£jufiljaas^ Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. ari zvečer. Uredništvo ln uprnvnlitvo: Kolodvorske ulloe štev. 15. — Z urednikom se more govoriti v.ak d*n od 11. do 18. uro. — Rokopiti «o no vr»6»Jo. — Ineeratl: Se«t«topn» potlt-vr«t» 4 kr., pri večkretnem ponev-'ieuji daje se popust. — Velja xa Ljubljano v upravništvu: ra oelo loto 6 gld., ra pol lota 8 gld., ta 6otrt leta 1 gld. 60 kr., na moseo 60 kr., poiiljatov na dom velja mesečno 0 kr. več. Po pošti velja sa celo leto 10 gl., i* pol leta 6 gld., >a četrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden meieo 86 kr. __ -------- O*"• 1 — “ B s-- leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden V Ljubljani v četrtek, 18. junija 1885. Novo angleško ministerstvo. Ako je verjeti novejšim poročilom, ki prihajajo iz Londona, odločil se je lord Salisburv. predeti sestavo novega ministerstva. Da njegova ua-toga-niJahka, je pri obstoječih razmerah umevno. Da bi znalo veselje, ki so je bilo konservativne stranke polotilo nad padcem Gladstonovim, sčasoma izginiti ter spremeniti se v grenko skrb, izrekli smo uže zadnjič. giij_jo pn tildi mnlnt,ar,<*j stnpol° kaka .stranka. v_nepriietneiših jazmerah na vladno krmilo, kakofstopa sedaj tories-stranka. Ako človek stvari natančneje premišljuje, dozdeva se mu res, kakor^bl hila dosedanja vp.činn iz gnlft iSknrio. želj n osti pripomogla kon°»»-vativpAi^ nenričako= kočljivih slučajih rešila, zapustila ga je v trenutku, tega nihče pričakoval ni. Kedo se bode tedaj jjudil, ako se sluti, da se je to le zaradi tega zgodilo, da se konservativna Btranka vjame v lastno past ? Vse n&pake, ki jih je Gladstonova vlada za-rivila, obsojali so konservativci dan na dan. čuti bila je iz njih ust najhujša graja, o vladinem postopanji v Egiptu in Sudanu, očitalo se je premierju, da se spušča nepremišljeno v diplomatične »oje, s srdom in jezo povdarjalo se je, da je v »friki in Aziji spravil Anglijo ob staro njeno ve-IjAvo. Sedaj je na enkrat opoziciji dana priložnost, ^a-jifikaže, kaj more. GJadstone Btonil ie a_Dr»-mierjevega stola, lord Salisburv. glnvn itngndnnjn. vane zmage. Ako bi do sedaj vladajoča stranka z GladBtonom in njegovim kabinetom več zadovoljna uo bila, pri kolikih prilikah bila bi se lahko od nJega obrnila! Ni li imela vzroka dovelj, privesti ga do padca tedaj, ko je zaradi izgube Kartuma in smrti Gordona bila nojevolja malo da ne vsega angleškega prebivalstva do vrhunca prikipela, ko je angleška armada izgubivši toliko mož in pre-livši toliko krvi sramotno začela umikati se Mahdi-jevim četam? Bi li bilo kaj čudnega, ako bi se bil Gladstone moral s premierjegaT stola umakniti bedaj, ko se je zapletel v diplomatični prepir z že'eznim kancelarjem gledč afrikanske kolonijalne Politike, kateri se je končal tako malo častno zanj ln za angleško ljudstvo sploh? Iu ko je Anglija Podlegla tam, kjer je od nekedaj občutljiva, v Aziji namreč, svoji nevarni sosedi Rusiji nasproti, ali Be ni čudil ves svet, da se GladBtonovo miui-sterstvo zamore še držati, da ima v zbornici š< večino za seboj? Ako bi bila Gladstonova vlada pala tedaj umevno bi bilo to čisto samč ob sebi. A večina oa kojo se je Gladstone opiral, ki ga je v tolikih Listek. Oospica, za možitev godna. U7- *Kiu’yera Warszawskcg&» prel. A. Sušnik.) rek6^muog •Ua^ne8re^ue^e bitje pod solncem, po ***** VsPehom uovodobne civilizacije pr tovarno s ponosom zruž a vse inače je . smela slobtdno Sji'!, TJ duh sloboden' ona koli tega svojega mišijenhT ^ b“tela' da le janjski. m P°kazala tudi Gospodičina, zrela za možitev, doraslo deklo »e misliti ne sme........... je ni- de- opmMjue, vseda se nanj. A ^ajc<^j^t^š^ixa>srcern! Vaj je storiti v Egiptu in Sudanu, kaj v AFgani-stanu? Pričeti na novo boj tu in tam? To bi se moralo zgoditi, ako hoče ostati opozicija zvesta dosedanjim svojim nazorom, ako hoče dokazati, da vse njeno obsojevanje prejšnje vlade in nje nega delovanja ni bilo samo golo besedičenje, go vorjeno jedino le za to, da jo je pobijala na ta način, ker boljega orožja proti nji imela ni. če se pa v istini odloči za to, da s orožjem roki v pribori Angliji v Afriki in Aziji prejšnjo avtoriteto, potem je pa pač mogoče, da mogočna pomorska vlast doživi še večje ponižanje, nego se je to pod Gladstonom zgodilo. Kajti to, da je Angleška pod-egla in da je Gladstone odločil se z Rusijo mirnim potom pogoditi se, morda ni pripisovati toliko njegovi boječnosti in neodločnosti, nego dobremu poznanju dejanjskih razmer. Nikakor ni ■Gladstonova krivda, da angleško vojstvo ni tako, k^keršno bi moralo biti in da se v nikakem oziru ne more meriti in primerjati armadam drugih evropskih velevlasti, osebiti tudi ruski. Vse to bode pacfmJi Salisburyju in stranki, ki za njim stoji znano. Za to je veselje, ki jo je prvi trenotek zmage navdalo, tako hitro potihnilo, za to je sedaj tako težko spraviti skup potrebne može za novi kabinet. Iz vsega tega razvidno je, na kako nestanovitna tla se podajejo možje, ki hočejo prevzeti vladno krmilo ob Temzi. Da bi pa nove volitve v tem oziru kaj predrugačile, da bi okrepčale conservativno stranko, tudi nikakor ni pričakovati. 