma iz Mirne, Dolenjsko. Spadala je k SNPJ., samostojnemu društvu ter društvu Krščanskih žena in mater. Zapušča žalujočega soproga ter pet nedoraslih otrok, v starem kraju pa sestro ter nekje v A-meriki brata Jožefa, Petra in sestro Rozaiijo. Bila je tudi cerkvena pevka več let. Zatorej se jaz, njena sestric- i na, v imenu njenega soproga in otrok srčno zahvalim Mater-liemu društvu za tako obilno udeležbo zadnji večer pred pogrebom v hiši žalosti, ker so molile rožnivenec ob rakvi pokojne sestre ter za krasni venec. Zahvalim se tudi najsrč-neje cerkvenim pevcem, ki so tako krasno zapeli v cerkvi pG sv. maši "Blagor mu, ki se spočije" ter "Nad zvezdami". Bilo je tako ganljivo, da je sleherni jokal v cerkvi. Zahvalim se Mrs. J. Košir, ki je prihitela na pomoč žalujočim ostalim ter pripomogla, da so vse potrebno uredili. Ne smem pa pozabiti zahvaliti se vsem drugim za krasne cvetlice, cerkvenim pevcem in prijateljem, katerih imen ne vem, kakor tudi vsem, ki po dali na razpolago avtomobile pri pogrebu. K sklepu pa prosim vse čla- limo srečo in zdravje mlademu paru ter obilo božjega blagoslova. Na obisku se je tukaj nahajala Mrs. Ana Gornik iz Butte, Mont. Obiskala je svoje prijateljice in znanke in se prav prisrčno zahvaljuje za postrežbo in prijaznost Mary Kukar, kjer so se prav prijetno zabavali. Zahvaljuje se tudi za gostoljubnost Mrs. Ani Petek, Mrs. Katie Požek in Katie Petric. Mrs. Gornik bi bila prav vesela, če bi mogla vsem vrniti gostoljubnost, katere je bila v veliki meri deležna tukaj. Poročevalec. POROKA IN DRUGO IZ CLE- VELANDA IN OKOLICE. Cleveland, O. V sredo, 20. junija, sta se poročila v cerkvi sv. Vida Miss Marv Seljak, ki je bila večletna uslužbenka pri Mr. Anton Anžlovarju ter Mr. John An-žlovar, brat Antonov. Obilo sreče in blagoslova božjega. Pred dobrima dvema tednoma sta izginila od doma John Bečaj star 22 let, iz 378 East 156th St.. in Molly Petelinkar, stara 15 let, iz 679 E. 157th St. Podala sta se v Euclid Beach parku s čolnom na jezero, od tedaj ju ni nihče več videl. Pozneje so našli nedaleč od brega prazen čoln. Truplo Molly so našli v petek, 22. junija. Zdaj pa se je razširila po naselbini vest, da je neko neznano dekle prišlo v urad tukajšnjega angleškega lista "Plain Dealer' j in pustilo na mizi pismo brez i podpisa in sliko. V pismu piše, Širite "Amer. Slovenca"! ,, , , , f da je obupala in gre v smrt, nice Maternega društva, da se,, ..... . ... ..... . _ . ker je izvršil samomor njen v nedeljo, 1. iiiliia, ob 6. z]u- f , , , . , ,. , . . , . , ' _ I rant, katerega iskreno ljubi; traj obilno ucieleze skupnega1 .. . , , _i.-..- _ i najhujše je pa se to, da je skupno izvršil samomor z dru- _ . , gim dekletom. V pismu tudi vse na tem potu. Danes meni,1 . , v , , . ...... Ar . . j navaja, da zeli, da bi se njeno jutri tebi. Zene m matere pa,1 . , , . ., , , v . , . , . isiiko priobčilo v listu, da bodo katere se niste pri tem lepem - . , , . , .. , svojci zvedeli, kaj se je z njo društvu, pridružite se nam tu- ... r . . , . , , .... „ zgodilo, v pismu pravi, da je di ve, ker le v večina je moc. sv. obhajila za pokojno sestro Vsaka si naj pomisli, da smo: Ti pa, draga neoozabljena od žalujočih ostalih sester, prosi gori pri Bogu za nas, da se snidemo enkrat gori v nebesih, saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Ana Kuzman, tajnica Maternega društva. RAZNE VESTI IZ AMERIŠKEGA RIMA. Joliet, 111. Dne 20. junija se je oglasila Mrs. Štorklja pri družini Valentin in Uršula Ambruse ter jim pustila zdravega in čvrstega sinčka, ki so ga zelo veseli. Naše čestitke vrli družini! Dne 26. junija sta si obljubila zakonsko zvestobo pred oltarjem sv. Jožefa Mr. R. Ko-drič in Mary Simonich iz Home wood. Ženitovanje se je vršilo na domu ženinovih staršev na 1515 Broadway St. Že- bolje čeumrje. Prosi tudi mater odpuščanja. Sodijo, da je to v zvezi z afero izginolega para: Bečaja in Miss Petelin-kar. Ime dekleta, kakor pravijo, niso mogli dognati. V pismu tudi dekle prosi, da bi dali njo in fanta v skupno krsto, če trupla najdejo. V Lakeside bolnici je preminula Mary Stare, stanujoča na 994 E. 63rd St., v starosti 42 let.