Z melioracijami pridobivamo nove kmetij-
ske površine, kar pojmujemo kot interes raz-
voja in ob tem naletimo na interese varstva 
vegetacije, faune, vodnih pojavov, reliefnih 
značilnosti, redkih vrst, biotopov, tokov vode, 
kroženja zraka, slikovitih krajinskih območij, 
zgodovinskih del, stavbne dediščine itd. 
Naš cilj mora biti celovitejša rešitev, ki bo 
poleg tehničnih in ekonomskih meril upošte-
vala tudi interese varstva oz. se bodo ti interesi 
pravočasno vključevali v prostor in se v njem 
tudi ohranili. 
Izhodišče vsake družbe, še posebno sociali-
stične, mora biti težnja po izvajanju meliora-
cijskih posegov po treh kriterijih: 
• čim manj prizadeti obstoječe vrednote okol-
ja. 
• obnoviti prvotno stanje, 
• ustvariti še kvalitetnejše okolje ali celo 
novo kvaliteto, saj se moramo zavedati, da 
ponekod ne bo šlo brez preobrazbe krajine. 
Zaključila bi s sledečim: 
• gradnjo usmerjati na manj kvalitetna zem-
ljišča in na tista območja, ki so krajinsko in 
vizualno nepomembna, 
• obdelati zapuščene in zaraščene kmetijske 
površine, 
• povečati hektarske odnose, saj so marsikje 
pod nivojem razvitih dežel, 
• gojiti tiste kmetijske kulture, ki ustrezajo 
rastnim pogojem. 
Literatura in viri: 
1. Belec, B., Kert, B., Olas, L., 1980, Melio-
racije in komasacije v Spodnji Ščavniški doli-
ni. IGU, Ljubljana. 
2. Belec, B., Kert, B., Olas, L., 1980, Melio-
racije in kamasacije v Ščavniški dolini kot 
inovacijski proces. I. faza. Center za razisko-
vanje Pedagoške akademije v Mariboru. Mari-
bor. 
3. Krajevni leksikon Slovenije, 1980. IV. 
knjiga. Podravje in Pomurje. Državna založba 
Slovenije. Ljubljana. 
4. Pokrajinski učinki človekovih dejavnosti 
na življenjsko okolje, 1987. Jugoslovansko 
posvetovanje z mednarodno udeležbo, Bled 21. 
do 24. sept. 1987. 
5. Rejic, M., 1988, Sladkovodni ekosistemi in 
varstvo voda. Univerza Edvarda Kardelja v 
Ljubljani. Ljubljana. 
6. Prostorsko ureditvena problematika melio-
racij, 1989. Republiški komite za varstvo okol-
ja in urejanje krajine. Ljubljana. 
UDK 621.311.21(497.12) UDC 621.311.21(497.12) 
VPLIVI PROJEKTA NOVIH HE NA SAVI NA 
SLOVENSKO ELEKTROGOSPODARSTVO IN 
OKOLJE 
Alenka Miškec, Tamara Mikša 
S pomočjo literature in anketiranja sta avtorici predstavili sliko novega projekta gradenj hidro-
elektrarn na Savi, ugotavljali ogroženost posameznih pokrajinskih sestavin (Se posebej prebival-
stva) in predstavili možne spremembe pokrajinskega ravnotežja. 
Raziskovalna naloga je nastala pod vpli- njanjem in podrejanjem narave za svoje potre-
vom spoznanja, da človeštvo stremi za spremi- be, pa tudi zato, ker danes terjata gospodarski 
19 
in z njim povezan družbeni razvoj vedno več 
energije. 
Z nalogo sva si želeli ustvariti celotno sliko 
novega projekta gradenj HE na Savi, kar 
pomeni ne samo z ekološkega in gospodar-
skega, ampak tudi socialnega in naravno-geo-
grafskega vidika. S tem namenom sva se oprli 
na različne vire literatur. Ker pa naju je zani-
malo tudi mnenje ljudi, sva obiskali prebival-
ce, ki bodo posredno ali neposredno ogroženi. 
Anketo sva izvedli v kraju Boš tanj in okoliš-
kih vaseh: Kompolje, Mrtovec, Šmarčna in 
Orehovo. Skupno sva anketirali 30 oseb. 