'o bi se sicer znalo tedaj zgoditi, ako bi se Salis-juryju posrečilo, dobiti Irce na svojo stran. Da )i se pa nagnjenje teh ne dalo tako po ceni doseči in da bi vlada morala dosedanje postopanje 'raki nasproti bistveno spremeniti in prešuje razmere vseskozi predrugačiti, ako bi to doseči hotela, je očividno. A kakor hitro se to zgodi, kakor hitro se Salisbury za to odloči, ima nasprotnike v lastnem taboru, in primoran je, ali postati ves drugi, nego je bil prej, otresti se mora načel svoje stranke, ali pa mora zopet umakniti se s jremierjevega stola. Vsakako je kabinetno vprašanje ob Temzi zeld zamotano, in zanimljivo bo videti, kako se bo rešilo. A še nekaj je, kar se prezirati ne sme. Če jrejšnja vladna stranka ni uže nalašč in iz uzro-cov, ki jih nekateri domnevajo in ki smo jih gori omenili, dopustila, da je opozicija na enkrat prišla do večine, zgodilo se je to pač le bolj slučajno. Nikake dvojbe ni, da imajo pristaši svobodomiselne stranke še vedno večino in da jim je pri prvi priložnosti možno zopet vreči ministerstvo, katero je vzeto iz nasprotne stranke, od koje jih loči toliko stvari, da niti misliti na to ni, da bi se te dve stranki kedaj združili ter skupaj podpirali jedno ministerstvo. Nahajamo tedaj čuden slučaj, da se vlada zamore le tedaj držati, ako jo nji nasprotna stranka podpirati hoče. In res čujejo se glasi, da je Salisbury le pod tem pogojem sprejel sestavo novega kabineta, ako se 1- In čemu tudi? Mišljenje vbijapo nepotrebnem glavo, deklici odjemlje mladostne pojme, svežost, naivnost in konečno lastnost, koja se najbolj na ujej ceni — popolno znanje o vsakeršnih stvareh Gospica, godna za možitev, tudi misliti ne treba. Konečno bi si mogla izmisliti kaj nedobrega — dalje budi mišljenje ves drug smer samočin-nosti, lastno pozorovanje o mnogih rečeh, skratka rečeno, neko individualnost. Toda to diši po emancipaciji in gospica za nič na svetu ne sme biti obdolžena tuko gnjus-nega zločina, in na vse zadnje — Bog naj tega ne pripusti v nesrečni uri — konečno bi „vlekla ploh", ne omožila bi se ter ostala samica .... Dokler gospodičina ne dovrši dekliške šole, niti pomisliti ne sme na tako predčasno reč, kakor je možitev .... Kakor hitro pa ostavi dekliški zavod, dovolijo jej obleči dolgo krilo, razčešejo jo novošegno ter jej povedo, da je sedaj treba misliti na možitev . . * * % Od tega trenotja meri vsak korak, pogib, pogled in dejanje dekličino izključivo v dosego tega odločenega jej cilja. Od te dObe je gospodičina pod najstrožjo kontrolo, niti z besedico ne sme se izdati, česa da v istini ni, ona ne sme biti nikoli sama .... Odvzeta jej je vsaka prostost. Č!e je veselega značaja, ne sme se s tem izdati, kajti znali bi reči, da je razposajena, lehkovažna, in lehkomiselne gospodičine ne dobd moža .... Ne sme se zamisliti, kajti lehko bi se reklo, da je zaljubljena, kar bi le odganjalo od nje ženine. Zamišljena more biti le onemu, kogar to za-nimlje, ki hrepeni po njeni naklonjenosti, ki .... A tudi žalostna ne sme biti, ker bi jo imeli za sentimentalno in sentimentalnost torej nič ne veljA.. Občutljive gospodičine ne vlovč moža. Ne sme biti bolehna, in če bi jo tudi mučila migrena in boleli zobje; tudi kašljati ne sme. Bolne gospodičine se ne pomožč, ker se kandidati ženitovanjski bojč vedne bolezni v domačnosti, udje svobodomiselne stranke v spodnji zbornici I segli, nego da se bode konstatovalo, da se javno zavežejo, da mu ne mislijo do prihodnjih volitev mnenje v Italiji ne zlaga z njimi ter da priznava odreči svoje moči. modro in lojalno politiko Mancinijevo. Iz Italije. P. C. — Pred nekaterimi dnevi je bilo še videti, da se bode posvetovanje o državnem proračunu mirno zvršilo ter ne bode dalo opoziciji povoda za nove napade na zdanjo Mancinijevo politiko, a situvacija se je nenadno spremenila vsled angleške ministerske krize. Osebni sovražniki Mancinijevi so hoteli to priliko porabiti, da naslikajo — se ve da po svoje— nevarnosti, katere bi pri odstopu ministerstva Gladstone prišle čez Italijo. Mancinijevi sovražniki skušajo uže oznanjati čudečemu se svetu, da za Gladstonom in Granvillom mora odstopiti tudi nepogojno Mancini, ker se je ta z angleškim kabinetom predaleč spustil v zvezo, da bi lahko računati mogel na dobro sporazumljenje z njegovim naslednikom. Ves svet v6 — in to se je tudi oficijelno konstatovalo, da se med Italijo in Angleško ni sklenila nikaka taka pogodba, katera bi Italijo na katerikoli način ali odstopajočemu angleškemu kabinetu nasproti na kake dolžnosti vezala. Italija je — kar so ob svojem času Mancinijevi nasprotniki ostro grajali — šla brez kake posebne obvezanosti v Massauah ter se do zdaj še nikdar resno bavila z idejo vkupne kooperacije v Afriki, eventualne ekspedicije v Kasalo ali Suakim, še menj pa v Sudan, celo o vkupni akciji Italije z Anglijo v Egiptu se ni govorilo. Italija stoji, kakor rečeno, prosta vsake obvezanosti Angliji nasproti; gospod Mancini pa je razumil gojiti med obema državama in obema vladama prisrčno sporazumljenje, tako da so zdanje