— Umrla je v M t. Sinai bolnici po mučni bolezni Katarina Basič, 1097 E. 64th St. — Na-gloma je umrla Paulina Lever, roj. Konestabo, v starosti 40 let. Zapušča soproga in šest otrok. Preostalim naše sožalje, pokojnim R. I. P.! -o-- SMRTNA KOSA. Barbert««, O. Zopet se je oglasila smrt v našem mestu ter posegla po dobrem družinskem očetu, Mr.. John 2eleznikarju, na Center Street. Mr. John Železnikar je bil zelo dober in blag soprog in oče. Že nekako pred letom ga je bil zadel mrtvouq, pa mu je šlo vedno počasi na bolje, tako da je že precej dobro hodil in sploh dobro zgledal, sedaj je pa kar nanagloma zbolel in u-mrl. Zapušča žalujočo soprogo ter tri hčerke. Pa ne žalujejo samo družina in sorodniki, ampak vsi Slovenci, kateri so ga poznali in tudi drugi ljudje, ker je bil zares miren in tih človek Vsakemu je dobro želel; imel je mnogo prijateljev, kar je tudi pokazal njegov pogreb. Njegovi družini in sorodnikom naše globoko sožalje. Z obiska iz domovine se je povrnila Mrs. H. Frank Shega iz Shermana. Obiskat je šla svoje in moževe Sitariše. Dobrodošla, kajti družinica te je že komaj pričakovala. Poročila sta se v našem mestu Mr. Math Zakrajšek izKen-more, O., ter Miss Lucia 2agar iz Cornell St. En čas bosta stanovala pri nevestinih stariših. Obilo sreče vama želimo v zakonskem življenju! V nedeljo, 1. julija, bo pa farni piknik. Piknik bo na koncu West Hapocan Ave. Je zelo pripraven prostor. Ulju dno so vabljeni vsi Slovenci od blizu in daleč, kateri se kaj zanimajo za našo faro. — Pozdrav! Mrs. A. J. Okolish. ----o- ZAHVALA. Willard, Wis. Povodom najine 301etnice ali srebrne poroke se podpisana najprisrčneje zahvaljujeva našemu č. g. župniku Father Novaku za tako lepe in pomembne cerkvene obrede v cerkvi. Zahvaljujeva se članicam društva Marije Pomagaj št. 174 KSKJ. za nama izkazano tako čast. Posebno odbornicam. — Hvaležni smo Vam, ker povedano naj bo, da nikdar se nisva nadejala, da naju boste tako presenetili, ko ste nam skazali tako čast. Lepa hvala tudi mali hčerki Zofki Gosar-jevi, ko nama je v primernem govoru izročila lep šop svežih cvetlic kot spomin na najin jubilej v imenu društva Marije Pomagaj. Naj prisrčne jša zahvala najinim hčeram in njunim možem, kakor tudi hčerki Mr. Velkovrh za poklon mah blazinice in izročitev nama srebrnega venca. Najlepša hvala Mr. Ludvik Perušku za tako lep nagovor v dvorani. Lepa hvala vsem, ki so nama dali avtomobile na razpolago. Bodi pohvaljen tudi naš kuhar Fr. Shvab, ki je vse tako fajn na-1 ravil, kakor tudi "kelnar-cam". Tudi lepa hvala muzi-kantu Andrejčku, ki nam je sviral lepe poskočnice. Hvala lepa sploh vsem udeležencem ki ste naju posetili v tako obilnem številu. Ostali ste nam v hvaležnem spominu in vsem Bog plačaj! Willard, Wis., 18. junija 1928. John in Katarina Morgal. -o- Opozarjajte svoje prijatelj« -povedana. Večina hišnih vrat je opremljena z lino. skozi katero je mogoče videti in govoriti z o-nim. ki stoji zunaj. Na 1 i način se opravi z njim, ne da M bilo treba odpirati vrata in mu dovoliti pogled v predsobo. Ta linicn varuje tudi pred mrazom in dežjem in blatnim obuvalom. Ob linici visi včasih napis: "Niet t' huis" — Ni doma. Obiskovalec ve, pri čem je in ne pozvoni. Domačim tako ni treba hoditi gledat, kdo je in lahko po kosilu mirno zadremlie-jo ali preštevajo denar. Večkrat je namreč tak napis san*'< ulju d na pretveza. Kdo bi mo-' jejo gospodarski polom, a pri kazenskih prestopkih grešniko-vo ime. Molčečnost, to je IIo-landčevo geslo. Za vse je dovolj prostora na svetu. — Zlat nauk! MEH ZA SMEH. Kakor se vzame. Učitelj: "Kako je dvojina od otrok?" — Učenec: "Dvojčka . . ." Po domače. "Kje si pa spoznala svojega drugega moža?" — "Na čisto preprost način: Mojega prvega moža je z avtom povozil." Srečen mož. On: "Povej, zakaj si vendar tako huda name?" — Ona: "Ne vem, sem že pozabila! Ali odpustim ti pa vendar ne!" Dcbro zdravilo. 1 Kmet: "Torej vi pravite, dn. : to zd avilo v resnici pomaga?" i-- Lekarnar: "Cisto gotovo, i kdor je kupil eno steklenico, gel to zameriti? Vsak mnr:i! -otovo ni več P^1 drugo!" biti v svoji hiši res gospodar.j da dela, kar hoče. Posebno pri ;.!!li!illi'll!l;il,l!ll!iiiilH[i!!lillll!ill!iil||H11= kosilu hoče imeti Holandec mir. Da služkinji ni treba lagati, ti na linici kratko pove: Med 12. in 2. uro se ne odpira. Holandec si daje vse potrebščine nositi v hišo. Lhi s poravnavo računov ni večnega dirin-daja, določi vsaka družina svoj plačilni dan. Take napise najdeš do malega na vseh holand-skih hišah ; n. pr.: Beetaldag laatste Zaterdag in d en Ma-and — Plačilni dan zadnjo soboto v mesecu. Posebno si Holandec ne da motiti nedeljskega miru. Celo pošta dostavlja ta dan same tiskovine, ne na pisem. Kdor hoče, da se dostavi pismo tudi v nedeljo, mora nalepiti majhno znamko za 1 stotinko, ki ima napis: "Op Zondag bestel-len". Davkov noben pravi Holandec ne plača pravočasno in se da