Zanimalo naju je, če so bili kmetje pred-
hodno seznanjeni o gradnji HE in obveščeni, 
da bo z gradnjo nasipa in akumulacijskega 
jezera poplavljen velik del področja, kjer 
danes stojijo njihove kmetije in polja. Kmetje, 
katerih kmetije bodo morali porušiti, so s tem 
problemom bili že predhodno seznanjeni za 
razliko od tistih, ki bodo izgubili samo manjši 
del obdelovalnih površin. Prvi so v zameno za 
novo hišo pripravljeni zapustiti ogroženo 
mesto in se naseliti nekje v bližini, slednji pa v 
nobenem primeru ne nameravajo zapustiti 
kmetije. 
Na osnovi literature, ankete in pogovora z 
ljudmi predvidevava, da bo gradnja novih HE 
povzročila negativne posledice na več področ-
jih. Najbolj ogrožene so kmetijske obdelovalne 
površine, gozdovi ter stanovanjski in drugi 
objekti. Izvedba akumulacij bo terjala tudi 
poplavitev sadovnjakov in hmeljišč, na območ-
ju Brežic pa so najbolj ogroženi nasadi topola; 
to je 202 ha. Topol je surovina za izdelovanje 
papirja, zato bo uničenje tako velike površine 
lahko vplivalo na proizvodnjo papirja v tovar-
ni Videm v Krškem. 
V celotni verigi projekta novih HE je ogro-
ženo skupno 108 objektov: od tega 71 stano-
vanjskih in 37 gospodarskih poslopij. Največja 
ogroženost je v krajih Boštanj in Blanca. 
Vsekakor bodo z izgradnjo HE prizadete 
tudi cestne komunikacije in železnice. Na 
desnem bregu Save bo na območju Vrhovega 
na posameznih odsekih zaradi nizke lege uni-
čena cesta Podkraj-Radeče, hkrati pa bo ogro-
žena stabilnost zaradi plazenja terena. V kraju 
Boštanj bo ogroženo asfaltirano cestišče na 
obeh straneh Save. V krajih Blanca in Bresta-
nica bodo poleg asfaltiranega cestišča ogrožene 
poljske in makadamske ceste. 
Vsekakor bo ogrožena tudi oskrba s pitno 
vodo. Na območju Vrhovega, Blance in Kr-
škega se predvideva zgraditev novega zbirnega 
kanala, ki bi bil povezan z ostalimi priključki, 
medtem ko o javni kanalizaciji v krajih Bošta-
nj, Brestanici, Brežicah in Mokricah nisva 
dobili podatkov. 
Na območju Vrhovega greznice niso regi-
strirane, vendar se ogroženost nanaša pred-
vsem na tiste, pri katerih so že tako ali tako 
stanovanjske hiše, ki pa so po previdenem 
projektu ogrožene. Oskrba s pitno vodo bi bila 
najbolj ogrožena v kraju Boštanj, kjer imajo 
svoj vodnjak. V bližnjih vaseh (Šmarčna in 
Kompolje) je namreč kar 28 vodnjakov indi-
vidualnega značaja za oskrbo s pitno vodo. 
Gradnja novih HE vključuje tudi akumula-
cijska jezera. Ker pa je znano, da večje vodne 
površine vplivajo na spremembo mikroklime, 
lahko pričakujemo, da se bo le-ta spremenila 
tudi na tem področju. Previdevamo lahko le 
povečanje meglenosti, ki bo posledica izpare-
vanja vode iz akumulacijskih jezer. Ta področ-
ja so že sedaj bogata z meglenimi dnevi, zlasti 
v jesenskih in zimskih mesecih, ko je meglenih 
dni povprečno nad 120. 
Zavedati se moramo, da je na tem območju 
onesnaženost Save že močno zaskrbljujoča, saj 
dosega najslabši kakovostni razred. Gradnja 
posavskih HE prinaša nevarnost, da bi se 
akumulacijski bazeni spremenili v greznične 
akumulacije, kjer se bodo poleg najrazličnejših 
odpadkov, ki jih s seboj prinaša reka, kopičile 
tudi nevarne snovi in fekalije. To se bo zgodi-
lo, če se Savska voda pred gradnjo ne bo čistila 
do primerne stopnje (drugi kvalitetni razred). 