medsebojne razmere najboljše. Kdo bi pač mogel misliti, da bi odstop Gladstonovega kabineta mogel imeti moteč značaj na razmere med Londonom in Rimom, ter da bi spodkopal tudi Mancinija. če se zdanja angleška ministerska kriza konča s padom Gladstonovega kabineta ter pride vladna moč v roke Salisburyja ali kakega drugega vodje konservativne stranke, more taka sprememba ministerstva med Italijo in Anglijo obstoječe prijazne razmere samo utrditi, kajti znano je, da je konservativna stranka mnogo bolj voljna nego liberalci, oslanjati se na sporazumljenje Anglije z osrednjimi vlastmi, in Italija kot zaveznica osrednjih vlastij more torej tudi računati na prijazno mišljenje nove angleške vlade. Nasprotno pa dobi Italija večjo akcijsko svobodo, ker se jej ni treba več bati, da bi s prisrčnimi razmerami Anglija vzbudila nevoljo v Avstriji in Nemčiji, kjer tudi niso gojili posebnih simpatij za Gladstonov kabinet. Torej ni prav nobenega razloga, da bi iz pada Gladstonovega kabineta sklepali na položaj Italije, in nasprotniki Mancinijevi tudi s svojim nameravanim novim napadom ne bodo dalje ničesar do- Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Po nekaterih listih razširjena je včst, da bode v novem državnem zboru prevzel mestu barona Conrada kdo drug naučno ministerstvo, isto-tako, da dobi novi parlament drugega predsednika. Za dr. Smolko je baje posel državnozborskega predsednika pretežaven, na njega mesto da se postavi kak Čeh. Nekatera poročila pa pravijo, da bi postal predsednik poslanski zbornici. Te včsti vender še niso potrjene z merodajnega mesta. Srbsk list iz Belgrada prinaša vest, kateri pa se more pripisovati malo verjetnosti, da je srbska vlada sklenila z Avstrijo vojaško pogodbo, da smejo iti avstrijske čete skozi srbsko ozemlje. Okrajnim in občinskim oblastvom, da se je uže zaukazalo, da ne smejo nikakor ovirati avstrijskih čet, marveč jim pomagati ter jih spremiti do meje. Tako piše srbsk list, kar pa je najbrže žurna-listične domišljije izrodek. V Brnu vršili so se v torek obžalovanja vredni izgredi. Uže delj časa je bil med delavci tovarnarji prepir zaradi preračunjanja jednajst-urnega delavskega časa. Tovarnarji so z ozirom na razne presledke v delu zjutraj, opoludnč in popoludnč računali delavski čas od 6. do polu 7. ure zvečer. Delavci pa so zahtevali, naj se delo preneha ob G. uri. Vojake, kateri so hoteli napraviti red, napali so delavci s kamenjem. Še le okolo polunoči razpodili so vojaki razgrajalce. Več vojakov in delavcev je ranjenih. Delavci so 8e po krivem uprli, v tem slučaji govori jasno zakon za tovarnarje. Zaprli so petintrideset oseb. Ogerski uradni list objavil je naredbo komunikacijskega ministerstva, katera določuje, naj se služba pri poštnih uradih ob nedeljah omeji. Tuje dežele. Včeraj zjutraj ob 9. uri umrl je zopet jeden nemških slavnih poveljnikov, fm. Edvin baron Manteuffel, za vnetjem pluč. Manteuffel narodil se je dne 24. februvarija 1809 v Draždanih. Odlikoval se je po svoji hrabrosti v mnogih vojnah ter si pridobil popolno zaupanje cesarjevo. Angleška ministerska kriza je torej pre-stana. Salisbury sestavil bode kabinet, on bode načelnik ministerstvu ter prevzame portfelj za vnanje zadeve; Curchill pa prevzame indijski portfelj. Toliko je za zdaj znano o novem kabinetu. Kako dolgo pa se bode moglo obdržati novo konservativno ministerstvo nasproti liberalni večini v d61enji zbornici — kdo vč. — Kraljica odlikovala je odstopivšega Gladstona z grofovskim naslovom v priznanje njegovih zaslug za Anglijo. Dopisi. V Ljubljani, 16. junija. (Izv.dop.) Učiteljska konferenca za mesto Ljubljano vršila se je llega t. m. Iz poročila gosp.nadzornika direkt. Hrovata posnamemo, da je bil z vspehi, disciplino in šolskim obiskovanjem skoro povsem zadovoljen. Na dnevnem redu je bil učni načrt za realije vsled dotičnega ministerskega ukaza. Poročala sta prav stvarno gospoda Pavlin in Travnar, in se je sklenilo, da se obe poročili izročite dež. šolskemu svčtu s prošnjo, da bi oni pri sestavi novih učnih črtežev na nje oziral se. Gledč učnih knjig se je v toliko premeni^ za prihodnje leto, da se uvede v odslej čisto slovenski I. razred deloma Praprotnikov, deloma R&' zinger-Žumrov slov. abecednik, v II. razred vseh mestnih šol pa novo prvo berilo in slovnica od Razinger - Žumra, v I. razred nemške mestne šole pa „Fibel von Jos. Heinrich". Za bodočo šestletno dObo sta bila v c. kr. mestni šolski svet voljena gospoda Raktelj i° Žumer, v knjižnično komisijo dosedanji (gospodje Kokalj, Bele, Žumer) in v stalni odbor tudi dosedanji (gospodje Praprotnik« Raktelj, Tomšič in Žumer). Razne vesti. — (Gotov pomoček proti trtui uši) baha se, da je iznašel nek burgundsk kmet, imeuom D°d' ville. Videl je namreč na svojem potovanji, vzlasti na otoku Reunion, da koloni in črnci na onih otokih no prizanašajo le krilatcem, ki obilo mrčesa pokončajo, temveč gonč na polja tudi domačo perjad, kokoši. Od tedaj, pravi Dodville, gonil sem tudi jaz v vinograde domačo perjad, ki je trtnih uši iskala. Druzoga n‘ treba, nogo od junija do septembra v vinograde gnati toliko perjadi, kolikor se meni, da jo bode z»' dostovalo, ona polagoma pokonča od trsa do trsa leteč« uši. On sam kakor trdi, rešil je tem dva lepa vinograda. — (Pomoč zopor krvotok iz nosa.) Francoski časniki trd<5, da se krvotok iz nosa hitro ustavi, ako se v nosnice vtakne kos zelenega peteršilja. Ker je nasvetovano sredstvo povsod pri rokab ter ni nevarno, zato se lahko prepriča vsak, komur rada kri iz n0sa teče, jo li omenjena trditev resnična. — (Lastavica kot pismonoša.) Ko so se lansko joson poslavljalo lastavice iz naših mrzlih kra-jov, vjel je knjigovez M. v Bonneburgu lastavico, ki je gnezdila v njegovi hiši, ter ji je z oljem namočen papirček prišil na repek z napisom: „0 lastavica, 0 lastavica, kjo si pač čez zimo?