preje po večkrat opominja- stajam iz šole, ni to nikaka leti, dokler ne pride "Plačilni u-jnoba, temveč nepremagljivo kaz v imenu kraljice". To un Irazredno sovraštvo." /.ena priliznjeno možu: "Ali si že videl, kako krasen in mo-.U slamnik ima gospa Hoče-varjeva, čeprav je njen mož -amo le zvaničnik." — Mož: "Ne, ne spodobi se, da bi se \išji uradnik oziral po klobukih zvaničniških žena." — Žena: "Oh ti neolikanec. da bi jaz vsaj tebe ne bi bila nikoli spoznala." Po drevoredu sta se sprehajala in malo govorila. Ona: "Oh, ptički lepo pojo!" — On: "Da, spomlad je v deželi, ptički se ženijo in so veseli." — Ona: "Mhm! Kdaj boš pa kaj ti začel peti?" Oče: "Gospod učitelj mi že zopet piše, da te že tri dni ni v šolo, da si zanikern in nad vse len otrok, iz katerega ne bo nikoli kaj prida." — Sinko: "A-tek. ne verjemite vsega, če izo- ^^^ItlUUftUIHUlJlIllEllI I11]1I!!E ii (Ulliii! IIIII1IEII LllIEIlHklI!fIill}L^il!*£lJililii t Iil!IiII!lllElliill11i tllllHIlIlflflLEllinilll^? Štefan Lazar: TITANA. Roman. — Videti sem te hotela, — so ji svetlikale oči. — Truden si . . . — Mnogo delam. — Kaj delaš? — ga je vprašala bojazljivo. Mišice na Mutsuhito Dsainovem obrazu feo se stresle. — Stroj — je odgovoril topo. — Stroj? — se je začudila. — Kakšen fctroj? — Boš že videla . . . In iz oči mu je bliskala iskra. — Ali si jezen? — se je splašilo dekletce. — Ne — je rekel mirno. -— Nisem jezen. — Ali naj grem? — ga je vprašalo dekle nežno. ■■— Ne motiš me . . . — Bojim se, — je viselo na njem dekličino oko. — Tako miren si, da se bojim . . . — Ne boj se, — jo je nežno božal po obrazu. — Ti se ne boj! Zrl je pred se. — Čemu stroj? — se je tresel dekletov obraz. — Rabim ga,— je temno pogledal znanstvenik. — Potrebujem ga. In zobje so se zasvetili kakor pasji, ko hoče vgrizniti. Potem pa se je obraz zopet zasmejal. — Breskev je rekla, da vedno le pišeš, računaš in rišeš na rižev papir . . . Zboliš. — Močen sem . . . — Zdravje te zapusti . . . — Duša živi. — Bled si. Slab si. Cvet si . . . — Kamen sem ... Dekle se mu je sklonilo na roko. Anata bakari ... ti si edin . . . edin velik in mogočen ... — jo je prevladalo močno čustvo. — Edino ti si pameten. Ti dober. Ti svet. Kawannov sin si! Tajfun je tvoja duša . . . — Tajfun, — je mrmral Mutsuhito Dsain. — Boš že videla ! — je naglo dvignil glavo. — Ko ujamem blisk in ga vzamem z neba . . . — Z,akaj ? — še je čudilo dekle. — Potrebujem ga, — se je resno poglobil. — Blisk? Z neba? Ga vzameš? Gospod Mutsuhito Dsain .. . Znanstvenikov^obcaz se je svertil od vročice. — Bolan sem — je rekel tiho. — Glava me boli ... — Jaz te zdravim! — je skočila kvišku deklica. — Dovofi, gospod, dovoli .... In mala palca je z vso močjo pritisnila na-senca in jih je po japonskem načinu hitro sukala, ko da sta majhna svedra. Konec prstov se je komaj videl. Cn Mutsuhitu Dsainu se je zdelo, da ga objema prijetna omotica, ko da je v čajevini "Krastača" kadil opijevo pipo. Megla se prši s čela in kri prijetno pojenjuje . . . Deklica je precej časa gibala prste na bJedih sencih, potem pa je iz rokava plašča naglo potegnila košček riževega papirja. — Molitev . . . Požri ga! Znanstvenik ga je odklon«. — Kupila sem ga od prvega duhovnika Osvevovaga svetišča . . . Sveta molitev je.-Gotovo bo pomagala. Požri jo . . . Na riževem papirju je bila hokus-pokus pisava. Zdravilne besede. Pisana čarovnija. Befrle je naredilo iz njega krogljico. — Požri ga! — ga je prosila s trdno vero. — Požri ga . . . Mutsuhito Dsain se je zasmejal in je požri čarobni talizman, ker je videl, da se ie svetlikala na dekletovi trepainici solza. In glej, ko da je tudi pomagala nekoliko! _ Obležal je ®a preprogi in se zleknil. — ©olje mi je. Dekle je vae?lo v roke šamesano. — Ali naj igram nežno in mehko! To je tudi dobro. Godba zdravi. Dušo zdravi. Tudi telo zdravi . . . Ali hočeš? . . . — Hvala, — je nežno odklonil. — Veliko misel imam v glavi. Pesem ni za me. — Pesem je tudi misel. —- A moja misel je drugačna ... Ti mene hočeš osrečevati, jaz pa hočem Nipona, svojo sveto domovino, storiti veliko, mogočno, nepremagljivo . . . Zvonček, veruješ to? Vstal je na pobeljeni preprogi. Nezlomljiva energija mu je plamenela v pogledu in na bledem obrazu je zarudela duša. — Ameriko potolčem! Z bliskom jo po-tolčem . . . Premagam vse človeštvo ! Z bliskom ga podjarmim ... Ali pa ga uničim! — je vstal preteč. — Jaz sem gospod bliskov . . . —- Ne razumem — je šepetalo rumeno dekle. — Morda hočeš! Ljubiti treba . . . {Dalje.) ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Petek" 29. junija 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC >000000000000000 Družba 0000000000000000 >ooooooooooooooo< sv. Družine _VOOOOOOOOOOOOOOO< § w (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMERA 1914. zShASh Sedež: Joliet, III. Na5e geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L L podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wcdic, 501 Lime Street, Joliet, lil. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, UL Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR; Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL Do dne 1. jan. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, Doškodnin in posrr.rtnin v znesku $53,779.83. Zavaruje se lahko za $250.00. $500.00 ali $1000.00. Od lo. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.0G. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! Ijica; za lačne bo pa tudi dobre pečenke, tako da boste vsi udeleženci zadovoljni, ako se tega piknika udeležite. Za zabavo in vse, kar gre poleg, je preskrbljeno. Torej na svidenje v nedeljo v Rivals parku! Geo. Stonich, preds. -o- IZ URADA DRUŠTVA SV. LOVRENCA ŠT. 14 D.S.D. Eaat Pittsburgh, Pa. « Naznanja se svima članovima društva sv. Lovrenca, da se na prošloj redovitoj sjednici, koja se vršila dne 10. juna o.g. promjenilo vršenje redovitih sjednica sa druge nedjelje u mjesecu natrag u prvu nedje-Iju u mjesecu. Sa razloga ovih dioničari madjarske dvorane imati ču svoje redovite sjedni-ce iste nedjelje. Naša buduča redovita sjednica če se vršiti dne 1. julija o. g. te se na istu pozivaj u svi člani i članice našeg društva, jer je treba da se odredjidu članovi, koji čedu raditi na pikniku, koji če se kašnje o-glasiti kada i gdje če se držati. Sa bratskim pozdravom Pet&r F. Bendekovich, tajnik. Sirom Jugoslavije. VELIKA POŽARNA KATASTROFA V KRANJSKI OKOLICI. ooooooooo o <><><><><> o o DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA VABILO NA PIKNIK. Chicago, III. Društva sv. Ivana št. 13 DSD. priredi v nedeljo, 1. julija, na John Vidmarje vi farmi v Wil-j«)\v Spring piknik, na katerega \\ibi člane in vse druge rojake 11; ro j a ki nje. Dobrodošla so vsa trnjena društva, kakor tudi \ si posamezniki. Zabave bo dovolj za vse — za stare in mla-< . Kogar veseli s truckom, naj ■i oglasi pri društvenem tajni-m na 2027 \V. 22nd St. Trucki i do prvovrstni, v slučaju sla-l ega vremena bodo pokriti. — Nihče ne bo moker, ni treba • bati. C'e pa bo suša, za tiste l>,i imamo tudi preskrbljeno, d;i se bo namočilo. Za vse je najbolje preskrbljeno. Vožnja s truckom stane za tja in nazaj 50c za osebo, za h roke pa 25c. Vozila bodo čakala blizu slovenske cerkve sv. Štefana. Odrinemo olj pol 10. i.i i točno, torej bodite prnvo-i ; sno na mestu. Torej še enkrat, pridite prijatelji našega društva na našo prireditev v velikem številu. Razveselite nas z vašo navzočnostjo, žal vam ne bo. Pripravljeno je za vse kar najbolje. Na svidenje vam kliče Odbor. pa ne dvomimo, da bi ne bilo res. Torej mlado in staro obojega spola, na piknik društva sv. Družine v Rivals park 1. julija, to je prihodnjo nedeljo Vabljeni ste brez izjeme vsi. članov društva pa je dolžnost, da se udeležijo. Le tisti so izvzeti. ki so bolni, drugi pa, če tudi malo še pavi, morajo priti na piknik. Kakor je že bilo poroča no, gre za društvene blagajno, tor\j pridite \ velikem številu. Nihče naj se ne izgovarja, češ, bodo že brez mer.e opravili. Vsakogar bomo pogrešali. Vsi na plan za na"?.redek društva in blagajne! Naše društvo vabi tudi prav uljudno vsa sosedna bratska društva v Jolieiu in okolici, da bi se udeležili naše prireditve. Prostor je jako dobro pripraven za vse tiste, ki imajo avtomobile.. Zato ne zamudite te prilike, ampak pridite vsi, kajti vsi boste dobro p ost roženi ; za žejne bo dober ječmenovem in newyorška dobra kap- !Z URADA DRUŠTVA SVETE DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, 111. Poziv na piknik! Redne mesečne seje v nedeljo, 24. junija, se je udeležilo veliko število članov našega društva. Na tej seji je društvo zopet imelo čast sprejeti tri nove člane v odrasli oddelek in 8 otrok v mladinski oddelek, za kar se' vam društvo naj prisrčne je zahvaljuje. • Društvo je kupilo za $5.00 t;ketov za avtomobil od društva sv. Jožefa št. 2 KSKJ. kot p:, moč za kritje stroškov piknika, ki ga bo društvo priredi-1 lo v nedeljo, 15. julija, v Rivals parku. Naše društvo bo torej priredilo piknik 1. julija, tudi v Rivals parku. Pripravljalni odbr r je marljivo