POVZROČILE po načrtih STRAN 6 i»ŽffiDMl Oglasi KFIVRRNFI Luče Vabljeni na m a rti nova nje v soboto, 10. novembra, od 20. ure dalje z ansamblom Peti as. v soboto, 17, novembra, pa ne zamudile zabave s Fešta ban do m -tru basi. "iNTTRAlirivNA PREDSTAVA NA PROSTTM WWW tV t>(lf skd vrfS.si tnliiiiHJflji tn i inf 11 ■ i iH'h.1 l iti V(IS u :' 11 lil JtM 2 Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 Tretja stran Pretirani varčevalni ukrepi so lahko škodljivi V kontekstu številnih razprav o potrebnosti in obsegu varčevalnih ukrepov v Sloveniji, ki jih lahko vsakodnevno spremljamo v medijih in tudi v »gostilniških« debatah, velja opozoriti na ugotovitve Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki je po dveh letih spoznal, da so pretirani varčevalni ukrepi lahko škodljivi in lahko posamezne države pahnejo v recesijo. Čeprav naj bi varčevalni ukrepi v navezi s strukturnimi reformami pripeljali do višje gospodarske rasti, se je zgodilo ravno nasprotno: ostri varčevalni ukrepi so pognali v recesijo skoraj celotno evr-sko območje. Države, ki so zniževale proračunski primanjkljaj, so v tem času utrpele bistveno večji padec gospodarske rasti, kot so kazale napovedi. Ekonomist Jože P. Damijan v sobotni prilogi Dnevnika pojasnjuje razloge, zakaj se je to zgodilo in povzema najnovejša priporočila MDS, ki kažejo v smeri vzdržne, postopne fiskalne konsolidacije z vzporednimi strukturnimi reformami in hkratnimi stimulativnimi ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti. To pomeni, da morajo vlade večji delež proračunskih izdatkov nameniti za spodbujanje rasti, to pa so predvsem investicije v javno infrastrukturo. Slovenski finančni minister očitno omenjenega poročila MDS še ni prebral (kar ni čudno, če pa se mora pogajati s predlagatelji referendumskih zah- tev), kajti naša vlada načrtuje, da bo že letos izvedla celotno fiskalno konsolidacijo in spravila proračunski primanjkljaj pod tri odstotke bruto družbenega proizvoda. Nemčija, na primer, je v krizi pred desetimi leti za to potrebovala pet let, vendar je bila takrat situacija v globalnem gospodarstvu bistveno ugodnejša, kot je sedaj. Damijan je zelo kritičen do predloga državnega proračuna za prihodnje leto, saj je prepričan, da je načrtovana visoka rast proračunskih prihodkov povsem nerealna. Po njegovem je realno povečanje proračunskih prihodkov mogoče doseči z dvigom splošne stopnje DDV za dve do tri odstotne točke, ob tem pa fiskalno konsolidacijo podaljšati do leta 2017, v javnem sektorju znižati izdatke le za dva do tri odstotke in ob plačah zamrzniti tudi pokojnine ter zagnati že pripravljene infrastruk-turne projekte s sofinanciranjem iz sredstev EU. S tem bi se znižala stopnja nezaupanja med prebivalstvom, kar bi se kmalu poznalo pri večjem domačem povpraševanju. Da je pretirano varčevanje res škodljivo, dokazujejo posledice ponedeljkovih poplav, ki marsikje ne bi bile tako hude, če država ne bi varčevala pri urejanju vodotokov. IZ VSEBINE: 45 v_. Tema tedna: Zmanjšane dotacije občinam zmanjšujejo investicije.............................. .4 OZS: Visoka izplačila odnesla vodstvo zbornice ... 4 Mozirje: Z vrednotami partizanstva nad današnjo krizo................................................7 Rečica ob Savinji: Domoljubje si zasluži vse spoštovanje..........7 Rečica ob Savinji: Dobrodelni koncert za šolski sklad................11 Velenje: Minister Bogovič se je sestal z župani občin SAŠA regije , .17 Logarska dolina: Ob rajanju čarovnic odprli senzorično pot v pravljičnem gozdu.............18 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 45, 9. november 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 ID Tema tedna, Aktualno Zmanjšane dotacije občinam zmanjšujejo investicije OBČINSKI MOSNJICKI POSTAJAJO VSE LAŽJI IN LAŽJI Vladno varčevanje poleg novega Zakona za uravnoteženje javnih financ predvideva tudi poseben zakon, ki bo znižal dotacije občinam. Temu nasprotujejo župani, ki v en glas pravijo, da z novim odmerkom sredstev ne bodo mogli pokriti niti obveznosti, ki jih po drugi strani zahtevajo določeni zakoni in uredbe, na investicije pa bi ob sprejetju omenjenega zakona lahko popolnoma pozabili. V primeru sprejetja novega zakona bo ta občinam v Sloveniji odvzel 300 milijonov evrov, kar pomeni, da občine ne bodo mogle izpolnjevati svojih zakonskih obveznosti, so poudarili župani. OD KOD VZETI ZA INVESTICIJE? Vseh šest županov in županja zgornjesavinjskih občin je enotnih, da bo znižanje prihodkov občin na račun zmanjšane glavarine najbolj vplivalo na investicije. Veliko težavo bo namreč predstavljalo zagotavljanje lastnih sredstev pri izvajanju le-teh. Glavarina je na prebivalca v državi ugotovljen delež dohodnine oziroma drugih davkov, odstopljen občinam za financiranje skupne primerne porabe občin, ki trenutno na prebivalca znaša 536 evrov letno. Ta sredstva občine namenjajo javnim ustanovam, kot so šole, vrtci, knjižnica in zdravstvo, ter vzdrževanju cest in podobnim storitvam. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je omenil, da se poleg znižanja dohodkov občinam vztrajno višajo stroški na področju sociale in domskega varstva starejših. Na te odhodke ne morejo vplivati in njihovo povečanje že tako zahteva zmanjšanje na drugih postavkah. Na sredstva, s katerimi pokrivajo nemajhne stroške razlike v ceni komunalnih storitev, je opozorila na-zarska županja Majda Podkrižnik. Za občine je to velik strošek in hkrati vsota, s katero bi lahko pri investicijah pokrivali lastno udeležbo. RAZLIČNI UKREPI Že letos se je varčevalo, najprej pri plačah javnih uslužbencev, poleg tega so občine same poskušale iskati notranje rezerve. Občini Ljubno in Rečica ob Savinji bosta privarčevali pri šolskih prevozih. Prva je zmanjšala število prevozov, druga je izkoristila šolski kombi za določene relacije, katere je do sedaj opravljal pogodbeni prevoznik. V nazarski občini imajo težavo s prodajo komunalno urejenih parcel na Prihovi, saj zanje v tem težkem obdobju ni interesa, občina pa bi denar od prodaje potrebovala za druge investicije. Mozirski župan Ivan Suhover-šnik je omenil, da bo priprava proračuna za prihodnje leto zahtevna, z zmanjšanjem pa se bodo morali sprijazniti vsi. Ker gre veliko sredstev za javne zavode, upajo, da jim bo nekako uspelo speljati vsaj načrtovano investicijo čistilne naprave skupaj z občinama Nazarje in Rečica. Glede na vse težje pogoje na razpisih in pomanjkanje lastnih sredstev za investicije se bodo opravljala le nujna vzdrževalna dela, za kar se denar vedno mora najti. BREZ KREDITOV NE GRE V Lučah so po besedah župana Cirila Rosca letošnje investicije uspešno zaključili, upajo le, da bodo lahko še naprej uresničevali dolgoročni plan razvoja občine. Prav gotovo pa bodo varčevanje občutili vsi proračunski uporabniki. Skromnejši dohodki iz proračuna ne uidejo niti rečiškim proračunskim uporabnikom. Želja župana Vinka Jeraja je, da bi uspešno zaključili začete projekte, čeprav s pomočjo večjega kredita. Na vse večje potrebe po investicijah in vzdrževanju javnih površin in cest je opozoril Ogradi, verjetno tudi iz razloga, ker Občina Gornji Grad dolgo časa zaradi blokiranega računa ni imela sredstev za in- vesticije. Kot največjo težavo, s katero se bodo morali v prihodnje soočati, vsi župani navajajo zmanjšanje lastnih sredstev za investicije, kar bo dolgoročno vplivalo na razvoj občin v dolini. Ljubenski župan Franjo Naraločnik je omenil, da imajo na tem področju že sedaj veliko težav občine, ki so obremenjene s krediti. OPTIMISTIČNO V SOLČAVI V Občini Solčava župan Alojz Lipnik na krizo gleda kot na priložnost, da kakšno stvar spremenijo in ji dajo dodano vrednost. Z raznimi projekti so uspeli občino v zadnjih šestih letih obogatiti (vrednost občine je bila leta 2006 milijon evrov, letos štiri milijone), vse, kar delajo, pa se med sabo dopolnjuje. Z zmanjšanimi prihodki so se spoprijeli tako, da so poiskali notranje rezerve, zaposlujejo preko projektov in tako zmanjšujejo stroške dela, s pozitivnim pogledom v prihodnost pa želi župan motivirati tako zaposlene kot občane. V občini stavijo na evropske razpise, lastna sredstva pa jim za enkrat uspeva zagotavljati tudi iz naslova prejetih sredstev za infrastrukturne namene, ki jih lahko uporabijo tudi za zagotovitev lastne udeležbe pri projektih. Štefka Sem OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Visoka izplačila odnesla vodstvo zbornice Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je konec meseca oktobra ostala brez vodstva. Spodnesli so ga visoki prejemki že odstopljenega generalnega sekretarja zbornice Dušana Krajnika. Pobudo za to, da vodstvo prevzame odgovornost za nemoralno visoka izplačila, so podale štiri območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ), med njimi tudi mozirska, a jih je s sklicem izredne seje prehitelo vodstvo samo. Volitve novega vodstva bodo 15. novembra. PRELOMNO LETO ZA OZS Letošnje leto je prelomno glede delovanja OZS, je povedal predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje Jani Kaker. Prva sprememba se je zgodila že spo- mladi, ko je na posvetovalnem referendumu »padla« obvezna članarina. Kasneje se je pričelo pojavljati nezadovoljstvo z vodstvom zbornice in že na junijski skupščini se je glasovalo o zaupnici vodstvu, a takrat je bila odločitev zelo tesna. 43 članov je bilo proti in 37 za razrešitev. V zadnjem času so v javnost pricurljale informacije o enormnih izplačilih generalnemu sekretarju zbornice Dušanu Krajniku, kateri je medtem iz osebnih razlogov že odstopil. »Po moji oceni je prejel neprimerno visoke nagrade in odpravnino, zato smo štirje predsedniki območnih zbornic pričeli zbirati podpise za sklic izredne skupščine z edino točko dnevnega reda - razrešitev vodstva OZS. Poleg mozirske OOZ so bili pobu- dniki zbiranja podpisov še v OOZ Maribor, Ljubljana - Bežigrad in Ajdovščina. »Ko je vodstvo ugotovilo našo namero, je predsednik Štefan Pa-vlinjek sam sklical izredno skupščino in to dan pred prazniki, da bi bila udeležba čim manjša. Kljub vsemu smo prisotni člani na skupščini razrešili sedanje vodstvo: predsednika skupščine, predsednika upravnega odbora in celoten nadzorni odbor. S tem so izpolnjeni pogoji za razpis novih volitev, ki bodo 15. novembra.« 4 Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 C Aktualno ZBORNICA NEZADOVOLJNA Z OBRTNIM ZAKONOM Novo vodstvo, ki ga bodo izvolili, bo najverjetneje prehodnega značaja, do uveljavitve novega obrtnega zakona. Le-ta naj bi predvidoma stopil v veljavo 1. januarja prihodnje leto, prehodno obdobje bo trajalo šest mesecev. »Prav gotovo bomo od novega vodstva zahtevali bolj transparentno poslovanje in da čim prej stopi v stik z vlado, kajti v zadnjem času je bila komunikacija med OZS in vlado na slabem nivoju. Posledica tega je predlog obrtnega zakona, ki ni najbolj naklonjen obrtnikom. Glede prostovoljnega članstva bo težko še kaj spremeniti, meni Kaker, bi pa radi dosegli spremembe na drugih področjih. Nov zakon je namreč po mnenju Kakerja zelo nenaklonjen območnim obrtnim zbornicam. »V primeru, da OOZ ne bi mogla več delovati, bi se premoženje le-te preneslo na sosednje zbornice ali OZS, kar pa ni sprejemljivo. Premoženje območnih zbornic so le-te ustvarjale same, z delom članov, in potrebno bo narediti vse, da to tudi zadržimo,« je ocenil Kaker. Jani Kaker, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje: »Do novega vodstva bomo prav gotovo manj popustljivi, zahtevali bomo večji vpogled v delo OZS. Bistveno je treba omejiti in zmanjšati visoka izplačila funkcionarjem, saj je to, kar se je dogajalo sedaj, norčevanje iz vseh obrtnikov, ki se vsakodnevno trudijo za obstanek. Od 52.000 obrtnikov je 33.000 samozaposlenih, ki se le s težavo prebijajo, in takšne plače, tudi iz žepov le-teh, so nemoralne. Čas za spremembe je bil že prej, a v letih »debelih krav« pač ni bilo toliko nasprotovanja vodstvu, čeprav smo na to opozarjali že zadnji dve leti.