“ Ko so je vrnila gorka spomlad, prišla jo tudi stara znanka iz dolzoga potovanja v knjigovezovo hišo nazaj. Imela jo zopet v olj1 namočen papirček na repku z napisom: „V Plorendi v hiši Castellarija. Najlepše pozdravo prinašam va® od tam!“ Tudi ne sme izgovarjati imen nekaterih p*' sateljev in vedeti za njih eksistenco, dasi je * skrivaj od prve do poslednje besede prečitala vsa njih dela. Vedeti tudi ne sme naziva nekaterih v6d, kakor so na pr. zdravništvo, modroslovje i»> odpustite — anatomijo. V istim se je pak učil11 skoro vsaka bajeslovje, v kojem so se jej pred' očile različne okoliščine, spodbujajoče jo k pre' inišljevanju, toda za njo se uiti ne spodobi vede11’ kaj je to rodbina, kaki so njeni zakladi, kako tvori in kakovo ulogo v njej igra žena. Eh, čemu pa tudi? Po poroki bo dosti imela, za vse to poizvedati, ali misli mlade gosp'^ imajo biti čiste kot kristal. Ako v njeni pri30 nosti nastane o kacem tu imenovanih predni<^°V govorica, ne sme gospica, ki je godna za mož1^ prav nič razumeti, cel6 pojma uo sme if*1®^1 rečeh, koje inače ona izborno pozna. Možno da vprašate: Kaj je torej dov«1^ gospodičini, ki je godna za možitev? . . i Odgovor na to je leh&k: Dovolj«00 JeJ s omožiti. A kako to doseči? Btroškov za zdravnika in lekarja in druzih jednacih skrbi j. Tudi mnogo čitati ne sme, znalo bi se pripetiti, da bi vender le preveč čitala in konečno bi jo mogli smatrati za preučeno. Učene ali cel6 razumne gospodičine preplašč ženine. Dalje ne sme tudi — Bog varuj — izraziti o kaki zadevi svojo lastno sodbo. O tem so uže menenja ustanovljena, koja so izrazili razumnejši ljudje nego ona in ker ni, kakor pravi Ben Akiba — pod solncem nič novega, kar ni uže bilo na svetu, torej gospodičini zadostuje nekoliko na pamet naučenih fraz. Ljubiti pak sme godbo, cvetke, pomlad, razkošne razglede, toda ne sme se z njimi preveč pečati. Konečno bi jo znali smatrati za plitvo in po plitvih devojčicah ne poprašujejo preveč. Najpametnejše je, da se priuči na glasoviru nekoliko komadov, in da pozna imena nekaterih cvetlic, kajti tem načinom v družbi zamore s svojo učenostjo oblaževati poslušalce. Se bolje pa je, da si pamti, kedo in kje je te komade (točke) komponiral (recenzenti dnev- nikov so vsaj napisali, kako so bili igrani), in vedeti, na katerem kraji cvete ta in ona cvetlica, in to uže zadostuje, da jo smatrajo v pogovoru jako kratkočasno in zabavno. Na plesu, v koncertu ali bazaru se tudi ne sme predolgo razgovarjati samo z jednim in istim gospodom, ker bi s tem ostale mladeniče odganjala, se vč da izjemo dela, če je oni gospod splošno znan kot njen čestilec. Toda tudi tu je treba dati pozor, kajti kedo v6, ne spremeni-li ta obožavatelj jedenkrat svojega menenja? Na noben način se pak ne sme gospodičiua m&niti a takimi mladeniči, ki bi bili za njo neugodna partija. Ko bi dovolila vsakemu z njo govoriti, postala bi vsakdanja in pošteni kavalirji bi se mogli nad tem spodtikati. Pod nobednim pogojem se ne sme i prepirati o pomenu važ-uejšib vprašanj. Mlada gospica (in gospodičina, ki se možf, je vselej mlada) ne treba biti razumna in ni jej treba tega tudi očito kazati, da zuabiti vender česa bolje vč, nego starši ljudje. Gospodje modrosti pri ženah ne ljubijo. Domače stvari. Iz seje mestnega odbora ljubljanskega. Dno 16. t. m. imol jo mestni odbor ljubljanski javno sejo. Predsedoval je župan Grasselli; navzoč-nih bilo je 23 mestnih odbornikov. Overovateljoma zapisnika bila sta imenovana mest. odbornika dr. Starž in Trtnik. Gospod župan izreče zahvalo tovarnarju in trgovcu Zeschkotu za darilo v podporo mestnih ubožcev. Mest. odb. Murnik poroča v imenu stavbinskega odseka o uže sprejetem predlogu mestn. odbornika Valentinčiča gledd upeljavo plinove razsvitljave do Št. Peterske cerkve. Plinova razsvitljava razširila so bode do udmatske mitnice, saj bodo stroški, katero bode imelo plačati mesto, znašali samo G92 gld. Most. odb. Murnik poroča na dalje v imenu stavbinskega odseka o oddaji gradnje nabrežja pri Ljubljanici ob Hradeckega mostu ter predlaga, naj se delo izroči stavbinskemu mojstru Filipu Zupančiču za l*337 gld. 59 kr. Na predlog mest. odb. dr. Tavčarja in Go-S°Ie se sklene, razpisati nov natečaj za to gradnjo ter kolikor možno hitro o tom poročati mestnemu odboru. V imenu odseka za olepšavo mosta in v imenu finančnega odseka poroča mest. odb. H ribar o prodaji mestne parcele za zidanje jahalnice. Poročevaloc stovi z ozirom na to, da bode jahalnica javno poslopje, Slednje predloge: 1.) Odboru za zidanje jahalnice v Ljubljani proda 86 od parcel 504 in 505 oni dol mestnega posestva, kateri je v paralelogramu od kota kolizejske in zdanje °d Latermannovega drevoreda proti Kolizeju držoče ceste pod novo tovorniško in kolizejsko cesto in ono ulico, katera teče sporedno od Prana Josipa ceste, v meri 764,30 štirijaških metrov. 