na delu in nam je na seji sporočil, da bodo najeli Rudy Dietchman Bros. orkester, torej imenitno slovensko godbo, ki je v naselbini in okolici popularna, če ne po vsem svetu, ker ie igrala za Victor kompanijo na rekorde, ki se po vsem svetu prodajajo. Naša miadina posebno to godbo ljubi, pravijo, da ko plešejo, se piav nič ne utrudijo. Bomo še mi ta stari poskusili v nedeljo, če je kaj resnice na tem, sicer Upepeljenih 9 objektov 6 posestnikom. — Velik uspeh kranjske požarne hrambe. — Skoro milijon dinarjev škode. Kranj, 12. junija. — Včeraj popoldne je nepričakovano zadela romantično vas Gornjo Belo ob eesti Golnik - Preddvor ob vznožju vitkega Stor-žiča velika požarna katastrofa, ki je grozila uničiti vso vas. Ogenj je upepelil devet objektov, večinoma stanovanjskih hiš ter osiromašil čez noč šest posestnikov. Včeraj je bil prekrasen junijski dan, kakor smo jih letos imeli še malo. Tudi prebivalci vasi Gornje Bele so bili večinoma z doma, zaposleni na polju. Okrog 5. ure popoldne so opazili nekateri na vasi dim, ki je prihajal iz hiše posestnika A-lojzija Čimžarja, vulgo Špana. Takoj nato so bruhnili ognjeni zublji skozi razpadajoče tra-movje. "Ogenj, ogenj!" je završalo po vasi. Vse je hitelo na pomoč, da obvaruje lastni dom. Največjo grozo so občutili vaščani, ki so zunaj na polju opazili, da gori sredi vasi. Tik pred po uro je dobil načelnik kranjskega gasilnega društva gosp. Tt. Mayr telefo-nično obvestilo iz Preddvora o vetra naglo širil v severovzhodni smeri v vas. Leteče iskre in ogorki so vnemali slamnate strehe. Z reševalno akcijo so takoj odločno nastopili kranjski gasilci. Velika motorna brizgalna je sijajno funkcionirala ;vodni curki so s tako vidnimi uspehi krajšali pot ognjenemu elementu, da so domačini stavili vse svoje zaupa-nej v gasilce. Bil je ognjeni krst motorne brizgalne. Po dveh urah naporov se je posrečilo ogenj lokalizirati. Brez nastopa kranjskih gasilcev s prvovrstnimi modernimi napravami bi padla brez dvoma vsa vas kot žrtev ognja. Gasilne akcije so se udeležila še društva iz Preddvora, Ko-krice in Predaselj. Pohvalno je omeniti tudi nastop orožni-štva iz Preddvora. Kako hitro je prišla pomoč iz Kranja, ilustrira naslednji dogodek: V Preddvor, ki je oddaljen dobrih 20 minut, je odšel iz Bele neki posestnik in telefoniral v Kranj. Preden se je vrnil nazaj na Belo, je že našel tamkaj kranjske gasilce, ki so prišii na njegovo telefonično obvestilo. Ogenj je pri posestniku Čim-žarju nastal v prostoru nad kuhinjo na nepojasnjen način. V hiši sta bila doma samo dva majhna otroka ter sta bila zaklenjena, ker so domači odšli na polje. V poslednjem času je vlomil vrata Franc Stružnik iz dežen način so obvarovali gasilci pred ognjem lesno skladišče in žago Weisseisna, ki se nahaja med upepeljenimi hišami. Pogorelci so obupani, ker so malodane prišli ob vse svoje imetje. Danes popoldne je po-setil pogorišče sreski poglavar gosp. Josip Znidarčič iz Kranja, ki je obljubil, da bo zainteresiral merodajne fatkorje, predvsem oblastni odbor za prvo nujno pomoč. ognju na Gornji Beli. Že pojTupalč, tvegajoč lastno življe petih minutah je oddrddral izpred Gasilnega doma avto z veliko motorno brizgalno "Renault". V 17 minutah so bili kranjski gasilci že v Beli, ki je oddaljena dve uri pešhoje iz Kranja. Ogenj se je zaradi močr^ga Ali se je treba bati slabih časov? Delavske razmere se obračajo sedaj na bolje, sicer pa ne vemo kaj nam bode prihodnost prinesla. — Da si pa nam bode mogoče izogniti vsakovrstnih skrbi in strahu, je pa neobhodno potrebno, da ss sedaj pripravimo za slučaj slabih časov in edina pot do tega je, da sedaj vzamemo kolikor mogoče delnic V NOVI 80. SERIJI KI BODE IZDANA dne 3. julija 1928 V CERKVENI DVORANI. V slučaju, da je Vam bolje na roke, se delnice lahko vzamete v pisarni pri tajniku, Joseph Zupancich, 1824 W. 22nd Place. DRUŠTVENO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $565,000.00. nje ter rešil oba otroka gotove smrti. Uničenih je 9 objektov, od teh šest stanovanjskih hiš. Vsi posestniki so zavarovani le za malenkostne svote od 7 do 10.000 Din, le eden za 25 000 Din. Celokupno škodo cenijo nad 900.000 Din. Na skoro ču- Strela ubila. moža. v pričo žene in otrok. Tržič, 3. junija. — Brezje je mala vasica pod cerkvijo sv. Neže nad Tržičem. Tu je gospodaril posestnik Janez Dež-man, vulgo Slamnik. Deževno vreme je zadržalo tudi njegovo poljsko delo, zato je v zadnjem tednu podvojil svoje sile, da dohiti, kar je zamudil. Njegovo polje leži na Hujšici, kjer je