« RACIONALNI ŽE SEDAJ Pretekli petek se je na OOZ Mozirje zbral upravni odbor. Predsednik Jani Kaker je člane seznanil s trenutno situacijo, dogovorili so se glede nadaljnjih aktivnosti. Da situacija ni rožnata in bo treba veliko vložiti v to, da se bo zbornični sistem obdržal, se zavedajo vsi. »Zato,« je dejal Kaker, »je še naprej pomembno delati na združevanju sekcij, ki so temelj območnih zbornic.« Mozirska območna zbornica združuje 460 članov. Zaradi majhnega članstva so bili ves čas prisiljeni poslovati racionalno in varčevanje zanje ne bo nič novega, je omenil Kaker. Od članarine bi težko živeli že sedaj, zato na trgu nudijo tudi druge storitve. Koliko članov bo območna zbornica imela po uveljavitvi prostovoljnega članstva, je težko reči. »Prav gotovo na začetku manj, če pa se bomo dobro organizirali in jim ponudili, kar potrebujejo, pa se ta številka lahko kaj hitro poveča,« je optimističen predsednik. Štefka Sem CESTE IN TRNOVSKEGA MOSTU SE LETOS Most bo povezoval občane PRIČETEK GRADNJE POVEZOVALNE Zbora krajanov v družbi s svetniki in vodstvom občine Rečica ob Savinji se je v nedeljo, 28. oktobra, udeležilo večje število krajanov Homc, Zgornjih in Spodnjih Pobrežij ter nekaterih drugih občanov z eno samo tematiko. Želeli so se seznaniti s projektom in gradnjo mostu na Savinji med Renekom (Spodnjo Rečico) in Tr-novcem, ki bo povezal občane z desnega brega Savinje in središčem občine. Ob prisotnosti strokovnih sodelavcev občine in predstavnikov izvajalcev del je župan Vinko Jeraj z zadovoljstvom poročal o podpisu pogodbe z izvajalcem del in pri-četku del, ob tem pa ni pozabil naprositi krajane z obeh strani objekta k strpnosti ter naklonjenosti izvajalcem del. Janko Žuntar, svetnik in predstavnik zbranih krajanov, se je v imenu teh zahvalil nekaterim posameznikom in celotni občinski ekipi, ki je po dolgoletnih naporih in težavah pripeljala projekt do gradbene izvedbe. Župan je predlagal, da naj krajani razmislijo, ali bi morda načrtovani pločnik ob robu povezovalne ceste na račun prihranka med Župan Vinko Jeraj je z zadovoljstvom poročal o podpisu pogodbe z izvajalcem del. (Foto: Jože Miklavc) 60 in 70 tisoč evri (pri vrednosti naložbe nekaj čez 1,3 milijona evrov) umaknili. Krajani se s tem niso strinjali. Bilo je rečeno, da je cestišče za tovorni promet brez pločnikov že zdaj zelo ozko načrtovano, in izražena podpora projektu, kakršen je bil predstavljen, z zahtevo, da se sedanja cesta Po- brežje-Spodnja Rečica, ki bi jo lahko gradnja še dodatno uničila, ponovno usposobi za varen in funkcionalen promet. O podrobnostih in odločitvi glede pločnika, o odkupu zemljišč ter drugih pomembnih detajlih bodo odločali svetniki in župan. Izrečeno je bilo tudi mnenje, da bi se naj pri izvedbi gradnje upoštevali detajli za pričakovano gradnjo komunalnih in telekomunikacijskih instalacij. V celoti je bilo tako ob obrazložitvah strokovnih poročevalcev kot v razpravah čutiti naklonjenost ob skorajšnjem pričetku gradbenih del. Jože Miklavc Krajani so prisluhnili predstavitvam projekta ter konstruktivno sodelovali v razpravi. (Foto: Jože Miklavc) ^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 ID Iz občin, Politika, Gospodarstvo OBČINA NAZARJE Komunalno opremljanje na Biču po načrtih Delavci izvajalskega podjetja AGM Nemec iz Laškega, s katerim je nazarska občina podpisala pogodbo o izvajanju komunalnega opremljanja soseske Bič v Šmar-tnem ob Dreti, kljub neugodnemu vremenu hitijo z izvedbo del. Ta naj bi bila končana že v prvi polovici meseca novembra. Gre za območje, kjer je osem parcel za gradnjo individualnih hiš. Ena od teh parcel je v zasebni, ostale pa v občinski lasti. Vsako od osmih zemljišč namenjenih za gradnjo bodo opremili z elektro vodom, vodovodom, telekomunikacijskim in kabelsko razdelilnim sistemom. Na Biču bo za individualno gradnjo na voljo osem komunalno opremljenih zemljišč. (Foto: Marija Lebar) Po besedah direktorja nazar-ske občinske uprave Sama Begi-ča o cenah za posamezne parcele še ni mogoče govoriti, dokler ne bodo znani vsi stroški, vendar na občini računajo na relativno nizko ceno, saj želijo v kraj privabiti zlasti mlade družine z otroki, od česar je odvisen tudi obstoj vrtca, šole in še nekaterih drugih dejavnosti v kraju. Ko bo opremljanje z javno infrastrukturo končano, bodo zemljišča prodajali po sistemu javnega zbiranja ponudb. O tem bodo objavili podrobnosti na občinski spletni strani. Marija Lebar OBČINSKI ODBOR SDS MOZIRJE Pomoč pri volilni kampanji dr. Milanu Zveru Zadnjo nedeljo pred volitvami so člani mozirskega občinskega odbora SDS izkoristili za predstavitev predsedniškega kandidata dr. Milana Zvera. Na stojnici na mozir-skem trgu so ob pečenem kostanju ljudem delili propagandni material in jih preko njega nagovarjali, da se udeležijo nedeljskih volitev. Po besedah predsednika mozir-skega odbora SDS Jožeta Jelena je dr. Zver tisti, ki bo znal uresničiti vizijo nove Slovenije, ki bo še bolj pravna, še bolj varna, solidarna, ugledna in učinkovita. Pot do tja po Jelenovem mnenju vodi preko politične stabilnosti, gospodarske učinkovitosti in utrjene nacionalne identitete. Marija Šukalo Ob stojnici je obiskovalce pozdravila tudi poslanka SDS Janja Napast. PREVZEM LASTNIŠTVA LJUBLJANSKIH MLEKARN Francoski vstop v slovensko mlekarstvo presenetil Konec oktobra je bila objavljena novica, da se je francoski mlekarski gigant Lactalis z nekaterimi lastniki dogovoril za odkup večinskega deleža naše največje mlekarne. V družbi Mlekodel so dejanje označili kot sovražni prevzem. Dogovor o odkupu 50,3-odstotnega deleža Ljubljanskih mlekarn (LM) mora potrditi še varuh konkurence. 19. oktobra je potekel rok za odkup delnic osrednje slovenske mlekarne, ki ga je v imenu zadrug, med njimi sta tudi Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga Mozirje ter Kmetijska zadruga Šaleška dolina Šoštanj, in Deželne banke Slovenije objavila družba Mlekodel. A v tem času so uspeli prepričati le lastnike 194.713 delnic in so tako k prejšnjemu 31,97-odstotnemu lastni- škemu deležu dodali 4,44 odstotka in imajo v lasti 36,41-odstotni delež. Kljub temu so takrat postali največji deležnik v mlekarni. Kmalu za tem je francoska skupina Lactalis objavila, da se je uspela dogovoriti za odkup nekaj več kot polovice delnic LM, ki jih prodajajo nekateri skladi in banke ter drugi lastniki. V Mlekodelu zatrjujejo, da si bodo še naprej prizadevali za odkup delnic in povečanje svojega deleža, jih pa čudi, da se Lactalis ni obrnil nanje kot na lastnika največjega skupnega svežnja delnic. Nekateri, med njimi tudi kmetijski minister Franc Bogovič, menijo, da bi utegnil biti francoski prevzem naše mlekarne ena usodnih stvari ne samo za mlekarstvo, temveč tu- di za slovensko kmetijstvo. Minister še dodaja, da so o tujih investicijah pri nas zelo različne izkušnje. V Lactalisu so po pisanju nekaterih medijev menda začudeni nad ostrim odzivom na namen njihove- V ponedeljek, 5. novembra, je potekala volilna skupščina gospodarske zbornice našega območja. Izvolili so petnajstčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. Za predsednico je bila izvoljena dr. Cvetka Tinauer, ki je to funkcijo opravljala že sedaj. V or- ga vstopa v LM. »Mlekarnam želimo omogočiti razvoj, kmetom pa ponuditi nove možnosti sodelovanja,« je za Finance povedal Michel Nalet iz Lactalisa. Marija Lebar ganih zbornice za mandatno obdobje 2012-2017 so tudi člani iz Zgornje Savinjske doline, in sicer Aleš Benda iz Plastike Benda, Boštjan Gorjup iz BSH Hišni aparati Nazarje in Mirko Strašek iz KLS Ljubno. Marija Lebar SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Tinaurjevi zaupan še en predsedniški mandat 6 Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 Organizacije, Iz občin MOZIRJE OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE Z vrednotami partizanstva nad današnjo krizo Pred spomenikom žrtev druge svetovne vojne pred staro občinsko stavbo v Mozirju je bila 30. oktobra žalna komemoracija. Na njej so se slavnostna govornica Stanislava Borovšak, sodelujoči v kulturnem programu in udeleženci slovesnosti spomnili na dogodke ne tako daljne preteklosti Slovenije. Govornica na prireditvi, predsednica mozirskega krajevnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB je udeležence spomnila na slavne dogodke polpretekle zgodovine iz časov druge svetovne vojne. Izpostavila je globok pomen vsake posamezne žrtve, partizana ali talca, ki je dal svojo kri za osvoboditev izpod okupatorjev. Svoboda jim Stanislava Borovšak je izpostavila globok pomen vsake posamezne žrtve, partizana ali talca, ki je dal svojo kri za osvoboditev izpod okupatorjev. (Foto: Benjamin Kanjir) je pomenila več kot lastna življenja, ob tem tudi globoka zavest in pripadnost narodu. Te vrednote bi bile po besedah Borovšakove še danes zelo aktualne. V kriznih časih se ljudje premalo zavedajo te pripadnosti skupnemu dobru, ki bi lahko pripomogel tudi k lažjemu premagovanju sedanje gospodarske krize. V kulturnem programu so sodelovali člani Godbe Zgornje Savinjske doline, ki jih je vodil Matej Kranjc. Pod umetniškim vodstvom Antona Petka so zapeli člani domačega moškega pevskega zbora, s prijetnimi in prazniku primernimi deklamacijami so slovesnost dopolnili še šolarji OŠ Mozirje. Benjamin Kanjir OBČINA NAZARJE Cvetje na grob častnega občana Pred dnevom spomina na mrtve je v ponedeljek, 29. oktobra, županja občine Nazarje Majda Podkri-žnik skupaj s sodelavko Marinko Remic obiskala grob Jožeta Horvata -Jakija, pred tremi leti preminulega častnega občana Nazarij in znanega likovnika. Na njegov grob sta položili cvetlični aranžma. Nazarska občina je doslej imenovala dva častna občana; Aleksandra Videčnika in Jožeta Horvata -Jakija. Na občini ves čas skrbijo, da se obema posveča potrebna pozornost. Veliko pozornost namenjajo tudi različnim obeležjem v občini, ki spominjajo na boj proti okupatorju in na številne žrtve z območja na-zarske občine, ki so dale življenje za svobodno domovino. Marija Lebar Županja Majda Podkrižnik je položila cvetje na grob častnega občana. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) ŽALNA SLOVESNOST NA REČICI OB SAVINJI Domoljubje si zasluži vse spoštovanje Na dan spomina na mrtve so na Rečici ob Savinji pripravili žalno slovesnost. Ob spomeniku žrtvam druge svetovne vojne na rečiškem trgu je komemoracijo ob pomoči rečiške osnovne šole pripravila krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB. Ob partizanskih pesmih in recitacijah so se spomnili vseh, ki so dali življenje za svobodo. O pomenu upora proti okupatorju je spregovorila predsednica KO ZB NOB Rečica ob Savinji Anka Sivec in poudarila, da se je upreti v imenu pravice, človečnosti, domoljubja in človeškega dostojanstva nekaj veličastnega. Zasluži največje spoštovanje in se ne sme nikoli pozabiti. »Ko danes mnogi modrujejo o smislu partizanskega odpora in potvarjajo zgodovino, podcenjujejo najsvetejšo epopejo junaštva sloven- skega naroda. Ne smemo pozabiti, da bi v primeru zmage okupatorja nas Slovencev kot naroda ne bilo več. Spoštujmo življenje in spoštujmo smrt,« je med drugim izpostavila Sivčeva, prepričana, da so vse nasilne smrti vredne občutenega obžalovanja, vrednote in pridobitve NOB pa nam morajo biti v ponos. Marija Šukalo Anka Sivec: »Ne smemo pozabiti, da bi v primeru zmage okupatorja nas Slovencev kot naroda ne bilo več.