2.) Odbor se zaveže, da bode na tem prostoru, in sicer na sredi, sezidal jahalnico, okolo pa bode napravil vrt. 3.) Odboru za sezidanje jahalnice proda se gori imenovanega prostora 400 štirijaških metrov & 6 gld. s kr., ostalih 264,30 štirij. metrov pa il 3 gld. 117* kr. 4.) Vsi eventualni napisi okolo poslopja, na poslopji in na notranjih in vnanjih delih poslopja morajo 86 L obzirom na javni njegov značai najprej v slovenščini in potem v nemščini napraviti. 5.) Za to prodano ozemlje dobljena svota se po-rabi za plačanje posojila mestnega posojilnega loterijskega zaklada za nakup posestva Tivoli. — Vsi ^«4logi so se sprejeli, in potom se je seja zaključila. — (Včerajšnji .Slovenski Narod") pri-»aša med domačimi stvarmi našega lista so tikajočo notico, v kateri se nahajejo tudi sledeči stavki • Hujskač v Kolodvorskih ulicah, tudi ljubljanski List« imenovan, vladni list kranjsko deželne vlade, siplje dan za dnevom najsurovejše psovke na vso slovenske narodnjake, kateri se nečejo uklanjati Winklerjevemu Načini so raznovrstni — ki se ravnajo po od-^ošajih in osebah, na koje treba delati vtis. Najpreje treba umeti, kako se oblačiti----------- »Obleka dela človeka", pravi stara prislovica, ^rej tudi pri dekletu obleka igra prvo ulogo. Gospica, ki se moži, mora biti veduo pripravil61111 za napad, vedno mora biti oblečena po šegi. ker 81T Se tudi iuaie oblai::iti’ ™g° druSe damef origjjjJjn^6 ^ru^e m*8^0 0 D'je^’ da hod;.- a^e lnora biti gospica povsodi ondi, kamor iti ob l|U^C da®e- O nedeljah in praznikih mora godbi P,° U M'Ur* v cerkev, dalje k promenadni d&Tani l. zopet na drsališče, v javna pre-Ja> koncerte, gledališče, plese itd. na°oPiCO’ ^ se mo^*> vodi mati ali teta povsodi najdragoconeiekai ^ m°Žn° DajlepSe’ najmodneje, da jo ljudje ondaillai0kuSIieje oble6eno- Trebaie-zleze naj komu » «?'•?a bi h!,dil v °a' k,f Copico, ki so m S'*' t? " ”eZe kaejeci diplomati. Ne m . r, . ,J uod'ti na sprehod in 'javne zabave » dražb, dam, koje s0‘k|.ls„ejSe maliku Šukljeju. V „Ljub. Listu® ne najdemo nič dru-zega, kot podlo zabavljanje na narodno večino, strastno hujskanje in smes neresnico.* Tej obtožbi nasproti pozi vi jemo „Slovenski Narod", da nam s fakti dokaže, kedaj in kako smo psovali slovenske narodnjake, kedaj smo zabavljali na narodno večino, kedaj smo hujskali in kje so nahajajo v našem listu neresnico. Dokler „Slov. Narod“ tega no stori, jo v naših očeh obrekovalec in lažnik. Vsa ta očitanja zasluži pač „Slovenski Narod" sam! Sploh pa opazujemo, da skuša »Slovenski Narod" nekaj časa som z nekakim terorizmom postopati proti nam. Ako misli, da bodo imola ta nova njegova metoda zaželjeni vspeh, moti so zelo. Prod Bpre-kim sudom", ki zboruje v „Ndrodni Tiskarni" mi no poznamo strahu 1 To bodi dotičnim gospodom jodenkrat za vselej povedano! — (Splošno kranjska voteransko društvo) imelo jo dne 14. t. m. občni zbor v magistratni dvorani. Društveni predsednik gosp. Mihalič otvoril je sejo, pozdravil navzočne ter potem govoril daljši domoljuben govor, ter so oziral na delovanje društva, kako je podpiralo ranjeno vojake, skrbelo za njih vdove, kako je o vsaki priliki praznovalo svečano rojstvene in godovne dneve članov cesarske hiše. Konečno spodbujal jo gospode članove, naj vstrajajo na zdanji poti človekoljubnega delovanja. — Iz računskega sklepa za 1884/85 leto razvidamo, da je imelo društvo v mino-lem lotu 1941 gld. 94 kr. dohodkov, 1886 gld. 67 kr. stroškov, torej ostanka 55 gld. 27 kr. Društveno premoženje znaša 5131 gld. 33 kr., katero je večinoma naloženo v kranjski hranilnici. Društvo šteje 379 članov. — Volitvo izvršile so se tak<5-le: Predsednik Jurij Mihalič, njegov namestnik A. Schaffenrath; prvi tajnik Jarnej Lichtenegger, drugi tajnik Viljem Bischof; blagajnik Skube; odborniki: Karol Brosch, Lorene Blaznik, Jakob Čik, Jan. Cigoj, Ant. Hočevar, Mat. Hrovat, Andr. Jagonak, Perd. Jant, J. Jarec, J. Klobaus , Fran Kalan, Pr. Lampl, Jak. Milavec, Ant. Panholzer, Pr. Škof, M. Špan, Jos. Velkavrh in Mat. Žigur. — Z nazdravom na Nj. veličanstvo pre-svitlega cesarja zaključil je predsednik zbor. — (Iz učiteljskih krogov) dobili smo naslednji dopis: Uže lansko leto se jo občinstvo kakor tudi učiteljstvo v „Ljub. Listu" pritožilo, da bi se prodaja sladčic in sladoleda posebno pri šolah uže iz zdravstvenih ozirov po polnom odpravila. Ali žalibog vse je še pri starem ostalo. Sladoledničar privaža svojo nezdravo kramo blizu šol ravno, ko so otroci zbirajo in mladino napaja z ledeno sladko vodo in daje jim tudi sladoleda, da ga iz papirja za tisto krajcarje ližejo, katere so