delal od ranega jutra do poznega večera sleherni dan. Tako tudi v četrtek, zadnjega maja. Bog mu je dal sedmero otrok, od katerih hodijo kar štirje v osnovno šolo v Kovor-ju. Da bi šlo delo hitreje izpod rok, je prosil šolsko upravo, naj dovoli obema hčerama, ki obiskujeta že višje razrede, da odideta že ob 12. iz šole, ker prineso mati kosilo na njivo, da skupno pojedo in takoj nadaljujejo z delom. Mati in deklici so plele pšenico, gospodar pa je na posejani njivi z vilami tolkel kepe. Kmalu po drugi uri so se zbrali nad ITujšco črni oblaki, ki so grozili z nevihto in gromom. Pridnih delavcev to ni u-strašilo, temveč so delali dalje, ker je bila sila velika. Nekajkrat je od daleč votlo zagr-melo, toda nihče ni niti slutil, da prinese prihodnji trenutek družinici na polju tako hud udarec. Naenkrat je strašen blisk o-žaril nebo, sledil je grozovit tresk in roke so napravile kar same križ, iz ust pa se je izvil vzdih : "Marija pomagaj !" Ko so se plevice zavedle, je mati pogledala po možu, ki je prej okoli 50 korakov od njih stran razbijal kepe. Iz zelene pšenice ga ni mogla videti, ko je plela, le slutila je, kje je približno. Vstala je torej, da bi pogledala po možu, toda srce ji je v prsih zastalo, ko ga ni zagledala tam, kjer bi moral biti. Spustila se je v dir, da vidi, kaj se je z njim zgodilo, pa je skoro od strahu omedle- la. Moža je našla ležečega na hrbtu. Rokav od srajce je gorel in truplo je bilo brez vsakega znaka življenja. Medtem sta prihiteli še hčerki in začele bo oživljati očeta, pa vse zaman. Ko so ga položile na trebuh, se je pokazalo, da je tudi hrbet ves ožgan, da je šla strela skozi tilnik v telo in pustila za seboj ožgane sledove. Posestnik Dežman je moral biti v trenutku mrtev in je bila torej vsaka pomoč izključena. Ena izmed deklic je tekla v kovorsko šolo, da izpsste oba sinčka. Vsa zmedena in v silovitem joku ni mogla niti povedati, kaj se je zgodilo, le to je trdila venomer, da so ata padli. Šolski upravitelj v Kovorju g. Bertoncelj, ki je šel ravno ob času strahovitega treska po i vasi, je takoj dejal: "Sedaj je j pa treščilo nekje blizu". Naj-! bolj čudno pri vsem je, da ni med treskom in gromom do tedaj padla niti kaplja dežja in da se je šele čez kake pol ure [nato vlil prav pohleven dežek. 'Žalostni dogodek, ki je ugra-ibil številni družini rednika kar v kipu, je vzbudil povsod mnogo sočutja. Za sedem nepreskrbljenih otrok bo morala sedaj skrbeti težko prizadeta vdova sama. Igra z rudarji. Trboveljska premogokopna družba je zopet ustavila popolnoma delo v Hrastniku, Zagorju in Kočevju, v drugih obratih pa znatno omejila. Svoj korak zagovarja s tem, da ni dobila cd državnih železnic za mesec junij nikakih naročil in da ne more proizvajati na zaloge. — Ko bi se ponovil prvič ta slučaj, še ne bi bilo posebno značilno. Toda postopanje TPD je ob takih prilikah vedno enako, namreč da kratko malo postavi delavstvo na cesto in ž njim toliko in toliko rudarskih družin ob kruh. -o- Smrtna kosa. Na Pri vozu št. 4 v Ljubljani je umrla gospa Franja Kavčičeva, soproga ve-leuglednega ljubljanskega gostilničarja in posestnika, predsednika Zveze gostilničarskih zadrug. Bila je zvesta žena, dobra mati in prava slovenska gospodinja: silno vestna, gostoljubna in prijazna. Te njene odlične lastnosti so ji pridobile splošno priljubljenost v širokem krogu gostov in prijateljev Kavčičeve rodbine. — V celjski javni bolnici je umrl <56ietni Filip Brecelj s Tolstega vrha. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" VIC1CH & MUHA 1842 W. 22nd Str., Chicago, HI. Phone Ca I 0384 Furniture — UphcU. jring & Repairing. (Tapeciranje) Rojakom -e u'iu; za dom. —• Ol ('•> r0 odstotkov prihranite. — P;.r!or suit napravimo po i;::roč:Iu. — Popravljamo vse v to stroko spadajoča dela. Pridite ali pokličite, pridemo na dom—Odprto do 10. zvečer. A. G Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC I Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 GOSPODIHJEVJOI ET8 so prepričane, da dobijo pri meui najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrite sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. P JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., Chicaeo Telefon 2917. JOLIET. ILL. RAZPRODAJA KNJ po znižani ceni. Skupina devetih knjig za Martin Kremesec, preds., John Zefran, pod-preds., Joseph Zupancich, tajnik, John Terselich, blagajnik. John Petrovcich, Frank Kosmach, Louis Zeleznikar, NADZORNIKI Louis Duller, Frank Kozjek, Andrew Glavach, Frank Grill, Anton Duller. Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in o-ložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici- Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite sirom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma aH čeloma kot ga kdo potrebuje. Na£a banka ima nad %740,000 kapital? in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK i CHICAGO A CLINTON STS., JOLIET, ILL. 1.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti*', s katerimi sc lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c 2.) NA NEGOTOVIH POTIH. Micna in "zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c 3.) SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c 4.) Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socij a lizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50c 5.) PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10 SKUPAJ............... $3.30 Ako naročite skupaj vseh navedenih devci ^njig naravnost iz naše knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno $2.00 .Knjigarna Amerikanski Slovenec h Win. Redmond, predsednik C has. A. Pierce, kasir Joseph Donda, pomožni kasir 1«49 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. XMERIKAltSKI SCDVENEC Petek 29. junija 1928. I^bbhidbi O mimiiniint^^nnir1"—™ ^IIIBlHWIIIt 111111»'"°* M »smrnintiiooB Džungla amouimiomi* — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški »pisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. previdno le dvignil prijatelja, in ga nesel na posteljo. — Zaklenil je vrata, prižgal lue in preiskal rano. _ Krogla je razorala kožo na lobanji. Kana ic bila odurna in velika. Trzanov obraz je bil ves s krvjo zalit, lobanja sama pa ni bila prebita Najbrž se je onesvetil le vsled zračnega pritiska in vsled silnega udarca krogle. Arnot si je oddahnil. Stopil je po vodo, mu umil rano in obraz ter mu obvezal glavo. Hladna voda je Trzana kmalu spet oživila, odprl je oči ter vprašaje in iznenaden gledal Arnota. . . .. Ves vesel je skočil Arnot k mizi, vzel listič t^r pismeno — Trzan še ni znal toliko francoščine — pojasnil prijatelju svojo usodno zmoto, ga prosil odpuščanja in povedal, kako je vesel, da rana ni nevarna. Trzan je prebral in se nasmejal. Sedel je, vzel papir in svinčnik ter napisal: "Da si videl, kake rane sta Bolgani in Kr-šak zadjala Trzanu, — smejal bi se tudi tej neznatni praski!" "Hvala Bogu!" je dejal Arnot in dal Trzanu Iniri pismo. Trzan jo vzel pismo, ga obračal in ogledoval od vseh strani, pa žalostno odmajal. "Seveda!" je vzkliknil Arnot in se udaril no čelu. "Rokopisa ne zna brati ubožec, francoščine pa tudi ne razume toliko!" Ko j je vzel svinčnik in papir, prevedel najvažnejše stavke pisma v angleščino ter jih napisal Trzanu v velikih tiskanih pismenkah. Uvodno ga je še tudi opozoril, da je pismo od belega dekleta, ki ga je on — Trzan — rešil in ki da mu je ime Ine Porter. Sedaj je Trzan znal brati. Z velikim zanimanjem je prebiral črke in po nekolikem trudu je pismo i udi razumel. Ko pa ga je prebral, mu je legla temna senca na obraz, molče je obsedel in celo uro je strmel v Arnotov prevod. Globoko v spomin si je zagrebel vse, kar je bilo v pismu napisano zanj. Ni razumel belega dekleta. Tako prijazna je bila z njim! Vabila ga je, naj gre z njo k belim ljudem! Ni sicer razumel, kaj mu je pravila tistikrat pri slovesu na robu džungle, pa videl je v njenih ljubeznivih očeh, da mu je naklonjena. Zakaj ga ni počakala? Zakaj je odšla? Kako si je mogla misliti,-da se on, Trzan, ne bo vrnil? Kdo bi mu naj branil —? Črnci? Njemu, nepremagljivemu borcu in velikemu junaku —! Ni je razumel. Pa tudi samega sebe ni razumel. Pred par urami še je hotel uteči, in se za vedno skriti v džungli, nobenega človeka ni hotel več videti. Belo dekle ga je zapustilo. In vendar se je vrnil —. Vleklo ga je k njej nazaj, srce mu je hitreje udarjalo, ko je zopet in zopet ponav-ljnl besed?4 'Tam ga bova čakala, vsikdar narna ->>j dobrodošel —." Nove, nepoznane reči je doživljal v svoji duši, ki zanje ni znal besed. V nobenih svojih knjig še ni bral o takih rečeh. Vstal je, voščil Arnotu lahko noč — toliko se je že naučil francoščine —, legel in se o-brnil k steni. Tudi Arnot je legel spat, pa še dolgo mu je šlo po glavi, kaj neki se godi z mladim človekom. — Arnot je bil še zelo slab, tudi rane se mu še niso zacelile. Počitka je bil predvsem potreben, šele potem je smel misliti na rešitev iz samotne džungle. Zato sta zaenkrat še ostala v koči in počivala. Arnot je večinoma ležal, Trzan je