« (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 ID Gospodarstvo, Informacije Ob srebrnem jubileju namenu predali pot za invalide PRAZNOVANJE V LOGARSKI DOLINI V petek, 26. oktobra, so v Logarski dolini slovesno odprli sprehajalno pot, ki so jo uredili tako, da je dostopna tudi invalidom. Dogodek je bil organiziran v okviru praznovanja 25-letnice krajinskega parka in 20-letnice delovanja podjetja Logarska dolina d.o.o.. Zbranim so spregovorili tisti, ki so za nastanek poti in obeh jubilejev najbolj zaslužni. S svojo prisotnostjo so slovesnosti dali pečat tudi podpredsednik državnega zbora Jakob Presečnik in direktorja krajinskih parkov Poso-telje in Škocjanske jame. Invalidi so se v spremstvu ostalih obiskovalcev popeljali po poti in bili nad videnim prevzeti. (Foto: Marija Lebar) LEPOTE DOSTOPNE TUDI INVALIDOM Predvsem je treba omeniti predstavnike Društva paraplegi-kov jugovzhodne Štajerske, saj je bil prav invalidom namenjen prvi del slovesnosti - odprtje razgledne poti. Navzoče je pozdravil direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. Marko Lenarčič. Povedal je, da je omenjena pot le začetek, saj bodo poti etapno še dograjevali, namestili bodo tudi invalidom dostopne sanitarije. Marko Slapnik, nekaj let tudi sam zaposlen v družbi Logarska dolina, je omenil, da bodo z novo potjo lepote te naše alpske doline dostopne tudi gibalno oviranim in zato tudi obiskovane. ISKRICA IZ LOGARSKE DOLINE ZANETILA RAZVOJ Župan občine Solčava Alojz Li-pnik je izrazil veselje in hkrati tudi nejevero, da je dvajset let, kolikor je od prvih začetkov nastajanja družbe Logarska dolina, tako hitro minilo. Menil je, da se je iskrica, ki so jo ukresali v podjetju, raznetila in svoj žar prenesla še v ostale dele občine. Pripeljala je do odločitve za trajnostni turizem, rojevale so se nove in nove ideje, ki se kažejo v številnih rezultatih. UPRAVLJANJE PARKA V ROKAH DOMAČINOV Udeleženci slovesnosti so se nato zbrali v domu planincev, kjer je o začetkih krajinskega parka in podjetja spregovoril eden od pobudnikov in do pred dveh let tudi direktor, Gusti Lenar. Da bi z varovanim območjem upravljali domačini, pri nas ni bilo običajno, na tem področju so v Logarski dolini orali ledino, a ven- dar uspeli in pridobili upravljavsko koncesijo. Naštel je številne projekte, ki so jih uresničili za izboljšanje vizualne podobe parka in podčrtal, da je »s sodelovanjem prebivalcev pri upravljanju parka možno zagotoviti uravnoteženost med varstvom narave ter gospodarskim in socialnim razvojem«. Ob pomanjkanju sistemskega denarja z državne ravni so bili marsikdaj uspešni pri pridobivanju evropskih in drugih sredstev na različnih razpisih. Vstopnina za vse delovanje v parku nikakor ne zadošča. DRŽAVA DA PREMALO DENARJA ZA SVOJO ZLATNINO Spregovorili so še drugi gostje, med njimi tudi Hrvoje Oršanič, direktor krajinskega parka Posote-lje. Povedal je, da so pred kratkim ustanovili združenje zavarovanih območij Slovenije, saj bodo združeni bolj kompetenten sogovornik vladi in ministrstvom. Dejal je, da bi država morala za zavarovana območja nameniti več denarja. »Vse premajhna je zavest, da upravljavci takih območij v resnici čuvamo ne državno srebrnino, temveč državno zlatnino, tisto najvrednejše, kar naša domovina premore,« je opomnil. INVALIDI UPAJO NA NADALJEVANJE POTI Predsednik društva paraplegi-kov Franc Ivenčnik se je zahvalil, da so pristojni mislili na gibalno ovirane osebe in z novo odpr- Marko Lenarčič je povedal, da je omenjena pot le začetek, saj bodo poti etapno še dograjevali. (Foto: Marija Lebar) to potjo tudi njim omogočili dostop do neokrnjene narave, kjer si bodo lahko oddahnili od vsakodnevnih težav. »Res se večkrat srečujemo z omejitvami pri arhitektonskih rešitvah, a še več omejitev je še vedno v naših glavah,« je med drugim povedal. Marija Lebar KNJIZNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v oktobru 2012 ODRASLI: Quick, Amanda: Vragolije, Gregory, Philippa: Druga sestra Bole-yn, Sparks, Nicholas: Izbira, Dodd, Christina: Do vratu v težavah, Phillips, Susan Elizabeth: Lov na nevesto, Deveraux, Jude: Jutro v barvi sivke, Brown, Sandra: Fantazija, Costello, Jane: Nevestine družice, Smole, Dominik: Antigona, James, E. L.: Petdeset odtenkov sive, Šurc, Matej: V imenu države : trilogija. MLADINA: Suhodolčan, Primož: Pica je kraljica, Saint-Exupéry, Antoine de: Mali princ, Suhodolčan, Primož: Hud planet, Gavran, Miro: Srečni dnevi, Rudolf, Mojca: Kje je Jure?, Waddell, Martin: Pojdiva domov, Mali Medo, Suhodolčan, Primož: Doktor za osle, Genechten, Guido: Moj očka, Muck, Desa: Nebo v očesu lipicanca, Suhodolčan, Primož: Peter Nos je še vedno vsemu kos. 8 Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 Iz občin, Organizacije OBČINSKI SVETNIKI NA OBISKU V EVROPSKEM PARLAMENTU Po nova znanja in informacije v Bruselj Na nedavni seji ljubenskega občinskega sveta je svetnik Paul Ore-šnik v nekaj besedah orisal potek in vsebino svojega obiska v Bruslju. Tam se je mudil s še desetimi občinskimi svetniki iz Slovenije. Obisk je potekal ob priložnosti dne-vov odprtih vrat, ki so bili organizirani v okviru desetega evropskega tedna regij in mest. Dogodek, na katerem sodeluje več kot 6.000 regionalnih in lokalnih partnerjev iz skoraj 50 držav, organizirata Evropska komisija in odbor regij. Evropska poslanka Mojca Kleva, ki je svetnike povabila na obisk, je povedala: »Popolnoma se strinjam s pogledom komisarja za regionalni razvoj Johannesa Hahna, da so mesta in regije zibelke razvoja in da se najboljše investicijske ideje ponavadi ro- Paul Orešnik na obisku v Evropskem parlamentu v Bruslju (Fotodokumentacija Paula Orešnika) dijo na lokalni ravni. Zato sem se izjemno deloven, saj so prisostvo- odločila na dogodke v okviru odprtih vrat povabiti predstavnike izvoljenih svetnic in svetnikov slovenskih občin.« Kot je povedal Paul Orešnik, je bil obisk zelo dobro organiziran in vali številnim dogodkom in sejam v samem parlamentu. »Vtisi so bili izjemni. Prvič sem videl to mesto v mestu, kar Evropski parlament je. Tam deluje velik aparat. A bolj se me je dotaknila sama vsebi- na, s katero smo se seznanili, tudi o kohezijski politiki v okviru finančne perspektive za obdobje od leta 2014 do 2020, zlasti na področju enakomernejšega razvoja regij. Lahko rečem, da so se mi odprle oči, saj smo se seznanili z lažjimi in enostavnejšimi pogoji za pridobivanje evropskih sredstev, ki jih že prakticirajo nekatere druge države.« Paul Orešnik je dodal, da so se vsi slovenski svetniki zavezali, da bodo te in nadaljnje informacije prenašali v lokalno okolje, saj se večina potreb po investicijah in sofinanciranju oblikuje prav na lokalni ali regionalni ravni. V ta namen se bodo svetniki, ki so bili v Bruslju, med seboj srečevali še naprej. Marija Lebar KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO OB DRETI Cvetje za najstarejšega in najstarejšo Šmartno bo Dreti, tamkajšnji odbor Rdečega križa, podružnična šola in vrtec. Že nekaj časa k sodelovanju povabijo tudi domačega župnika Ivana Šeliha. Srečanje organizirajo ob krajevnem prazniku, ki ga v Šmartnem ob Dreti praznujejo v spomin na dan, ko so okupatorji požgali kraj. Za starejše krajane je najprej v cerkvi bogoslužje in nato v prostorih podru- ki predstavljajo življenje v preteklosti. Na ta način mladi spoznavajo svojo zgodovino in ohranjajo stare šege in običaje, starejšim pa se obudi kak nostalgičen spomin na njihovo mladost. Je pa že od nekdaj tako, da se starejši in najmlajši hitro »najdejo«, marsikdo od prisotnih pa ima vnučko ali vnuka na odru, zato so bili v dvorani ob nastopu še toliko bolj prevzeti. »Veseli me, da vidim tako nasmejane obraze. Smeh je tisto, česar imamo vedno premalo,« je med drugim dejal predsednik odbora krajevne skupnosti Miro Bre-zovnik. Najstarejšemu krajanu so vsako leto izročili šopek v znamenje pozornosti, letos pa so cvetje izročili tudi najstarejši krajanki. Tako sta bila na oder povabljena kot najstarejši Štefan Farkaš in kot najstarejša prisotna Elizabeta Karo. Organizatorji so poskrbeli, da se po programu obiskovalci niso razšli. Ob dobrotah v trdnem in tekočem stanju so se razpletli zanimivi pogovori. Marija Lebar V dvorani šmarške podružnične šole so zadnji oktobrski četrtek pripravili tradicionalno srečanje starejših krajanov. Dogodek že vrsto let v sodelovanju pripravljajo krajevni odbor krajevne skupnosti žnične šole zabavni program. Tega z veliko energije in čuta za občinstvo oblikujejo tukajšnje učiteljice in vzgojiteljice. Med točke, ki jih izvedejo otroci, so bile tudi tokrat spretno pomešane take, Najstarejšima krajanoma sta cvetje izročila učenca POS Šmartno ob Dreti v družbi predsednika društva upokojencev Štefana Turka (levo) in predsednika krajevne skupnosti Mira Brezovnika (desno). (Foto: Marija Lebar) VELENJE Mednarodni festival vezenja Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje (UNI 3) in Muzej Velenje bosta ob pokroviteljstvu Mestne občine Velenje v času od 9. do 11. novembra v Rdeči dvorani v Velenju organizirala 2. Mednarodni festival vezenja, na katerem bo sodelovalo okrog 50 razstavljavcev, vezilje iz Slovenije ter več drugih držav. Festival je sestavni del programa EPK Maribor 2012 kot prireditev pridruženega mesta Velenje. Na novinarski konferenci v Velenju so javnost seznanili s programom festivala. Predsednica UNI 3 Marija Vrtačnik je povedala, da je vse pripravljeno za uspešno izvedbo prireditve, ki bo pritegnila veliko razstavljavcev ter prikazala kakovost in lepote vezilstva kot kulturnega izročila in rokodelskih spretnosti. Tokratna razstava bo imela poudarek na izdelavi in prikazu vezenih zaves. K sodelovanju so pritegnili tudi vezilje iz Zgornje Savinjske doline, svoj inovativni pristop pa bo pripravila skupina Gambat-te, ki bo izdelala glinene zavese. Jože Miklavc Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 9 Zgodovina in narodopisje Zgodbe in pripovedi (17) Piše: Aleksander Videčnik VREMENSKE NAPOVEDI IZ LETA 1922 Januar Sv. Makarij jasen ali meglen naznanja enako jesen. Če o svetem Vincencu sonce sije, se v jeseni kruha in vina užije. Spreobrnitev Pavla jasno vreme obeta sadov lepo breme. Februar Če se svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi. Sv. Matija led prebija, če ga ni, ga pa naredi. Marec Moča v tihi nedelji se žetve nikar ne veseli. Sv. Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Če so ob Rupertu lepi dnevi, se sena lahko suši. April O sv. Juriju naj se vrana v setvi skrije. O sv. Juriju še slepe mlade vrane, kmetje bodo volje razigrane. Maj Pred Pankracijem naj poletnih ne bo dni, da za Ksaverijem slana polj več ne mori. Brez dežja Pankrac in Urban, dobre trgatve up je dan. Junij Kakor se Medard zdani, vreme 40 dni trpi. Sv. Vid dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj. Julij Če Marijinega dne ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. O sv. Marjeti naj dežja ne bo, ne bi se ga veselil nikdo. Avgust O Lovrencu in Jerneju lepih dni se vsakdo v jeseni lahko veseli. Kakšno vreme da Kasijan, bo ostalo še marsikateri dan. September Če Ilij mine lepega dne, se lepa jesen upati sme. Sveti Ilij ajdo pili. Kakor se vreme na Gospojnico skazalo, štiri tedne bo naprej ostalo. Oktober Kakor je sv. Uršula pričela, bo zima vsa izpela. Sv. Gal deževen ali suh - prihodnjega poletja ovaduh. November Sv. Martin naj bo suh, da po zimi raste kruh. Katarina lok vzame godcem z rok. Sneg sv. Andreja polju ni kaj prida odeja. December Prvega tedna v adventu mraz trajal bo ves zimski čas. Božič zeleni se za veliko noč zameni. KAKO JE STRAŠILO Pripovedovanja o strahovih so bila med ljudmi nekoč zelo priljubljena. Ljudska domišljija je bila nenadkriljiva. Ta pripovedovanja so šla iz roda v rod in posebno v zimskem času, ko je bila družina zbrana v hiši pri raznih zimskih delih, so kar tekmovali, kdo bo kaj zelo srhljivega povedal. Prikazni so bile ponavadi oblečene v črno, nekatere celo brez glave, druge spet izredne velikosti. Navadno so opazovali sedeče prikazni, velikokrat na kakšnem mejniku. Veliko je bilo mejnih sporov, pa so menili, da tisti, ki je mejnik samovoljno prestavil, pride po smrt na kraj greha. Veliko pripovedi je bilo o vragu, ki se je včasih pojavljal na kakšni svatbi kot lepotec in veliko plesal ter pri tem snubil duše z raznimi obljubami. Veliko so omenjali vraga v zvezi s kolomonom in ljudmi, ki to čarovniško knjigo imajo, tem so pripisovali posebno moč. Bela moža V Rogačkem grabnu je rado strašilo. Nekoč je Krebsova, tedaj še otrok, morala v graben poklicati brata, ki sta tam prala čreva, saj so imeli koline. Na poti je srečala dva moža, oblečena v belo, na glavi sta imela kape na rogove, na hrbtu pa nahrbtnike. Tako se je prestrašila deklica, da je jadrno zbežala domov. Na cesti je strašilo Vsi domačini so vedeli, da na cesti od Jevšni-ka do Odovnika rado straši. Tam blizu je bil mejnik, okoli katerega se vedno kaj dogajalo. Redno se je pojavljal človek v črnem, ki je spet takoj izginil. Vedeli so povedati, da je bil pokrit s klobukom, ki je imel izredno široke krajce. Pa tudi to so govorili, da je tam blizu pogorela smreka, a na njej ni bilo sledov požara. Čudni pojavi, o katerih so radi pripovedovali. Po pogrebu Ko so se vračali s pogreba domov proti Primožu, so na poti zagledali človeka v črnih hlačah in telovniku. Naglo se jim je približeval, toda, ko bi se morali srečati, je izginil. Vsi so trdili, da so slišali korake te prikazni. Kvatrna nedelja na Golteh Domačini so dobro vedeli, da na kvatrno nedeljo na planini straši. Nekoč so uradniki iz graščine Žovnek imeli opravek na Medvedjaku. Domačini so jih opozorili, da naj ta dan ne hodijo na planino. Visoki gospodje so se le smejali tem opozorilo. Toda, ko so prišli na Medvedjak, so bili deležni tako divjega žvižganja, da jih to pregnalo s planine. Stari Zvonar Na Brezju je stari Zvonar zelo rad igral citre. Baje je tako lepo igral, da so ljudje radi prisluhnili njegovim citram. Nekoč so ga sosedje prosili, da bi zaigral revnemu potovcu v veselje, pa je odklonil. Po smrti je hodil domov igrat citre, šele ko so domači plačali za nekaj maš za njegov pokoj, je igranje citer ponoči prenehalo. V Soteski je bilo nemirno Ko so še po naših cestah vozili furmani, so to dosledno opravljali v skupinah, saj so tako lahko nudili medsebojno pomoč, če je bilo treba. Denimo, postaviti nazaj na cesto prevrnjen voz poln lesa ali kaj podobnega. Zgodilo se je, da je furman zvečer nekoliko predolgo vasoval v Paški vasi. V Soteski so konji nenadoma obstali, naprezali so se, da bi voz potegnili naprej, pa ni in ni šlo. Furman je zavpil: »Križ božji, kaj je, da konji ne morejo vleči?« S tem je pregnal vraga z voza. Rekli so, da, če vrag sede na voz, ni konjev, da bi izvlekli voz naprej. Iščemo siare fotografije Leta 1943 je bilo veliko Slovencev mobiliziranih v nemško vojsko. Na celjski železniški postaji prestopajo vpoklicanci v drug vlak. Fotografijo je posnel celjski nemški fotograf Perissich (po slovensko Peršič). © Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 Ljudje in dogodki, Organizacije DOBRODELNI KONCERT ZA ŠOLSKI SKLAD NA REČICI OB SAVINJI Za zagotavljanje enakih možnosti za vse Osnovna šola Rečica ob Savinji je pripravila dobrodelni koncert za njihov šolski sklad. Zadnji petek v oktobru je tako telovadnica pokala po šivih, na prireditvi pa je ob nastopajočih uživalo veliko število obiskovalcev. Tokrat so večer glasbe in pesmi oblikovali otroci otroškega in mladinskega pevskega zbora rečiške osnovne šole, ansambel Golte, Brigi-ta Klinar, Zala Štiglic, sestri Nastja in Katja Sten-šak, ljudske pevke Pušeljc, harmonikar Mati- Suška banda in Harmonikarski orkester Primoža Zvira so skupaj odigrali zaključno skladbo koncerta. (Foto: Marija Sukalo) ja Venišek, vokalna skupina Rečiški pobi, Su-ška banda, rokerska skupina On/off in harmonikarski orkester Primoža Zvira. Za humorne vložke je poskrbel Strašni Jože (Jože Krajnc), vsi pa so se odrekli honorarju v korist rečiških osnovnošolcev Večer zabave je bil tako dokaz več, da občani rečiške občine in drugih krajev naše doline znajo prisluhniti pomoči potrebnim. Humanitarna dejavnost in pomoč socialno ogroženim učencem po besedah ravnatelja Petra Podgorška predstavljata zagotavljanje enakih možnosti za vse ter dvig splošne kvalitete pouka. Da zberejo potrebna sredstva, gre zahvala velikemu številu donatorjev, društev, občine in krajanov. Mednje vsekakor sodita Vida Orlovic, ki se je v korist šolskega sklada odreka darilom ob njenem življenjskem jubileju, in rečiški krajevni odbor Rdečega križa, ki je v letošnji akciji Drobtinica zbral kar 1.600 evrov. »Zbrana sredstva bodo gotovo prišla v roke pomoči potrebnim, zmanjšala bo prispevke staršev ob različnih nadstandardnih dejavnostih in dvignila kvaliteto pouka z nakupom kakšnega učila ali učnega pripomočka,« ni skrival zadovoljstva ravnatelj Podgoršek. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Aktivnosti v mesecu požarne varnosti V okviru meseca požarne varnosti je v PGD Solčava potekalo kar nekaj aktivnosti, s katerimi so člani želeli nadgraditi svoje znanje in si pridobiti nove izkušnje. Dve omembe vredni sta bili tradicionalna skupna vaja in vaja evakuacije šole. Tradicionalna skupna vaja se je letos odvijala 1. oktobra, in sicer že 26. zapored. Tudi tokrat so se vaje udeležili gasilci iz PGD Solčava, PGD Zgornje Jezersko, PGD Reberca ter PGD Železna Kapla (slednji dve iz Avstrije). Letošnji organizator je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Zgornje Jezersko, s poveljnikom Ignacem Murnom na čelu. Vsako od omenjenih društev je pred pričetkom vaje dobilo načrt poslopij, kjer je prišlo do nesreče. Nato so bile dodeljene funkcije in naloge. Člani PGD Solčava so opravljali notranji napad in reševanje z višine. Po končanem delu so si lahko pogledali tudi izvedbo vaje ostalih društev. Na koncu je sledila analiza vaje. Še posebej zaradi izkušenih alpinistov, ki so tudi člani društva, so prejeli veliko pozitivne kritike. Te vaje se je udeležilo 54 prostovoljnih gasilcev. 24. oktobra je PGD Solčava skupaj s kolektivom solčavske podružnične osnovne šole organiziralo drugo pomembno vajo v preteklem mesecu. Eden glavnih ciljev te vaje je bil ta, da se zaposleni v šoli in učenci seznanijo, kako ravnati v situaciji, če bi jih presenetil potres, in kako ravnati, če posledično izbruhne ogenj. Člani PGD Solčava so na kraj nezgode prispeli z vozili in vso potrebno opremo ter takoj pričeli z akcijo. Zaposleni in učenci so bili evakuirani, usmerjeni na varen zbirni prostor. Le en učenec je ostal »ujet« v šoli, katerega so srečno rešili gasilci. S to vajo so člani PGD Solčava otrokom želeli približati gasilstvo in jih seznaniti z njegovo pomembnostjo. Tudi ta vaja je bila s strani poveljnika PGD Solčava Matjaža Krivca pozitivno ocenjena. Priporočljivo bi bilo organizirati še več vaj, saj le vaja dela mojstra in le mojster zna razumno in varno ravnati ob morebitni nesreči. NO Člani PGD Solčava s kolektivom OŠ Solčava in učenci (Foto: Natalija Ošep) Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 11 Nasveti, Oglasi Obvejevanje iglavcev - prvi del (Foto: Marijan Denša) MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Obvejevanje oziroma obžago-vanje vej gozdnega drevja je posebna oblika nege drevja, ki lahko veliko pripomore k vrednosti lesa. Namen obvejevanja je pridobiti les brez grč, ki je uporabnejši in zato vrednejši od lesa z grčami. Ker je tovrstno delo zahtevno in drago, ga moramo načrtovati ter izvajati zelo premišljeno. Obvejevanje je različno pri iglavcih in pri listavcih. V tem prispevku bomo prikazali obvejevanje iglavcev. Obvejujemo lahko vse vrste iglavcev. V praksi so to predvsem drevesa smreke. OBVEJENA DREVESA BODO RASLA ŠE DESETLETJA Drevesa obvejujemo samo v zdravih gozdovih (brez rdeče trohnobe). Sestoji morajo biti dosledno negovani, torej redno red-čeni. Taki gozdovi so kvalitetni in hkrati bolj stabilni - manj podvrženi ujmam, ki bi lahko razvrednotile naše delo. V njih izberemo določeno količino najlepših (najkvalitetnejših) dreves na hektar. Izbrana drevesa označimo. Ponavadi jih označimo tako, da jih v prsni višini (1.30 metrov od tal) obarvamo z barvo, ki ni rdeča. Za ozna- čitev je najbolj praktično uporabiti zelen sprej za označevanje drevja. Ko označbe čez nekaj let zbledijo, jih je treba obnoviti, saj bodo drevesa rasla še desetletja. V predelih, kjer je prisotna jelenjad, je treba vsa izbrana drevesa prema-zati z ustreznimi premazi, ki debla ščitijo pred obgrizanjem in lupljenjem. Tudi zaščito bo treba na približno šest let obnavljati. KOLIKO IN DO KOLIKO OBVEJITI? Število izbranih dreves za obvejevanje na hektar je odvisno od marsičesa: od rastišča, negovanosti in kvalitete sestoja ter zlasti od cilja, ki ga želimo doseči. Pri tem mislimo predvsem na ciljno dolžino (višino) obvejenega debla. Seveda je pomembna tudi naša pripravljenost in opremljenost za to delo. Priporočljivo število dreves je od 100 do največ 250. Čeprav lahko v nekaterih virih zasledimo še enkrat višje številke, te niso re- alne. Bolje je izbrati nekoliko manj dreves, a te obvejiti kvalitetno in dosledno. Pri višini obvejevanja moramo obvezno upoštevati ciljno dolžino sortimentov. Če želimo pridobiti štirimetrske hlode brez vej oziroma grč, moramo upoštevati še višino panja in dolžino nadmere. Kajti če je v hlodu na žagi samo en venec grč, je bilo vse delo zaman. To pomeni, da odstranimo veje najmanj 4,7 metrov visoko. Če želimo osemmetrski hlod negrčave-ga lesa, moramo obvejevati 9 metrov visoko. Obžagovanje na tej višini je naporno, zanj potrebujemo tudi lestev, najkvalitetnejše orodje ter usposobljene delavce. Zato se ga lotimo na manjšem število najboljših dreves. KDAJ IN KAKO OBVEJEVATI? Delo izvajamo vedno izven vegetacijske dobe, torej takrat, ko drevje ni v soku. Najbolje v začetku pomladi, februarja in marca, da se rane čimprej zarastejo. Dobro je tudi, da temperature niso pod ledi-ščem. Obvejujemo drevje od 10 do 15 (največ 20) cm prsnega premera. Cilj je, da od te debeline naprej na obvejenem delu debla prirašča les brez grč. Obvejevanje debelejšega drevja ni racionalno in ne pošteno. Tak les bo kupec kupil enkrat za trikrat! Pri nas se je uveljavilo obvejeva-nje suhih vej »na mrtvo«. Odstranjujemo suhe in odmirajoče veje ter le en do največ dva venca živih vej, ki ne smejo biti debelejše od dveh centimetrov. To je manj racionalno, saj se moramo k drevesom, pri katerih se veje še niso posušile do želene višine, posebej vračati. Ponekod v tujini odstranjujejo vse veje do določene višine, torej tudi več vencev živih vej »v živo« in imajo pri tem dobre rezultate. Seveda dosledno upoštevajo najprimernejši čas za delo in največjo debelino vej. Kar pomeni, da obvejujejo zelo tanko drevje. Nadaljevanje v naslednji številki. Popravek informacije V članku o podelitvi priznanj Smučarske zveze Slovenije v 44. številki Savinjskih novic je pod fotografijo napačno navedeno ime Marko Mlakar. Priznanja sta podeljevala Alojz Murko in Rajko Pintar. Za napako se opravičujem. Marija Lebar Sporočilo oziroma vnaprejšnje opravičilo Če me bo do volilne nedelje zapustil spomin ali celo pamet, je povsem mogoče, da ne bom volil dr. Milana Zvera. V primeru severnokorejskega sindroma se torej že v naprej opravičujem. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 Deževje, ki se je konec tedna zlilo na našo dolino, je povzročilo poplave, katerih škodo bodo pristojni še ocenjevali. Verjetno se bodo sčasoma pokazale še posledice, ki jih sprva niti ni bilo zaznati, a že zdaj je mogoče reči, da bodo številke vrtoglave. Že od prejšnjega dežja namočena zemljina ni mogla vpijati vode, ta se je zlivala v vodotoke. Hudourniki so s seboj prinašali drevje in vejevje iz gozdov, mašili propuste in prinešeno odlagali ob podpornike mostov. Osnovnošolce so na domove proti Lepi Njivi morali razvoziti s traktorji, saj je narasla Ljubila preplavila cestišče, in to na mestu, kjer je bila šele pred kratkim urejena škarpa. (Foto: Benjamin Kanjir) Zgornja Savinjska dolina je že zaradi svoje lege in geološke sestave podvržena plazenju. Tudi tokrat so se premaknili stari in se utr- gali nekateri novi plazovi. Zaradi porušenih cest in ostale infrastrukture je bilo od sveta odrezanih precej domačij. Škodo so utrpele prav Zaradi narasle reke Ljubnice in hudourniških pritokov si je na cesti, ki pelje z Ljubnega ob Savinji proti Rastkam, reka našla pot poleg mosta in ne pod njim. Pretok vode pod mostom so onemogočala podrta drevesa. Odneslo je kar nekaj metrov cestišča, kozolec, ki je stal ob cesti, in dovozno cesto do dveh hiš. Voda je na tem območju zalila številna poslopja in naredila lastnikom ogromno škode. Na istem mestu je v poplavah leta 1990 voda odnesla stanovanjsko hišo. (Foto: Franci Kotnik) Trnava je prestopila bregove, v zgornjem toku na večih mestih spodjedla regionalno cesto Mozirje-Žekovec, odnesla most proti domačiji Osrednekovih, zalivala kleti, pred izlivom v Savinjo pa poplavila še mozirsko obvoznico in avtobusno postajo. (Foto: Benjamin Kanjir) vse občine v dolini. V nadaljevanju naštevamo nekatere bolj izpostavljene predele, a to ne pomeni, da drugod niso beležili škode. Vsaka hiša, vsaka kmetija, vsak delavnica ali tovarna, ki jo je prizadela voda, je tragična zgodba zase in vseh ni mogoče našteti. V vseh občinah so bili sklicani štabi civilne zaščite, župani in sodelavci ob- nih 250 objektov. Bregove so najprej prestopili pritoki reke Savinje: Trnava, Mozirnica, Tripotok in Lju-bija. Savinja pa je na območju Lok prestopila bregove opoldne. Gasilci in občani so opravili evakuacijo več oseb, pri reševanju otroka jim je na pomoč priskočila ekipa nujne medicinske pomoči. Reševali so tudi ogroženo živino. Potok Ljubija je na svoji poti spodjedal cestišče med Ljubijo in Lepo Njivo, odnašal njive in travnike, pri Drametovih dodobra načel temelje popolnoma novega mostu proti Šoštanju, pri Kavčičevih pa vse do temeljev stanovanjskega objekta spodjedel zemljo. (Foto: Benjamin Kanjir) činskih uprav so dejavno pomagali, največje breme pomoči pa je bilo na gasilcih. OBČINA MOZIRJE Po prvih ocenah je bilo na območju mozirske občine poplavlje- Gasilci so posredovali še pri razlitju kurilnega olja in odstranjevanju naplavljenega soda z nafto. Kot je sporočil štab civilne zaščite, je bilo po prvih ocenah poplavljenih 200 stanovanjskih objektov, 50 upravnih in gospodarskih Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 Iz občin Narasla Savinja si je našla pot ob obeh straneh struge in na Ljubnem zalila prireditveni prostor v Vrbju. (Foto: Štefka Sem) poslopij, voda je uničila tri mostove, več je poškodovanih, spodjedenih, sprožilo se je tudi več kot 20 plazov. Načete ali odtrgane so številne ceste. Zaradi udorov in manjših plazov na lokalnih cestah je bilo nekaj zaselkov in kmetij brez povezave z dolino. Zaprta je bila tudi regionalna cesta Mozirje-Žekovec v kraju Brezje. OBČINA LJUBNO Najbolj je bila ogrožena Okonina, nekaj zaradi izjemnega vodostaja Savinje, ki je preplavila zapornice na strugi, največ zaradi hudournikov. Poplavljena je bila skoraj cela vas, sprožila sta se dva plazova. Poplavljanje Savinje v občini Ljubno (Foto: Franjo Atelšek) Na terenu so bili gasilci, pripadniki CZ, delavci Elektra in komunale ter vsa razpoložljiva gradbena mehanizacija v občini Ljubno. Gasilci so eno osebo rešili iz poplavljenega vozila z avtom vred. Župan Franjo Naraločnik: »Najbolj kritična točka je bil zagotovo Pažetov most na Ljubni-ci, ki je zagozdil tok Ljubnice in povzročil popla- Poplavljeno je bilo središče Nazarij, dom kulture, gasilski dom, stanovanjski bloki ... (Foto: UK) PREKUHAVANJE PITNE VODE V gornjegrajski Komunali so v torek zaznali, da je pitna voda motna, zato so v skladu s predpisi prebivalce obvestili, da je potrebno vodo pred uporabo prekuhavati. Tudi v mozirski Komunali so prekuhavanje vode iz omrežja priporočili za prebivalce Ljubnega ob Savinji in Luč, predvsem iz preventive, ker so bile nekatere napeljave pretrgane, čeprav v torek motnosti še niso zaznali. dni po otvoritvi novega mostu (Foto: Matjaž Čas) Iz občin RDEČI KRIŽ ŽE PRIPRAVIL VLOGE Po besedah Ilke Marolt Kramer z Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline so tudi pri njih že pripravili vloge za pomoč. O tem je v torek obvestila vse občine in krajevne odbore Rdečega križa. Vloge bodo posredovali na RK Slovenije. Na voljo bo nekaj finančnih sredstev, na združenju v Mozirju pa razpolagajo s prehrambeni paketi, oblačili in čistili. Za vlogo se lahko zainteresirani občani obrnejo na svojo občino, krajevni odbor RK ali neposredno na združenje v Mozirju. Občina Rečica ob Savinji je bila prizadeta skoraj na celotnem območju. (Foto: Marija Sukalo) vljenje več hiš gorvodno in podrtje kozolca. Ob tem je na širši lokaciji nastala velika škoda na kmetijskih zemljiščih, saj jih je voda praktično odplaknila. Podrlo je jez in hkrati utrgalo glavno vodovodno Po prvih ocenah je voda v rečiški občini zalila skoraj 400 stanovanjskih hiš, okrog 80 gospodarskih objektov in poplavila skoraj 60 km občinskih lokalnih cest in javnih poti. (Foto: Marija Sukalo) cev. Ljubnica in njena pritoka Zep in Krumpah sta na več odsekih popolnoma uničila lokalne ceste, ocenjujemo, da je delno uničenih preko 30 km lokalnih cest.« OBČINA NAZARJE V ponedeljek zjutraj so bili ob- obrtno cono Prihova, številne stanovanjske hiše in poslovne prostore. Zalila je proizvodne hale v BSH Hišni aparati, kjer so morali v ponedeljek odpovedati drugo in tretjo izmeno. OBČINA REČICA OB SAVINJI V poplavah je bila občina prizadeta skoraj na celotnem območju, zato bo škoda velika. Po prvih ocenah je voda zalila skoraj 400 stanovanjskih hiš, okrog 80 gospo- veščeni o visokem poplavnem valu Savinje, ki se približuje, in sprva je res kazalo, da je Savinja največja nevarnost. A visoke vode so zaprle pot Dreti, ki se je začela prelivati, še posebej zato, ker so hudour- Na Solčavskem je izjemno deževje povzročilo resne težave na cestah in mostovih. (Fotodokumentacija Občina Solčava) Tudi v Šmartnem ob Dreti je bilo pod vodo središče kraja, nekaj vode je bilo v vrtcu, neprevozen je darskih objektov in poplavila skoraj 60 km občinskih lokalnih cest in javnih poti. Porušena sta dva mo- niki sproti prinašali še dodatne velike količine vode. Tako sta poplavljali obe reki. Neprevozni so bili nekateri mostovi in številne ceste. Poplavljeno je bilo središče Nazarij, dom kulture, gasilski dom, stanovanjski bloki ... Voda je preplavila Industrijsko Razdejanje v Solčavi (Fotodokumentacija Občina Solčava) bil most na cesti Šmartno-Brdo. Na cesti Zavodice Čreta se je sprožil plaz. V Kokarjah se je razlila Zijal-ka, neprevozna je bila regionalka v Lačji vasi . stova, načeti so še drugi mostovi ter številne škarpe in brežine. Sprožili so se zemeljski plazovi, eden je ogrožal kmetijo v Poljanah in so ga takoj delno sanirali. Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 ŠKOFIJSKA KARITAS PONUJA POMOČ Celjska škofijska karitas je na župnijske karitas že poslala navodila za izpolnjevanje vlog za pomoč, ki jo lahko prizadeti prebivalci zaprosijo pri njih. Na voljo bo nekaj finančnih sredstev, živila in čistila, oblačil je na zalogi dovolj. Ze v torek so po nekaterih prizadetih krajih, med drugim tudi v Mozirju, najpotrebnejšim s kombijem pripeljali vodo, mleko, kruh in čistila. Tisti, ki potrebujejo pomoč, se naj obrnejo na predstavnike karitas ali na župnijske urade. GASILCI POMAGALI V STISKI Po besedah poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavka Brica je bilo v ponedeljek na terenu okoli 350 gasilcev, ki so se borili z naraslim vodovjem, reševali živali in imetje ter pomagali pri odpravljanju posledic poplav. Čez noč so imeli organizirana dežurstva. Nazarski in šmar-ški gasilci pa so se morali boriti z vodo tudi v lastnih gasilskih domovih. Lokalni hudournik je ogrožal domačijo Gmajner v Lenartu. (Foto: Stanko Ogradi) Škoda, ki jo je naredila Lučnica. (Foto: Izabela Supin) Na plazu v Dol-Suhi so preusmerili vodo, prebivalcem od plazu ogrožene stanovanjske hiše je bila odrejena začasna izselitev. Trenutno so pri sorodnikih. Stanje si bo ogledal geolog, velika verjetnost pa je, da poslopja ne bo mogoče rešiti. Kot drugod so bili tudi tukaj aktivirani štab civilne zaščite in gasilci, ki so skupaj z občani priskočili na pomoč, kjer je bilo potrebno. Tako so med drugim v Grušo-vljah iz poplavljenega hleva rešili 40 govedi in štiri prašiče ter izčrpali vodo. OBCINA SOLČAVA Na Solčavskem je izjemno močno nočno deževje povzročilo resne težave na cestah in mostovih. Glavna cesta Luče-Solčava-Logarska dolina je na večih mestih izpodjedena, plazovi ovirajo prevoznost, cesta v Matkov kot je bila neprevozna. Tudi nekatere ceste do samotnih kmetij so bile v torek še neprevozne. Če bi se deževje nadaljevalo, bi bile ogrožene tudi hiše in gospodarska poslopja. Vsi razpoložljivi stroji so bili na delu na cestah in ob hudourniških pritokih, pri reševanju imetja so sodelovali gasilci, civilna zaščita in občani. Na pomoč so prispele tudi cestno vzdrževalne enote VOC Celje. V ponedeljek opoldne se deževje še ni povsem umirilo, voda v strugi Savinje pa ni več naraščala. OBČINA LUCE Po besedah župana Cirila Rosca je razdejanje po vodah, ki so se delno že umaknile, precejšnje. Poplavljali so predvsem Lučnica in hudourniki praktično v vseh naseljih občine. Tako zaradi zaledne vode kot zaradi podtalnice je bilo v vodi okoli 80 poslopij. Zaradi pla- Lokalni hudournik je razdejal cesto v Dolu pri Gornjem Gradu. (Foto: Stanko Ogradi) Poplavljanje Rogačnika v občini Luče (Foto: Katja Moličnik) Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 1264 Kot je povedal župan Alojz Lipnik, je bilo poplavljenih nekaj hiš. Največ škode je na infrastrukturi, na cestah so veliki nanosi naplavin, sprožilo se je več manjših zemeljskih plazov. Zaradi težav v prometu je v torek odpadel pouk v podružnični šoli. zenja so morali v Podveži evakuirati dve družini, ki sta si našli zatočišče pri sorodnikih sosedih. V naslednjih dneh se najbolj bojijo plazov, saj je zemljina povsem razmočena, tudi v torek je v Lučah deževalo. Posledice divjanja vode so vidne Iz občin, Oglasi Na pomoč po poplavah je priskočila tudi Slovenska vojska. (Foto: Benjamin Kanjir) KDO BO PLAČAL SANACIJO POPLAV? na vseh občinskih cestah, kjer je škoda zaradi udrtih bankin in usadov že na prvi pogled precejšnja. Pouk v šoli je bil v ponedeljek in torek odpovedan. OBČINA GORNJI GRAD Ekstremno deževje je povzročilo razlitje Drete in hudourniških pritokov. Poškodovane so številne občinske ceste in mostovi, cesto v Lenartu je odtrgalo. Še v torek so bile tri domačije odrezane od sveta. Po besedah župana Stanka Ogradija so bile prizadete vse tri krajevne skupnosti. Hudo je bilo v naseljih Prod, Kropa, Čeplje, pa tudi v Novi Štifti. Po prvih ocenah je bilo s površinsko vodo ali podtalnico zalitih okoli 80 objektov, manjše gospodarsko poslopje pa je bilo delno porušeno. Zabeležili so okoli deset plazov, velika pa je tudi erozija na priobalnih območjih. Veliko škode so povzročile naplavine iz gozdov, ki so se zagozdile in preprečile odtok vode. V prihodnji številki Savinjskih novic bomo poplave obravnavali v temi tedna. Več fotografij lahko najdete na www.savinjske.com (geslo: z5s11d). Marija Lebar Minister Bogovi« se je sestal z župani občin SAŠA regije Na tiskovni konferenci, ki so jo po ogledu posledic poplav pripravili na Mestni občini Velenje, je minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič strnil vtise o škodi, ki so jo povzročile narasle reke. Župane in županjo pa je zanimalo predvsem to, kdo bo plačal sanacijo objektov, cest in vodotokov. Poudarili so, da že več let opozarjajo Agencijo Republike Slovenije za okolje na slabo stanje vodotokov in vedno naletijo na gluha ušesa. Kje bodo sedaj dobili sredstva za sanacijo ogromne škode? Več o sestanku županov z ministrom Bogovičem preberite v naslednji številki. Katja Remic Novak Zgornjesavinjski župani so v skupni izjavi zapisali: »Opozorila občin in občanov ter vse urgence za reševanje vsaj najnujnejših lokacij naletijo na gluha ušesa vse od, vsaj za nekatere, pozabljenih poplav v letu 1990.