jim starši za šolsko potrebo dali. Naj pomaga kdor more, učitelji nimajo oblasti do prodajalca. — (Rodka divjačina.) Iz Konjic se poroča, da so dno 10. t. m. v okolici blizu Windischgržitzove žage ujeli hlapci obstreljenega jelena, kateri je tehtal 150 kilogramov. — (Iz Moravč) se nam z dnč 16. t. m. poroča: Danes ob S1/,, uri popoludue sta hiši posestnikov Prana Bizila in Janeza Kosa v Češnjicah pri Moravčah ljubeznivejše od njih, kajti pripetiti se zna, da bi se za-nje nihče ne brigal in ostale bi zanemarjene. Ne sme hoditi v nvizite" in obiskavati domačih zabav v hišah, kamor zahaja mnogo mladih mož in kjer so jako lične in ljubke domače hčere. Treba se je tudi ogibati dotike z damami, koje umejo očarati in privezati mnogo gospodov. Na domače zabave je vabiti dolžnost gospice le iz tacih rodbin, ki tudi jednake zabave prirejajo, da bi se obiski vzajemno mogli zopet vrniti. Mlade mož<5 treba je vabiti v hišo, kadarkoli je to možno, toda samo take, ki kaj obetajo. Zaljubljeni mladenič ali — kar je slabši — zasnu-beni zgubi pravilno na ceni in časih skoro za družbo tudi nema nobene vrednosti. V občevanji s premožnimi in imenitnimi mladeniči dolžna je devojka, ki se moži, prispodabljati se vsakemu značaju, vsaki želji in zahtevi, a vselej oziraje se ua tega, s kom govori. Nje dolžnost je tudi, prebrisano pretehtati, česa mladi mož, s kojim baš govori, uajbolj čisla ter mora prikup- do tal pogoreli. Pogorelo jima jo tudi nekaj papirnatega denarja in mnogo pisem. Pogorelca sta bila zavarovana. — (Tatvina.) V noči od 14. na 15. t. m. izvršila so jo v stanovanji štabnega nadzdravnika dr. Bocka v Vegovih ulicah št. 8. velika tatvina. Tatovi pokrali so obleko za blizu 100 gld. Vrli policiji pa se je kmalu posrečilo, zasačiti tatinske lopove, bili so to namreč potepuhi Anton Pance, J^kob ^Mihelič in Marijana Lampič. Dobili so pri njih razen jedne suknje še vse pokradeno blago. — (Utonil.) Z Vrhniko so nam piše z dne 17. junija: Danos zjutraj ob petih zjutraj potegnili so iz vode štiridesetletno deklo Frančiško Korenčan iz Ljubljanice. Ker ni na nji nikakega znamenja, iz ko-jega bi se dalo sklepati, da se jo dogodil kak zločin, in ker jo znano, da se je revi včasih bledlo, sluti se po pravici, da si je sama končala življenje. — (Hud vol.) Iz Višnje Gore se nam poroča: Dn6 16. t. m. peljala je kmetica Ana Pajk iz Vrha poleg Višnje Gore vola, katerega je njen sin prejšnji dan na sejmu v Šent Vidu zamenjal, ob 6. uri zjutraj na pašo, pri kateri priložnosti jo je vol tako pobodel, da so jej želodec in čreva iz trupla stopila in je smrt neizogibna. — (V Krapinsko toplice) došlo je do llega t. m. 314 strank s 585 osebami. Narodno-gospodarstvene stvari. Poštne hranilnice. (Konec.) S tem, da vložnik koga na nedoločen čas pooblasti, postane mu mogočo storiti, da se iznosi, ki jih odpove, izplačujejo človeku, kateremu je on enkrat za vselej do oporeka oblast dal, bivaj on v istem ali v katerem drugem določenem kraji, tor mu ni treba za vsako posamično vračilo novega pooblastila izdajati. Ta pooblastitev na nedoločen čas mora se napisati na neki v to namenjeni tiskanici ter jo je treba vselej sodno ali po notarji dati overoviti. Ona ima dva kupona, ki služita za vzprejem podpisa tiste osebe, kateri se daje oblast. Ko pooblaščenec pooblastilo podpiše, dolžan je vložnik tako podpisano pooblastilo pokazati poštnemu uradu svojega kraja. Odpoveduje se, kakor je navadno, samo da mora vložnik zahtevati, naj se plačilna nakaznica pošilja pooblaščencu, katerega adreso mora povedati. Vložnik pošlje vložno knjižico, da se z njo vračilo vzdigne, kakor so mu pozdi, ali pooblaščencu ali pa izplačujoči hiralnici. V poslednjem slučaji naj se po-slatev priporoči ter je poštnine prosta. Biralnica pošlje vložniku precej po opravljenem izplačilu, a najdalje v osmih dnevih njegovo knjižico poštnine prosto nazaj. Pooblastilo na nedoločen čas ostaja v rokah pooblaščenega. Vložnik sme vsak čas pooblastilo oporeči (preklicati). Le-ta oporok mora so na tiskanici štev. 15 c poštno-hranilničnemu uradu priobčiti ter je veljaven od dnč, katerega se stranki o tem izdd potrdilo. ljivim načinom na svoji osebi pokazati, da to, kar se njemu dopada, je i njena največja omiljenost in hrepenenje. Dolžna je, činiti na vsacega prijeten vtis, kajti, kedo vč, kaj se še zna vse pri-goditi . . . In ne jedenkrat se zgodi, da se gospica tekom jednega samega večera kaže napadno resna ali vesela, ljubeča trušno zabavo družbeno ali le slasti domačega življenja rodbinskega, ženskino občutljivost ali pa je nežna in možato odločna, vdana ali zapovedovalna, skeptična ali eksaltirana — vselej, kakor to nanese razpoloženje njenega družnika. A vse to mora ona učiniti jedino v ta namen, da bi se jej prikazal konečno iskreno pričakovani rešitelj, koji naj bi jo osvobodil iz tega prokletega in nesrečnega položaja gospice, ki se moži, koji bi jej dal ime: soproga ter jej konečno dovolil, da bi postala za ves čas to, kar je v istini, da bi bila sama za-sč! No, ali bo še kedo trdil, da je robstvo uže povsodi odpravljeno? — Gil Blas II. Do