hodil na lov in donašal sveže divjačine, vmes pa se je pridno učil francoščine. Tako naglo je napredoval, da sta se v dobrih desetih dneh že precej gladko pogovarjala in da je bilo le redkokedaj treba vzeti na pomoč svinčnik in papir. Trzan je malo govoril, zamišljen je hodil po svojih poslih, z lova ga dolgo ni bilo domov. Ine ni jemal v misli, kar sta brala njeno pismo. Arnot je opazoval zamišljenega prijatelja in ugibal to in ono, čisto pravega pa le ni zadel. Kajti silno se je zavzel, ko ga je Trzan nekega dne — štirinajst dni sta že bila v koči — iznenadil z vprašanjem: "Kje je Amerika?" Ves nem je gledal prijatelja nekaj časa, nato pa pokazal proti severozapadu. "Tamle! Mnogo tisoč milj odtod, onstran velikega morja. — Zakaj vprašaš?" "V Ameriko pojdem." Arnot se je še huje čudil. Neverjetne misli so mu vstajale. "To je nemogoče, prijatelj !" mu je odgovoril in ga pozorno gledal. Trzan je vstal, stopil k polici ter se vrnil z zemljevidom. Tiazgrnil ga je po mizi in dejal: "Nikdar nisem prav razumel tehle slik. Razloži mi je, prosim!" Arnot se je lotil težavnega posla in uvedel tovariša v osnove pojme zemljepisja. Pojasnil mu je med drugim tudi, da pomeni modra barva vode in morja, druge barve pa da pomenijo celino. Razložil mu je, kje leži Afrika, kje Evropa, kje Amerika itd., dolgo je govoril, Trzan pa ga je tiho poslušal. Končno je prekinil predavanje z vprašanjem : "Kje pa leži moja koča?" Arnot mu je pokazal točko na zapadnem afriškem obrežju, nedaleč od mesta Freetown. "Sedaj pa mi pokaži Ameriko!" Arnot mu je pokazal New York. Trzan se je nesmejal, položil dlan na At-tlantiško morje med Afriko in Ameriko ter dejal: "Poglej! Saj ni daleč! Komaj pedenj!" Topot se je Arnot smejal neukemu orjaku. Kako bi mu neki razložil, tomu velikemu otroku, kako daleč je Severna Aemrika od Afrike ? Vzel je svinčnik ter naredil drobno pičico na obrežju zapadne Afrike. "Tale točka," je razlagal, "je najina koča. Pa je še stokrat prevelika." Trzan se je globoko zamislil. "Ali živijo beli ljudje v Afriki?" je nazadnje vprašal. "Da." "Pokaži mi, kje stanujejo najbližji!" Arnot je pokazal točko severno od kraja, kjer je zaznamoval kočo. "Tako blizu ?" se je čudil Trzan. "Da! Pa to ni blizu!" TISKARNA I AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! m IZVRŠUJEMO Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje-vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. ire Federalni Kuponi Posebnost CiJwNi Pazite na "Federal Certificate", katere dobite z računom za luč! Hranite jih! Vredni so za vas< $2.00 pri nakupu katerekoli izmed teh svetilk. "Bridge Lamp" (leva) krasno deko-riran podstavek na izbero v 6 lepih vzorcih s krasnim senčnikom. Navadna cena $3.65. S federalnimi certifikati kompletno 4 "Junior Lamp"' s kovanim metalnim podstavkom s senčniki v 6 različnih vzorcih s podobami ptičev ali cvetlic. Navadna cena $4.25. S federalnimi certifikati $2.25 kompletno Cene se razumejo za 'Cash & Carry' 50c posebej za dostavljanje na dom. COMMONWEALTH EDISON iLECTRIC SHOPi Federal Coupons Qiven—Randolph 1200 72 West Adams St. 4562 Broadway 2618 Milwaukee Ave. 3935 West Madison St. 4834 South Ashland Ave. 852 West 63rd St. 2950 Hast 92nd St. 11116 South Michigan Ave. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST. SLOVENCI V JOLIETU IN OKOLICI POZOR! Nove hiše Nove hiše Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočamo, kadar potrebujejo stavbinskega kontrak-torja, bodisi za hiše ali kaka druga poslopja. Preskrbimo načrte in vse, kar je potrebno za zgraditev vašega doma. Delo jamčimo. Gradimo nove moderne hiše, kakoršnokoli želite in si je izberete. — Ako nameravate zidati in postaviti si novo hišo,, ali pa staro prenoviti, pokličite nas in vprašajte nas za ceno in nasvet. Se javnosti priporočamo! Mathew Gregory & Bros. 1222 BROADWAY STREET Telephone: 3343 JOLIET, ILL. ■< d i <>oooooooock>ooo<>oo<>oooo<>ooooooooooooo-ck>ooft— imunim SMBBBfc The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pciilj* denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Get a can of FLIT today! FLIT uničuje mole, muhe, stenice, Ščurke in druge mrčesi. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva In prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt S2ZL LOUIS STRITAR 2018 W. 21 it Place, Cbicaco. tO. Vsaki Um in minuto dobite nas na telefon. PRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik. 19K W. 22nd Street Phone: Csnal 0267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8740,