« (Foto: Katja Remic Novak) PODRUŽNIČNA OSNOVNA SOLA BOČNA Malo drugačne lešnikove dobrote V sredo, 25. oktobra, so učenci podružnične osnovne šole Bočna v goste povabili starše, starejše brate in sestre ter dedke in babice, da jim povedo, kaj vse so se to jesen naučili o lešnikih. Najprej so pripravili pester program s pravljico o veverici, ljubiteljici lešnikov, temu so sledile pesmi in deklamacije, manjkala ni niti harmonika. Zabavnejši del je bil kviz o poznavanju tega gozdnega sadeža, kjer sta se pomerili dve mamici proti dvema očetoma. Po napetem podaljšku je zmaga pripadla mamicam, vsi prisotni pa so bili ob kvizu deležni veliko zabave. V drugem delu srečanja je sledila pokušina raznih lešnikovih jedi, ki so jih pripravile mamice učen- cev. Lešnikova torta, razne vrste peciva, keksi, namazi, solate in domača lešnikova čokolada, vse to se je znašlo na jesensko okrašeni mizi. Recepte sta zbrali učiteljici, navdušenja nad manj običajni- mi jedmi pa med obiskovalci kar ni zmanjkalo. Štefka Sem Pokušina lešnikovih jedi (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 17 Organizacije ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-ŠMIHEL Romali na Tinsko in Slomškovo Ponikvo Na Tinskem Vrhu v župniji Zibika je v soboto, 20. oktobra, mozirske romarje sprejel župnik Alojz Podkrajnik, po rodu iz Luč, in nato daroval v cerkvi Matere božje mašo za Karitas. Popoldne so obiskali še Slomškov dom na Ponikvi. Sodelavci mozirske Karitas, člani dobrodelne skupine pri župnijskem pastoralnem svetu in drugi župljani so se oktobra odpravili na romanje z namenom, da v skupni in osebni prošnji najdejo moč, potrebno za premagovanje vsakdanjih težav in delo z ljudmi v stiski. Sončen oktobrski dan jim je ponudil tudi obilje lepega razgleda po lepotah Štajerske. S slemena strmega griča so se romarji najprej razgledali po Zibiki. Izvor imena, zgodovino kraja ter cerkva sv. Ane in Matere božje na Tinskem Vrhu jim je s slikovito, živo govorico, začinjeno s humorjem, razložil Alojz Podkrajnik, duhovni upravitelj Župnije Zibika. V 20. stoletju je dala župnija veliko duhovnih poklicev, letos edinega novomašnika celjske škofije, Ivana Šumljaka. Slišali so o utripu sodobnega življenja kraja ter se nasmejali anekdotam iz življenja znanih krajanov, med katerimi je zdajšnji minister Vinko Gorenak. S Tinskega Vrha jih je pot vodila na Slom, kjer je bil 26. 11. 1800 rojen Anton Martin Slomšek. Rojstna hiša edinega slovenskega blaženega je preurejena v muzej. Pripoveduje o duhovniku in škofu, čigar opus je že za časa nje- govega življenja obsegal petdeset tiskanih del. Po besedah lokalne vodičke postaja Slomškova Ponikva prostor druženja različnih stanov in skupin. Andreja Gumzej Romarji, med njimi zibiški župnik Alojz Podkrajnik (v zadnji vrsti tretji z leve), na stopnicah pred cerkvijo sv. Ane, katere notranjščina je bogato kamnoseško okrašena. (Foto: AG) NOČ ČAROVNIC IN TETKA JESEN V LOGARSKI DOLINI Ob rajanju čarovnic odprli senzorično pot v Pravljičnem gozdu Andreja Bizjak in Primož Plesnik sta ob pen-zion Na razpotju letos ponovno privabila veliko število obiskovalcev. Ob pomoči številnih domačinov in animatorjev sta zadnji oktobrski dan pripravila Noč čarovnic in prihod tetke Jeseni. Žal je slednja imela nekaj smole, saj so ji prijateljice čarovnice ukradle knjigo s coprnijami in v Logarski dolini pricoprale snežno odejo. A to otroke, ki so se zabavali ob nastopu Foxy teens, ni nič motilo. Tudi coprnik Snegoljub Škijoc (Franci Pod-brežnik) je bil več kot navdušen nad prvim snegom, ki ga je izkoristil za smučarske vragolije. Smuči so bile idealen prostor za zapis na-povednika programa. Ta je bil kljub hladnemu vremenu »vroč« in bogat, saj so ga »ogrele« tudi male in velike čarovnice s svojim plesom. Ob tem je komisija izbrala najlepšo malo čarovnico. Poleg čarovniškega plesa so lahko otroci svojo domišljijo sproščali tudi v ustvarjalnih delavnicah ali ob ogledu Pravljičnega gozda. Ta je letos dobil prenovljeno podobo - senzorično pot, ki so jo uradno predali namenu prav na ta dan. Po besedah nosilke projekta Andreje Bizjak so pravljice v gozdu ob penzionu nadgradili in jim dodali koristno in poučno noto. Tako bo sedaj na vsaki pravljični postaji ena od senzorič-nih in motoričnih nalog v povezavi s pravljico, ki jo otrok opazuje. »Poučne vsebine smo pripravili ob pomoči Zavoda za gozdove Slovenije. Tako se bodo otroci lahko tudi o gozdu marsikaj naučili, obenem bo senzorična pot pripomogla k njihovemu zgodnjemu razvoju. Sicer pa poskušamo skozi vse leto delovati eko, saj menimo, da bi se starši z otroki morali bolj pogosto podati na sprehod v gozd in spoznavati naravo. Preko senzorične poti naj bi bili spodbujeni k temu, kaj početi v gozdu, in otroku pomaga, da z vsemi svojimi čuti doživi gozd in naravo,« je med drugim izpostavila Bizjakova in poudarila, da je pro- jekt delno financiran iz sredstev LAS. Zaradi obilice snega, ki je v Logarski dolini zapadel konec oktobra, je prišlo do okvare električnih vodov in program je bil ob zaključku okrnjen. Kljub temu so tako starši kot otroci ob pravljicah uživali. Na številnih točkah so skuhali čokolado, pletli, poskusili zdravilni čaj, zamesili čarobne žemljice, izdelovali polstene izdelke iz solčavske volne in zapeli ob tabornem ognju. Marija Šukalo V Pravljičnem gozdu so rajale male in velike čarovnice. (Foto: Marija Šukalo) 18 Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 C Ljudje in dogodki, Organizacije, Šport ALYIN MARTINOV KONCERT Za najhitrejše brezplačne vstopnice Za mozirsko pevko Alyo je pestro leto, v katerem praznuje 10-letnico glasbenega nastopanja. Ob obletnici je že pripravila dva večja koncerta, tretji bo to soboto v Hmeljarskem domu v Šempetru. Martinov koncert z gosti bo po besedah energične pevke prava poslastica, saj se ji bodo na odru pridružili skupina Earth Shock, raper Trkaj, s katerim se pogosto družita na odrih po Sloveniji, in ansambel Golte. Kako gresta skupaj tako različni zvrsti, kot jih izvajata Alya in Goltejevci, se bodo obiskovalci premierno lahko prepričali prav na Martinovem koncertu, saj Mozirjani pripravljajo skupno presenečenje. »Želela sem si narediti skupni projekt s sokrajani, ansamblom Golte, saj letos oboji praznujemo 10-letnico in premierno nam bodo obiskovalci lahko prisluhnili prav na tem koncertu,« je omenila Alya. Pred koncertom bodo lahko obiskovalci uživali ob brezplačnem pečenem kostanju, »after party« bo pripadel ansamblu Golte, eden od obiskovalcev bo prejel čudovito nagrado. Letošnje leto je bilo za Alyo zelo delavno, precej načrtov pa ji je prekrižal zlom gležnja, ki jo je preko poletja nekoliko umiril. V jubilejnem letu je posnela novo pesem z naslovom Moja pesem, »Za mano je lepo leto, v duhu 10-letnice in ne bi si mogla želeti lepšega,« je dejala Alya, ki bo zadovoljstvo delila tudi z bralci Savinjskih novic, katerim podarja pet brezplačnih vstopnic za koncert v Šempetru. za katero je posnela tudi videospot. Trenutno pridobiva pravice za pesem, ki ji jo je podarila slovita ameriška pevka Pink. Pesem je že posneta in le čaka na premierno predvajanje. Poleg tega s svojo ekipo pripravlja nov akustični repertoar, saj je ljubiteljica nastopov v živo. Edina želja, ki se ji letos ni izpolnila, je organizacija humanitarnega koncerta za otroke s posebnimi potrebami v mozirski dvorani. Le-tega bo izvedla v prihodnjem letu. Štefka Sem ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga v gosteh pri prvouvrščeni ekipi Odbojkarska ekipa OK KLS Ljubno je v soboto gostovala v Šoštanju pri prvouvrščeni ekipi na prvenstveni lestvici 3. DOL ženske - vzhod, OK Kajuh Šoštanj. Domačinke so bile do te tekme še neporažene in so veljale za nesporne favoritinje tekme. Vendar so se stvari začele odvijati v prid odbojkaric z Ljubnega že v prvem setu, ki se je po dolgotrajnem športnem boju končal z rezultatom 30:28 za OK KLS Ljubno. Domači trener je v drugem setu ponovno uspel motivirati svojo ekipo in domačinke so z dobrimi servisi, obrambo in tudi nekaj napakami gostujočih dobile dva zaporedna seta in rezultat obrnile sebi v prid. V četrtem setu so se Ljubenke ponovno zbrale, dobro servirale, sprejemale in z napadalno igro uspele izenačiti rezultat in si pridobile možnost za zmago v petem setu, kar jim je po dobri igri tudi uspelo. Rezultat torej 2:3 (28:30, 25:23, 25:18, 18:25, 8:15) za gostujočo ekipo OK KLS Ljubno. Tako so zabeležile drugo letošnjo prvenstveno zmago, kar pa vrstnega reda na prvenstveni lestvici ni spremenilo, saj po šestih krogih še vedno ostajajo na predzadnjem mestu. Možnost za izboljšanje bo že v naslednjem krogu, ko se na domačem parketu srečajo z zadnjo ekipo na lestvici. Manj uspešna je bila ekipa kadetinj, ki je nastopila na turnirju v Šoštanju in obakrat izgubila z rezultatom 0:2 proti ekipi Kajuh Šoštanj in NKB Maribor. Franjo Atelšek LJUDSKA UNIVERZA VELENJE O sladkih jedeh in domačih čajih Po peki je ostal še čas za pokušino Konec oktobra sta na Ljubnem ob Savinji in v Lučah potekali delavnici v okviru projekta Most do znanja in priložnosti. Projekt na območju Zgornje Savinjske doline izvaja Ljudska univerza Velenje. Delavnico peke sladkih jedi je vodila Darja Miklavžina iz Škal pri Velenju, dobitnica številnih priznanj za svoje domače izdelke. V Fašunovi hiši so udeleženke pripravile štiri vrste peciva rafaelo, polnozrnate piškote, kvašene rogljičke s skuto in limonine polmesece. Pri pripravi in peki so udeleženke aktivno sodelovale sladkih dobrot. (Foto: Štefka Sem) in hkrati izvedele številne skrivnosti, brez katerih pri peki sladkih jedi ne gre. Udeleženke je v imenu univerze pozdravila Biserka Plahuta. Vesna Petek Vodušek je poznavalka široke uporabe raznih zdravilnih zelišč. Na predavanju v Lučah se je omejila na moč in uporabo le-teh v čajih. Ker velja rek, da za vsako bolezen rožca raste, so udeleženci tega predavanja izvedeli, katere so primerne za različne težave in bolezni. Štefka Sem Prvih pet bralcev, ki bo v petek, 9. novembra, do 14. ure poklicalo v uredništvo Savinjskih novic na telefon 83 90 790, bo prejelo po eno brezplačno vstopnico za Alyin Martinov koncert v Šempetru. Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 19 Šport LJUBLJANSKI MARATON Gornjegrajski tekači dosegli načrtovane cilje Člani ekipe Energetik šport so z lastnimi rekordi pretekli Ljubljanski maraton. (Foto: Janez Pustoslemšek) 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 6. KROG Še en poraz »graščakov« Ne le poškodbe, tudi kazni zaradi kartonov so botrovale še enemu porazu »graščakov« v zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva. Zdesetkana četica trenerja Peziča je tako doživela že peti poraz v sedmih krogih, kar jih počasi oddaljuje od sredine razpredelnice. V drugem delu jih bržkone čaka ogorčen boj za obstanek, ki pa, po razporedu sodeč, še zdaleč ne bo lahek, saj gostujejo pri obeh neposrednih konkurentih tako v Slovenskih Goricah kot pri Vukotu v Ljubljani. Za ohranitev statusa pr-vokategornika bo zato še kako pomembno dobiti tudi kakšno točko doma s Kixom, Oplastom ali s Puntarjem. Najprej pa je na vrsti gostovanje pri aktualnih prvakih v Litiji, ki jim letos ne gre vse po načrtih. Za stik z vrhom potrebujejo vse tri točke in naredili bodo vse, da jih osvojijo. Je pa ta vikend svojo prvo zmago osvojila ekipa KMN Nazarje Glin v kategoriji U-18. V Oplo-tnici so z visokih 4:14 premagali domači Kebelj, njihovi starejši kolegi U-21 pa so doma remizirali s favorizirano ekipo Dobovca, kar je izredno lep uspeh in napoved dobre sezone. Franjo Pukart KMN Puntar Tolmin : KMN Nazarje Glin 4:1 (3:1) Strelci: 1:0 Rosič (3), 2:0 Bizjak (14), 3:0 Ro-sič (14), 3:1 Golob (17), 4:1 Vidič (33). Rumeni karton: Vasko Kugler (Nazarje Glin). Rezultati 7. kroga: Puntar : Nazarje Glin 4:1, Dobovec Trgovine Jager : Slovenske Gorice 9:2, Bronx Škofije : Oplast Kobarid 7:2, Vuko Ljubljana : Predilnica Litija 2:5. Lestvica po 7. krogih: 1. Dobovec Trgovine Jager 19, 2. Predilnica Litija 16, 3. Bronx Škofije 13, 4. Oplast Kobarid 11, 5. Puntar 11, 6. Nazarje Glin 4, 7. Slovenske Gorice 3, 8. Vuko Ljubljana 3. Najboljši strelci: 12 Jani Ručna (Oplast),10 Aleš Vrabel (Dobovec), 8 Alen Fetič (Predilnica Litija), Boštjan Klemenčič (Slovenske Gorice), 6 Blaž Metulj (Nazarje Glin) ... Ljubljana je bila tudi letos zadnjo nedeljo v oktobru v znamenju Ljubljanskega maratona. Pred startom je bilo veliko govora o vremenu, ki tokrat ni bilo naklonjeno tekačem. Sneg, dež in hud mraz so dodobra prestrašili preko 16.000 tekačev, kolikor jih je bilo na startu. A po poku pištole je bilo vse pozabljeno, prepustili so se tekaškemu užitku, ob glasni spodbudi številnih navijačev pa je bila pot do cilja skoraj enostavna. Povabljeni afriški atleti tokrat zaradi vremenskih razmer niso dosegli rekordnih časov. Je pa večina tekačev iz tekaške skupine Energetik Planinska orientacijska liga Smrekovec je pričela z novo sezono tekmovanj v planinski orientaciji. Prvo tekmo, ki je potekala v soboto, 20. oktobra, je organiziral mladinski odsek Stonoga Planinskega društva Nazarje. Tekmovanja, ki je potekalo po pobočjih planote Dobrovlje, se je udeležilo preko 30 ekip iz planinskih društev sa-vinjsko-šaleške regije. Okoli 160 tekmovalcev se je zbralo na športnem igrišču v Nazarjah, nato pa so porazdeljeni v sedem kategorij in 34 ekip podali v raziskovanje Dobrovelj. Proge so se razlikovale po stopnjah zahtevnosti, poleg znanja iz orientacije so morali tekmovalci pokazati tudi znanje iz prve pomoči in planinstva. TG šport, ki so pod vodstvom Janeza Pustoslem-ška trenirali celo leto, dosegla svoje osebne rekorde. Veliko skupnih treningov in odtečenih tekem jim je prineslo dovolj izkušenj, da so bili kljub težkim pogojem hitri. Sedaj se je zunanja tekaška sezona končala, zato bodo treninge nadaljevali v telovadnici v Gornjem Gradu, kjer bodo okrepili telo, da bo za prihodnje podvige še močnejše. Lahko se jim pridružite tudi ostali, ki bi radi trenirali in tekli v prijetni družbi in pod strokovnim vodstvom. Štefka Sem Rezultati: - Kat A: 1. PD Nazarje, 2. PD Šoštanj, 3. PD Nazarje - Kat B: 1. PD Šoštanj, 2. PD Nazarje, 3. PD Ljubno ob Savinji - Kat C: 1. PD Nazarje, 2. PD Gornji Grad, 3. PD Rečica ob Savinji - Kat D: 1. PD Rečica ob Savinji, 2. PD Velenje - Kat E: 1. PD Nazarje, 2. PD Ljubno ob Savinji - Kat F: 1. PD Gornji Grad, 2. PD Šoštanj, 3. PD Šoštanj - Kat G: 1. PD Vinska Gora Verjetno nič na svetu ne sliši toliko neumnosti, kolikor jih sliši kakšna slika v muzeju. Edmond de Goncourt NOVA SEZONA LIGE SMREKOVEC Prva tekma po Dobrovljah v organizaciji Stonoge 20 Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Prva tekma na domačem parketu za prvo zmago V soboto, 20. oktobra, se je začela nova sezona v 3. SKL vzhod, kjer nastopajo nazar-ski košarkarji. V klubu je prišlo do sprememb v igralskem in trenerskem kadru. Nazarski košarkarji so gostovali v Celju pri novincu v ligi Luxurisu in izgubili z 80:64. Že naslednjo soboto so v 2. kolu gostili ekipo Primafoto, ki je v 1. krogu izgubila na svojem parketu proti Bistrici. Nazarčani so po dramatični tekmi zmagali v podaljšku. Obe moštvi sta želeli popraviti vtis iz prve kroga prvenstva, ko sta zabeležili poraz. Zato se je na parketu bil zagrizeni boj za vsako žogo. Nobeno moštvo si ni priigralo pomembnejše prednosti. Ob koncu so domačini imeli napad za zmago, vendar so ga gostje ustavili z osebno napako. Tudi prosta meta nista zadela tarče in igral se je podaljšek. Odločilen trenutek podaljška je bil prekršek gostujočega košarkarja Koniča, ki si je zaradi reakcije na sodniško odločitev prislužil še tehnično napako. Kapetan Nazarčanov Blaž Vodončnik je to napako s prostimi meti hladnokrvno pretvoril v otipljivo prednost, ki so jo domači košarkarji nadgradili in do konca zanesljivo obdržali. Tudi sicer je bil Vodončnik razpoložen za igro in je v odločilnih trenutkih zadeval pomembne mete, na GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Priložnost za igro je dobil mladi Aljaž Paulič. (Foto: Roman Mežnar) koncu pa je v svojo statistiko zabeležil kar 27 točk. Nazarska ekipa je pred sezono doživela kar nekaj igralskih sprememb. Članski dres je prvič oblekla šesterica novincev. Po odhodih ka-petana Dejana Valenčaka, Mihe Čmera in Raj-ka Rituperja so nova imena v članski ekipi Sa- ša Dragičevič, ki je prišel iz ekipe Celjski vitez, Mitja Goršek iz Hrastnika, Boris Lesnjak iz Elektre, Matic Repše, ki je posojen iz Elektre, in mlada domača košarkarja Bor Lenarčič ter Aljaž Paulič. Prišlo je tudi do menjave strokovnega vodstva ekipe. Novi trener članske ekipe je postal Veljko Petranovic, nekdanji reprezentant Jugoslavije, ki je do sedaj vodil mladinsko ekipo. Njegov pomočnik v novi sezoni bo Marko Finkšt. Sledi prvenstveni premor zaradi pokalnih tekem. Nazarčani bodo gostovali 10. novembra v Slovenski Bistrici. Roman Mežnar Nazarje : Primafoto Slovenj Gradec 91:81 (18:16, 18:23, 18:15, 19:19, 18:8) 2. krog: Calcit Basketball : Bistrica 72:85, Nazarje : Primafoto 91:81, Komenda Hram Gorjan : Luxuris Celje 62:78, Tinex Medvode : Krka mladi 83:93, Vrani Vransko : Janče Prit 81:76, Konjice : Posavje Krško 66:83. Lestvica po 2. krogu: 1. Posavje Krško 4, 2. Luxuris Celje 4, 3. Krka mladi 4, 4. Bistrica 4, 5. Vrani Vransko 4, 6. Janče Prit 3, 7. Nazarje 3, 8. Primafoto 2, 9. Tinex Medvode 2, 10. Konjice 2, 11. Komenda Hram Gorjan 2, 12. Calcit Basketball 2. RECICA OB SAVINJI Na delu tudi ženski cvet tenisa S soncem obsijana igrišča na Rečici ob Savinji so oktobrsko nedeljo zvabila na peščene tenis terene še ženske ljubiteljice loparjev in rumenih žogic. Na zgornjesavinjskem mini turnirju so pokazale zadovoljivo bero znanja in spretnosti, ki so jo združile še z zabavo in prijetnim druženjem. Prvo ime turnirja je bila nedvomno Nataša Božič, ki je slavila pred Anjo Rosenstein, tretje mesto pa je pripadlo Ireni Jurjevec. Dobro razpoložene udeleženke prvega tovrstnega turnirja so obljubile, da bodo za prihodnje leto še bolj pridno trenirale, obenem pa izzivajo in pozivajo še ostale predstavnice nežnejšega spola, da se jim pridružijo v čim večjem številu. Franjo Pukart Udeleženke turnirja so obljubile, da bodo za prihodnje leto še bolj pridno trenirale. (Foto: Franjo Pukart) Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 12D Pisma bralcev, Črna kronika, Oglasi Č R N A K R O N I K A • VLOMILEC NA OGLEDU Šentjanž: V noči na 30. oktober je neznani storilec vlomil v vikend v Šentjanžu. V objekt je vstopil tako, da je s topim predmetom razbil vhodna vrata. Pregledal je notranjost, odnesel pa ni ničesar. Z vlomom je povzročil za okoli 200 evrov škode. • DVA VLOMA NA PRAZNIČNI DAN Prihova: 31. oktobra v popoldanskem času je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Prihovi. Hišo je v celoti preiskal in iz notranjosti odnesel več kosov zlatega nakita in nekaj gotovine. Istega dne je na policijsko postajo poklical občan in povedal, da so mu v popoldanskem času, ko ga ni bilo doma, vlomili v stanovanjsko hišo na Prihovi. Tudi ta objekt je vlomilec v celoti preiskal in odnesel več kosov zlatega nakita. • VINJEN RAZGRAJAL IN NAPADEL POLICISTE Mozirje: 4. novembra je mozirske policiste poklical občan in povedal, da v svojem stanovanju v bloku razbija moški, zaradi česar njegov otrok ne more spati. Na kraj so bili poslani policisti, ki so izvedeli, da je moški že tekom dneva v stanovanju vinjen razbijal, pri tem je tudi padel in se poškodoval. Zaradi tega je bila obveščena dežurna zdravstvena služba Mozirje, ki je prišla na kraj dogajanja. Ker je moški še vedno razgrajal in se ni pomiril, mu je bilo odrejeno pridržanje. Pri tem je med postopkom z železnim montirnim orodjem napadel policista. Bil je obvladan in vklenjen. Občanu so bile nato, ko se je pomiril, odstranjene lisice in nudena prva pomoč. Zatem je nenadoma spet napadel policista in ga udaril v predel glave. Občan je bil ponovno obvladan in odpeljan v prostore za pridržanje. • VODNA UJMA Zgornja Savinjska dolina: O posledicah katastrofalnih poplav Savinje, Drete in njunih pritokov 5. novembra si lahko več preberete na straneh 13 do 17. Zahvala »poštenemu« tatu Zahvaljujem se tatu, ki mi je 24. oktobra iz sicer odklenjene domačije v zaselku Kolovrat pri Mozirju ukradel 245 evrov iz denarnice v času, ko sem zunaj kosil travo. Pri tem je bil toliko »pošten«, da mi je pustil dokumente in plačil- Zadnjo oktobrsko nedeljo je sneg pobelil naše kraje. Zagotovila cestnih služb, da jih ne bo presenetil, le niso bila ravno resnična. Sneg jih morda res ni presenetil, del, ki bi jih morali opraviti pred sneženjem, pa prav gotovo niso opravili. Ob cesti na relaciji Nova Štifta-Črnivec je bilo po sneženju skoraj nemogoče peljati, saj so se številna drevesa in vejevje nagnila tako globoko na cestišče, da le-to ni bilo prevozno. Namesto delavcev podjetja Vzdrževanje in obnova cest (VOC) iz Celja, ki skrbijo za regionalne ceste, so morali drevje ob cestišču posekati in poskrbeti za prevoznost kar štirje gasilci novoštiftnega prostovoljnega gasilskega društva. Na ogled je v času, ko so se gasilci trudili, da zagotovijo prevoznost ceste, prišel sam preglednik cest. Le-ta je na očitke, da njihova služba tega ni opravila pravočasno, le skomignil in dodal, da za to delo pa ni bilo denarja. Kaj bo šele, ko bo prava zima z veliko snega? ŠS Pojasnilo na dopis Čisti računi, dobri sosedje ni kartici. Sosedom pa vseeno priporočam, da zaklepajo hiše, da še