te dobe sme pooblaščenec odpovedane iznose za vložnika potegovati. Pooblastitve kakega vložnika v vnanji deželi, iz takega kraja, kjer ni avstrijskega poštnega urada, potrebujejo, da bodo veljavne, take poveritve vložnikovega podpisa, kakerSna je z avstrijske strani zapovedana za pooblastila na vnanjem izdana. V takem slučaji pošiljajo se pooblastitve na nedoločen čas vprav poštno-hranilničnemu uradu na Du-naji, kateri ukažo po tem, da se podpis pooblaščenega človeka dobi, in kar bode nadalje potrebno. VIII. Kadar imovina katerega vložnika prestopi največji dopuščeni iznos, naj mu poštno-hranilnični urpd naroči, svojo hranilno glavnico umanjšati. Ako le-ta v enem meseci po tem naročilu svoje imovine ni umanjšal, ali v tem roku ni sam poprosil, da bi mu se kupili avstrijski državni papirji, tedaj se tolikšen iznos, kolikeršen je zadosti, da mu se imovina zniža na zakonito dopuščeno mero — uporabi v nakup avstrijskih državnih papirjev. Vložniku, kateri ima primeren iznos pri poštno-hranilničnem uradu na razpolog, vsak čas je prosto, pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu zahtevati, da se na njegov račun kupijo avstrijski državni papirji; dotični prošnji, ki jo je narediti na neki določeni ti-skanici, mora biti navedeno gaslo ter se ji mora o prvem nakupu priložiti vložna knjižica sama, a o vsakem nadaljšnjem nakupu vložna in rentna knjižica (glej niže). Poslatev se kot pismo z vpovedano vrednostjo poštnine prosto odpravlja. Kupljeni državni papirji se ali vložnikom o njihovem strošku in na njihovo nevarnost pošiljajo, ali uradoma stroškov prosto in pod poroštvom za številko in število kosov, kakor tudi za nedotekle kupone hrani. O hranjenih državnih papirjih izroča poštno-hra-nilnični urad vložnikom „rentno knjižico". Obresti državnih papirjev, katero je poštno-hranilnični urad v hrambo prejel, bodo se na podlogi kuponov, ki se od njih odrežejo, lastnikom rentnih knjižic na računih (konti) njihovih vlogov v dobro pisali, ali če bi to znotraj propisane največjine za vložke ne bilo dopustno — po vložnikovi želji, v gotovem novci njemu pošiljale ali pa v državne papirje preobračale. Imajitelj rentne knjižice sme tudi vsak čas pri poštno-hranilničnem uradu zahtevati, da se njegovi državni papirji pošljejo njemu ali pa prodad6. Kupovanje in prodajanje državnih papirjev in pa prejemanje novcev za kupone, odnosno dobitkov pri obrestnih, žrebanju (lozanju) podvrženih državnih papirjih opravlja se za zmerno provizijo, katera se od izkupila odbije ali pa v vložno knjižico kot vračilo vpiše. Tiskanice gledč kupovanja in prodajanja državnih papirjev naj vse hiralnice zastonj izročajo takim osebam, ki izkažejo, da so vložniki. IX. Poštni služniki, kateri komu drugemu in ne svojim nadstojnikom karsikoli bodi povedo o imenih vložnikov ali o tem, koliko ima kdo hranilne imovine (člen 6), podvržejo se disciplinarnemu postopku ter bodo po okolnostih v kazen iz službe dejani. Sme se torej vsak vložnik s polnim doverjenjem nadejati in zanašati, da se bode trd6 molčalo o njegovih poslovih, ki se tičejo poštne hranilnice, in sicer tako v oziru na navadno poštno-hranilnično službo, kakor tudi v oziru na poslovanje z državnimi papirji. Dunaj, 17. junija. Ministerstvo za notranje zadeve je z ozirom na azijatsko kolero v Španiji naročilo vsem nižjim oblastvom, naj se natanko ravnajo po propisih gledč kolere. Črno vic e, 17. junija. Pri novi volitvi državnega poslanca za kmetske občine Radovice-Sučava-Kimpolung bil je izvoljen s 390 glasovi naučni minister baron Conrad. Rim, 17. junija. Zbornica vsprejela je v tajni seji s 163 proti 159 glasovom budget za vnanje. London, 17. junija. Kraljica ponudila je Gladstonu povodom njegovega odstopa grofovstvo v priznanje njegovih zaslug za državo. S im la, 17. junija. Potres v Kašmiru se je ponavljal. V okraji Muzufurabadu ponesrečilo se je baje 2000 oseb. Telegrafično borzno poročilo z dnž 18. junija. Klil Jednotni drž. dolg v bankovcih............................82'55 » » » » srebru............................83'25 Zlata renta...............................................108‘55 5°/o avstr, renta..............................................99-20 Delnice nžrodne banke ................................... 857' — Kreditne delnice ........................................ 288'40 London 10 lir sterling....................................... 124-20 20 frankovec.............................................. 