20 
Taka sprememba bi v končni fazi lahko pri-
vedla do katastrofe: uničenje živalskega in 
rastlinskega sveta, onesnaženje podtalne vode, 
poslabšanje pogojev bivanja (smrad, megla). 
Vsekakor se moramo vprašati, če so nam 
nove HE res tako zelo potrebne. Iz podatkov v 
nalogi je jasno razvidno, da bi gradnja novih 
HE prinesla veliko količino dodatne energije, 
kar bi imelo pozitivne posledice. Ne smemo pa 
zanemariti dejstva, da sta naša največja porab-
nika električne energije Tovarna glinice in 
aluminija v Kidričevem in Železarna Jesenice, 
ki pa v svoji proizvodnji ne prinašata zadost-
nega dobička, s katerim bi pokrila veliko 
porabo. 
Vsekakor ne smemo zanemariti mnenja 
prebivalev, ki bodo najbolj občutili posledice. 
Le-te se bodo kazale v propadu njihovih zem-
ljišč, ki jim pomenijo glavni vir dohodka in s 
tem možnost za preživetje. Ljudem so ponudili 
delovna mesta v neagrarnih dejavnostih, 
vendar kmetje v svoji navezanosti na zemljo 
ne morejo razumeti, da bi na račun industrij-
skih objektov propadala zemlja. 
Ali če podava njihovo misel z besedami 
prizadetega kmeta: "Ali bomo živeli samo od 
matic in vijakov?" 
Slika 1. Nove HE na Savi 
1 HE Vrhovo 
2 HE Boitanj 
3 HE Blanca 
4 HE Brestanica 
5 HE Krško 
6 HE Brežice 
7 HE Mokrice 
21 
UDK 551.575(497.12 Ljubljana) UDC 551375(497.12 Ljubljana) 
MEGLA V ŠENTVIDU 
Urša Demšar 
Avtorica je v decembra 1988 in januarju 1989 opazovala meglo ter merila temperaturo in vlaž-
nost zraka. S pomočjo zbranih podatkov je ugotavljala zakonitosti v pojavljanju megle v Šentvi-
du, naredila pa je tudi primerjavo z razmerami na meteoroloških postajah Ljubljana-Bežigrad in 
Šmarna Gora. 
Slika 2. Shematski podolžni profil H E na Savi 
34000 • 
32050 ' 
Megla je eden izmed najpogostejših vre-
menskih pojavov. To je pravzaprav oblak, ki 
nastane tik nad tlemi zaradi kondenzacije 
vodnih hlapov v drobne kapljice in ki zmanj-
šuje vidljivost pod 1 km. 
Glede na nastanek ločimo štiri osnovne tipe 
megle: advekcijsko, radiacijsko, frontalno in 
pobočno meglo. Advekcijsko delimo naprej na 
obalno ali morsko meglo, ki nastane, ko topel 
in vlažen zrak prodre nad hladno površino 
(iznad morja nad ohlajeno celino pozimi). 
Zrak se ohladi in vlaga v njem se kondenzira. 
Druga vrsta advekcijske megle je puhteča 
megla, ki nastane nad toplimi vodnimi površi-
nami, ki sorazmerno izdatno izhlapevajo (reke 
in jezera). Vodni hlapi se v hladnem zraku 
nad temi površinami ohladijo in kondenzirajo. 
Radiacijska megla nastane ob zlivanju hladne-
ga zraka v kotlino (temperaturna inverzija). 
Delimo jo na prizemno, ki je navadna radiacij-
ska megla in dvignjeno meglo, ki nastane ob 
šibkem vetru ali vertikalnem mešanju zraka 
nad kotlino. Megla se dvigne in ustali na višini 
okoli 100 m v nizek stratus. Frontalna megla 
nastane ob prehodu front, pobočna pa, kjer se 
ob obsežnem dvigajočem se terenu nariva 
močno vlažen zrak, se zaradi dviganja adiaba-
tno ohlaja in oddaja vlago. Na tak način dobijo 
vrhovi gora kape. 
Za nastanek megle je najpomembnejši 
dejavnik vremenska situacija, pomembni so 
tudi vplivi raznih meteoroloških elementov, 
22