njih ne preseneti kakšen manj »pošteni« tat. Jože Jurc Ljubija 91 Mozirje Zg. Savinjska dolina je pridobila novo odprtje lokala Diva's, ki v veliko zadovoljstvo gostov postreže vsakemu tudi s pozitivno voljo in energijo in prenekateri si tako lahko oddahnejo po napornem delu ali opravilu. Lokal je prestal vse inšpekcijske preglede, dobil vsa dovoljenja za obratovanje in skladno s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetiji in njemu nadrejenega Zakona o gostinstvu spoštuje vso zakonodajo. Tako ostro zavračam natolčeva-nja in hujskanje iz članka Čisti računi dobri sosedje. Razumljivo je, da se je z odprtjem lokala spreme- nilo marsikaj v Nazarjah, vendar nikakor ne more biti lokal odgovoren za loputanje z vrati, muziko iz avtomobilov, uživanjem prepovedanih substanc in varnostjo avtomobilov na parkiriščih, ne glede na obratovalni čas lokala Diva's. Za red v državi skrbijo pristojne institucije in prepričana sem, da lahko svoje delo dobro opravljajo. Iz dopisa Čisti računi, dobri sosedje je jasno razvidno splošno nezadovoljstvo nad mladimi in hipotetična nevarnost, ki naj bi izvirala iz njih. Tako naj bi bile v nevarnosti odprta tržnica, parkirani avtomobili, zelenice ... Toda ali je to nevarnost, ki izhaja iz novo odpr- (HI Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 C Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi tega lokala? Bi se z ukinitvijo podaljšanega obratovalnega časa sosedje rešili hipotetičnih nevarnosti igel, prepovedanih substanc itd? Tako človek včasih nehote dobi občutek, da rek Na mladih svet stoji dobi povsem drug pomen. Da kljub vsej energiji, ki jo vložiš za delo, trud, nikoli ni dovolj dobro „To-da vsi občani soustvarjamo našo skupnost in ali res ne želimo dati priložnosti mladim? Včasih nas je motila Iverka in Glin, danes lokali, jutri proizvodnja ... Vsak posameznik sooblikuje našo družbo in vsi smo odgovorni za stanje kot ga imamo in za gospodarsko krizo, ki jo imamo. In zaradi peščice ljudi (oz. podpisana je tako imenovana samo ena oseba, a celoten članek govori v množini???) ki mladino ovirajo pri doseganju svojih ciljev bi se kljub temu strinjali z ukinitvijo podaljšanega obratovalnega časa ne glede na to da nisem kršila ni- ti enega zakona in se držim načel oz. zakonov ki so mi bili dodeljeni. Vedno več vas govori da mladina samo pohajkuje naokrog in nič ne dela, ko pa si nekdo hoče ustvarit kariero ga pa na vsakem koraku ovirajo in skušajo preprečiti uspeh (v tem primeru moj). Tudi v bodoče se bom trudila po svojih najboljših močeh in bom naredila vse da se bodo moji gostje še naprej počutili najboljše in se bodo radi vračali. Zahvalila bi se vsem tistim, ki me podpirate in verjamete vame ne glede na to da me je dotična oseba obtožila grdih in neresničnih stvari za katere dobro veste da so se v Nazarjih dogajale že pred odprtjem mojega lokala! Zato vsi vljudno vabljeni na dobro kavico z okusnim rogljičkom ter tudi kakšno osvežilno pijačo ki vam jo bomo postregli iz srca in z dobro voljo! Mateja Lever Diva's Caffe Zaspi, mama moja, zaspi! Zapri se v tihe, globoke sanje, vzemi me kdaj za trenutek vanje, ko mi bo na tem svetu hudo. (Tone Kuntner) ZAHVALA Elizabeta PREPADNIK 15.11.1930 - 24.10.2012 Ob boleči izgubi naše drage mame izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in nesebično pomoč. Hvala gospodu patru Karlu Geržanu za opravljeno sveto mašo, organistki Evi, govornici gospe Valčki in citrarju Karliju. Zahvaljujemo se tudi vsem zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju, ki ste ji kadarkoli pomagali v času njene dolgoletne bolezni. Hvala osebju domov starejših občanov v Gornjem Gradu in na Polzeli. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Težke reči mi pravi veter nocoj, grenke in bridke pozdrave mi nosi, tiho v vejevju joče in prosi, kot da na tihem žaluje z menoj. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, deda in pradeda Alojza TOSTOVRŠNIKA 18.3.1921 - 20.10.2012 se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju v Centru starejših Gornji Grad, ki so mu nesebično lajšali trpljenje, nam pa nudili oporo, ko nam je bilo najhuje. Najlepša hvala vsem, ki ste našega ata pospremili k večnemu počitku, darovali sveče, cvetje, svete maše in nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Najlepša hvala gospe Silvani Robnik za lepe poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu dekanu Martinu Pušenjaku in gospodu Marku Tostovršniku za opravljen obred in lepe misli, hvala pogrebni službi Anubis. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju. Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal. Odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA V lepem jesenskem dnevu nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Jože GERMADNIK iz Ljubije pri Mozirju 15.2.1936 - 22.10.2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi slovesa, govorniku za poslovilne besede, po-grebcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi t * MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 23 Za razvedrilo TA VRAŽJI TELEFON Darko Atelšek, kapelnik Suške bande: »Halo. Ne, nič me ne motite, sem ravno sredi koncerta, kar povejte. Kako napačna številka, saj ste me dobili? A da nočete mene? Pa saj sploh ne veste, kako fejst zgledam. Kaj? Da vas že čakajo? Toliko, kolikor jih čaka mene, najbrž ne, pa se vseeno pogovarjam ...« NAGRADNI STEREO POLJUB Znana Zgornjesavinjčana, Solčavan iz Žalca in Lučan iz Krnice, Franci Podbrežnik - Solčavski (levo) in Rok Suhodolnik sta ondan pred množico navdušenih prijateljev izvedla »stereo poljub«. V nagradni igri Biomase »Ni ga čez les, če je le nekaj vmes« je srečna izžrebanka dobila poleg vreče peletov še terno, dva »žrebca«, ki sta v luftu zagrela brhko gospo, da ji je v hipu vroče bilo. MOGOČE BO DRUGJE VEČ MOŽNOSTI ZADETKA Podpredsednik parlamenta Jakob Presečnik ljubenski podžupanji Anki Rakun (levo) in na-zarski županji Majdi Podkrižnik ob njuni žolčni razpravi: »Lepo dekleti, da se zanimata za nedeljske volitve, lahko pa bi se tudi za nedeljski loto. Če bi kaj zadeli, bi to obogatilo občinski proračun.« 24 Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 Križanka, Informacije kolo pri vozu najvišji vrh turčije velik gumijast čoln m raftamje hitra step-ska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v afriki evropski veletük norost, neumnost evr. umetnostni slog med renesanso in klasicizmom obleka. oblačilo zmes lipidov iz surove ov- Cjevolne (za mazila, kremee sestavil: peter ljdir prostor zaobrtno dejavnost vštet znesek močen odsev kem. simbol zautij VELIK MORSKI RAK Cas pred praznikom, ko se neha delati kastrat. evnuh umetnik del iz dobe starih grkov in rimljanov upor proti OBSTOJEtl OBLASTI zolajev roman josip broz ■.?. glavno mesto jordanije GLAS PRI RISANJU oblazinjena večsede-znAZGFA danska igralka {nielsen} darilo am. satirik (buchwald) odlagano. debelejše deblo brez vej ekipa. moštvo minatti, ivan kem simbol za molibden sl. politik in publicist (anton, 1376-1914) ljubkovalno 2 ime (katarina) osmero-kotnik Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: DERMOTA - si. politik in publicist (Anton); SPADO - kastrat, evnuh; TAFT - gosta, gladka tkanina iz svile; v._J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OBKLADEK, PREPROGA, LOM, IDOL, MOZIRJE, AT. KIKLOP, PANO, PAJK, VAASA, OMOT. OREADA, VOK, LENOST, BALEARI, TRS, PREJEMEK, IMS, RIT, LAMELA, SVIT. AKONITIN, STOICA, KAPITALA, KATRAN v_J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 9. november ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Neke zvezdne noči Sobota, 10. november ob 8.30. Cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Dreti Martinov pohod do toplarja ob 10.30. Bohačev toplar v Nazarjah Kulturni program, blagoslov mladega vina ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Braslovče II Nedelja, 11. november ob 11.11. Mozirski trg Začetek pustnega časa v Mozirju Sreda, 14. november ob 16.30. Knjižnica Rečica Ura pravljic: Miki in zvezda želja ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Neke zvezdne noči Četrtek, 15. november ob 17.00. Restavracija Gaj Mozirje Predavanje Dobra higienska praksa v čebelarstvu ali Haccp v čebelarstvu Petek, 16. november ob 18.00. CSU Nazarje Zazumbajte s Plesno šolo Spin ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM DRUGO - PRODAM Prodam bikca, sivca, starega 12 dni; gsm 031/393-418. Prodam bika sivca, težkega 140 kg; gsm 031/855-186. Teličko rj/li, staro 10 dni, prodam; tel. 583-23-60. Prodam teličko limuzin, težko 130 kg; tel. 583-28-75 ali 070/813438. Prodam telico simentalko, 8 mesecev breja, pašna; tel. 584-30-27. Prodam prašiča za zakol, težkega 230 kg; gsm 031/708-263. Prašiče odlične mesnate pasme prodam. Možna dostava. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Telico sivko ali friziko, staro do enega meseca, kupim; gsm 041/239017. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - m.t.; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Prodam suha bukova drva, cepljena; gsm 051/438-498. Prodam bukova drva v paleti; gsm 040/551-211. Drva, mešana, metrska, ugodno prodam; gsm 041/570-232. Prodam otroško posteljico z jo-gijem in posteljnino ter z zaščitno prevleko, bele barve; gsm 041/339-031. Ugodno prodam odlično ohranjen pianino; gsm 031/642-353. Prodam peč na trdo gorivo, 25 - 35 kW, cena 250 eur; gsm 051/263-749. Prodam stabilni hladilni bazen za mleko - 400 l; gsm 031/553403. Prodam traktor, 1991 letnik, IMT 539, 800 delovnih ur, 4.500 eur; gsm 041/280-005. Prodam pocinkan sod za gnojevko 3.000 l; gsm 031/515-112. Prodam 4 zimske gume, 155-7013, skoraj nove; gsm 041/354568. MORDA STE ISKALI PRAV TO KOMBI PREVOZI - TEVC Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk -klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), prodaja masivnih vhodnih vrat ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. Prodam jeklena platišča za audi ali VW, 16 col (5 x 112); gsm 031/295-331. IZGUBLJENO NEPREMIČNINE Na Rečici sem izgubila jakno -Erik team. Najditelj naj pokliče 041/471-769. Oddam sobe v najem; gsm 041/280-005. Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444-769. OSEBNI STIKI Resnično sreče moški v ljubezni nima, zato zvesto punco želi; gsm 041/240-403. £1)M ŠPOmA TRGOVINA v zqomesAvmia uoumi tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com 26 Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 Tokratna nagrajenka, ki je imela srečo pri žrebu in vam jo predstavljamo v rubriki Stilski izziv, je energična amaterska igralka, Jana Lukek Hudournik iz Šmartnega ob Paki. Gospa Jana se je prijavila izključno zaradi želje po drastični spremembi videza. Tokrat so se naše mojstrice preobrazbe odločile, da bodo gospo odele v barve primerne letnemu času. Tako ji je frizerka Urška Zorin lase pobarvala v odtenke jesenskih barv in jih precej skrajšala, vizažistka Natalija Plankl je oči senčila v oranžnih barvah, prav tako je v enakih tonih našminkala tudi usta, Nina B. Felicijan pa je v trgovini BazarR za gospo izbrala pisana oblačila, ki so se idealno podala h karakterju naše iz-zivalke. Za obutev so kot vedno poskrbeli v trgovini Jurček. Dogajanje preobrazbe je s fotografijami ove-kovečila Urška Hrastnik. Prisrčno vabljeni, da se na Stilski izziv prijavite tudi vi! lil I■>■•■III11 JI niiiiiiiiiiiin Potem Studio Urška Zorln s.p. Na trgu 43 3350 Mozirje Savinjske novice št. 45, 9. november 2012 27 www. veleja park.com Nedelja, 11,11.2012 ob 10, uri Degustadje jesenskih dobrot Štajerske frajtonarke