9'85 Cekini c. kr.................................................. 5 '86 100 drž. mark.................................................60 ‘95 Uradni glasnili z dnž 18. junija. Razpisane službe. Na dvorazrednici na Raki služba druzega učitelja; 450 gld. (defin.) Prošnjo tokom 3 todnov c. kr. okr. šolskemu svotii v Krškem. Naprava novih zenilj. knjig • Pri c. kr. okr. sodniji v Kranji za katastersko občino Gorenji Bernik; po izvedbo dn6 22. junija. — Pri c. kr. okr. sodniji v Kočevji za davčno občino Vrh; poizvedbo dn6 20. junija t. 1. Eks. zemlj. dražbe: V Kostanjevi ci zemljišča Blaž* Levaka iz Dola dnč 8. julija in 12. avgusta; — posestvo Jos Gerdanca iz Corine dn6 8. julija in 5. avgusta; — po-sostvo Martin Spillorjavo dno 22. julija. — V Trebnjem zemljišče Frančiške Hren iz Bonečijo (685 gld.) dne 25. julija, 25. avgusta in 26. septembra. — V Kočovji posestvo Alojzija Kusalda iz Koprivnika (1260 gld.) dne 9. septembra. — V Višnji Gori polov, posestva Marijo Kužnik iz TrebSo Vasi (90 gld.) dn6 14. julija. — V Novom Mostu zemljišče Frana Krovsa, oziroma njegovih dodiiev, iz Bičjo Vasi (210 gld) dno 7. julija. — V Ljubljani posestvo (5850 gld.) iu premakljivo inionjo (318 gld. 10 kr. in 1265 goldinarjev) Job. Diontla iz Laz dne 2. julija. Tiyoi. Dnž 16. junija. Pri Maliči: Bitnej iz Braunaua. — Schwoigor iz Dunaja. — Vaško, c. kr. vojaški uradnik, iz Gradca. — pl. Seltmann, c. kr. vojaški uradnik, iz Gradca. — Deutscb, trgovec, iz Pečuha. — Altmann, trgovec, iz Karlovca. — Jaklitsch, trgovec, iz Kaniže. Pri Slonu: Guttmann, trgovec, iz Berolina. — Eastboim, trgovec, iz Lipsije. — Benzien, trgovec, iz Mehliša. — Dr. Deperis z Dunaja. -- pl.Sigmundt iz Trsta. — Bla-sich, trgovec, iz Siska. — Punčuh, učitelj, iz Cola. Pri Južnem kolodvoru : Gessmann z Dunaja. — Barkovii, lesotržec, z Reke. — Miotti iz Opatije. — Urbančič iz Trnovega. Pri Avstr, carji: Schvvarz iz Gradca — Černe, po- sestnik, iz Kresnic. — Paskut, nadsprevodnik, z Roko. — Pappa, trgovec, iz Izle. Telegrami »Ljubljanskemu Listu." Brno, 18. junija. Dogovori z delavci so ostali do zdaj brezvspešni, ker delavci zahtevajo samo deseturni delavski čas. Ker so posegli vojaki vmes, se mir ni več kalil, vender se kaže, da se bode upor delavcev proti tovarnarjem razširil. Rim, 18. junija. Ker se je v zbornici vsprejel budget vnanjega ministerstva samo s štirimi glasovi večine, sklenil je miuisterski svčt demisijo kabineta; vsaj tak6 poročajo listi. Danes tvoril se bode pod predsedstvom kralja konečni sklep. Madrid, 18. junija. Včeraj so tu 4 osebe obolele in 9 oseb umrlo za kolero; v provinciji Castellon obolelo jih je 58, umrlo 26, v provinciji Valencija obolelo 161, umrlo 59, v provinciji Murcija obolelo 269 in umi-lo 115 oseb za kolero. Odgovorni urednik J. Nagli*. so: Dn6 16. junija. Alojzija Kodran, delavčeva hči, 10 dnij, Reber št. 7, ošpico. Dne 17. junija. Matija Žitnik, kajžarski sin, 4 mes., Ilovica št. 9, slabost. Tržne cone. V Ljubljani 17. junija. Hektoliter banaške pSenice velja 7 gld. 76 kr., domače 7 gld. 15 kr.; rež 5 gld. 85 kr.; ječmen 5 gld. 36 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld. 50 kr.; 100 kilogramov krompirja 4 gld. 5 Okr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Speh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 58 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. _ kr. _ Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. I Stanje Čas | baro-I opazovanja I iuetra ! v ram Tempe- ratura Votrovi Nobo Mo-kriua v m ni :|*! 7. zjutraj .1, i 2. pop. i> | 9. zvečer 733-36 732'62 732-80 18-3 27-4 21-2 vzh. sl. jjzpd.sl. jzpd. sl. jasno: 0'00 Marijinceljske kapljice za želodec izborno učinkujoče sredstvo pri vseli želodečnih boleznih prave prodajeti v Ljub-ljani le lekarni gosp. G. Piccoli-ja na Dunajski cesti in Josip S v o h 0 d,o na Prešir-noveni trgu; v Kranji: lekarničar K. Savnik; v Kameniku: lekarničar J. Močni k; v Ajdovščini : lekarničar Mih. G u gl i el ni o; v Novem Mestu: lekat-ničarja: Dom. Rizzol* in Jos. Bergman n; v Gorici: lekarničar Anton Lebiln; v Sežani: lekarničar F. Ričel; v Radovljici: lekarničar A. Roblek; v Crnomlji: lekarničar Ivan Blažek; v Celji: lekrnč. J. Kupferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. Fabiani. ledna steklenica z rabilnim navodom velja 35 ki*. Razpošiljavno osredje: (73) 52-7 Lekarna Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr Kobler A., Zgodovina SorSke in Preške fare, 30 kr Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 k*'-Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji služb' božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 glH. 60 kr* Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko iolattfO' 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali Šolski besednjak. 4. natis. Veza 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 g1 70 kr. i Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih 3 vezana 2 gld. Smid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. . ,g, Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., e v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gU-j>-Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta U ljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. ,0,n- Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) ra* j,-r. kih pri računih z novo mero in vago- V naši zalogi smo tudi na svetlo dali S*°V [knjige s podobami za mladino, in sicer: mo velik0) Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožloo po 50 kr. Pravljice o: I pepelkl, Budeči kaplol (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčio*. (Palček) in Robinzonu p M pjačku Obute*1 pritlikovou Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.