164. številka. Ljubljana, četrtek 20. julija. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto Iti gld., za pol leta 8 gld., aa ćetic leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2ti poleg gledališča v „zvezdi".
Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiSL
Samo Nemci ne!
„N. Fr. Pr.w, evangelij nasilijnemškutnr-jev objokuje v listu od vtorka osodo ruskih Poljakov, katerim je Rusija vzela poljski jezik v šolah in uradih ter jim povsod uvelo ruski jezik. To pogubna ista „N. Fr. Pr.", katera zagovarja pri nas germanizacijo naših šol. To se ve, da je zopet odkritosrčna in to nemško odkritosrčnost moramo našim rojakom zaznamovati, s prstom pokazati onim, ki so politično slepi, ki so rojeni ljudje slovanske krvi, pa z Nemcem glasujejo proti svojemu rodu. Ona pravi: „Unsere nimmer erschUtterte Ueberzeugung, dass S1 a-viseh und Deutsch Antinomien der G esc hi e h te bedeuten, welche kein Diplomat und kein Kreigniss Uberbrtlcken wird, er-strekt sich von dem Ganzen auch auf den Theil, von dem Slaventhum im Allgemeiuen auf dass Polenthum im Besonderen." To se pravi s slovensko besede: Mi Nemci smo prepričani, da so si nemško in slovansko uže po zgodovini tako nasprotni reči, da nij mogoče misliti na mir mej njimi.
Tiskovna žalostna „svoboda", ki jo mi Slovanje sedaj v liberalnej Avstriji imamo, brani nam povedati, kdo ima več uzroka sovražiti, ali Nemec Slovana, ali Slovan Nemca. Potrjujemo le, da ima imenovano nemško glasilo popolnem historično prav, če pravi, da
Listek*
Velik top.
(Iz Jules Vernojovega dela „Od zemlje do meseca- posl. Dav. Hostnik.)
(Konec.*)
. . . Bilo je 22. novembra. Deset dnij pozneje se je imelo zgoditi potovanje v luno. Še jedna operacija, ki jo bila jako delikatna, nevarna in kije zahtevala nezmerno previdnost. Trebalo je namreč spraviti v orjaški top onih štiritisoč liber strelnega bombaža. Kapitan Nicholl jo imel preskrbeti ta posel, in ne sme se mu jemati v zlo, ako se je bal, da bi se tako grozna množica piroksilina utegnila užgati ter cksplodovati pod samim pritiskom orjaške kroglje. Amerikanci somi so bili pa poleg tega še tako brezbrižni in lebkoinišljeni, da je bila opasnost že večja. Saj znamo, da so uže za federalne vojske pripravljali svoje bombe s cigaro v ustih. Barbicane si dakle izvoli najzanesljivejše delavce; delati mu morajo pred očmi, in nadeja se, da mu bode z modrostjo in previdnostjo vse posrečilo se. Zato pa tudi nij vseh štiritisoč centov bombaža dal prinesti najedenkrat na kraj, kjer je bila udol-bena orjaška cev, nego v zabojih po sto liber
*) Glej štev. 100.
je „nemško in slovansko po zgodovini protivje", samo da na priliko od Nemcev krvavo uničeni nekdanji polabski Slovanje tega nijso krivi, ampak njih uničevalci tedanji Nemci
Za to kot Slovanje le v drugej reči odgovarjamo, namreč: Hinavskih nemških solz za po rušenje poljskega življa nij treba. Poljaki so Slovanje in Itusi tudi. Poljaki če ruski jezik prevzeme nijso raz na roden i, pač pa bi bili ko bi se ponemčili. To je ravno tako, kakor če je zdaj na Nemškem visokonemški jezik pismeni jezik, a ne „plattdeutsch" ali pa lerchenfeldsko dunajski, ali kočevski, ali gornještajerski dijalekt. Vsi ti dijalekti so ostali Nemci, kakor ostanejo Poljaki; tudi porušeni Slovanje. Za to jih nij treba v imenu narodnosti milovati.
In mi zavedni Slovenci, na pr., brez oko liše v svojim nasprotnikom, ki tako naravnost izrekajo, da so sovražniki celote Slovanstva in nas posameznih delov tega Slovenstva, izpovedujemo, da prevzamemo brzo kakor le moremo ali pismeni jezik srbski, ali ruski, ali kateri bodi slovanski, samo ueniNkoKa ne« le Nemci nečemo biti, samo to ne, (to se ve da tudi Magjari ali ciganje nečemo postati). Zoper ponemčenje pa se hočemo boriti do smrti. In hvala bogu, da so denes uže malo drugi časi, nego so bili tačas, koje nemški cesar Oto tretji pisal svojemu vojvodi na polabsko - slovanskej meji: „Pobijaj jih, Slovane, kakor pse.41 De-
bombaža. Vsak zaboj, ki je prišel, so razvili bosonogi delavci. Vsi parni stroji so se v okolici odstranili, in na dve milji na okolo nijsi zapazil niti najmanjšega otrinka. Celo proti solnčnim žarkom osigural je strelivo, pomisli v novembru! Delalo se je rajši po noči s pomočjo neke svitlobe, ki je šla notri do konca cevi. Ogenj se je imel električnem potem dovesti do streliva.
28. novembra so bili vsi zaboji v dnu topovem. Tudi ta del operacije se je dakle posrečil. A kako je bil v nemiru Parbicano, ko je videl, da cele trope zrjalov hodi zijat k topu. Po palisadah jih je vse črno čepelo, i še v sredi zabojev v tako eksplosivno tvarino so hodili tiste smodke pušit. Vsak dan jo bil predsednik besen, Maston mu je pomagal, kolikor se je dalo, podeč radovedneže proč in pobirajo tleče čike, ki so se cmarili po tleh. A vendar se je top nabasal! Trebalo je dakle še krogljo spraviti v dno topa ter jo položiti na široko blazino strelnega bombaža. A predno se jo to začelo, trebalo je v redu naložiti potrebne predmete v krogljo. Bilo jih je precej kaj pak: daljnovidi. papir, svinčniki in tokove reči zraven množice termometrov in barometrov. Deli so notri i selenografično mapo od Beera in Moedlerja, l<i na tanko kaže vse. I kar se nahaja na nočnej kraljici, dalje troje
nes prakticira to še Oerkez v Turčiji, ali tu malo višje v Evropi no pojde več, tudi ko bi si „N. Fr. Pr." želela tacega veselja.
Rumunija in Grška.
Teško je vedno politikarju govoriti o tem kar bode, o tem kar se preračunuje, obeta,, upa, o tem kar sama številna ali politična kombinacija govori. In v tej stvari je mnogo faktorjev baš v orijentalnem vprašanji. Srbija in Črnagora sti stopili v osodepolni boj. To je dejanje. Ali niti v tem si politikar ne upa ni tako ni inako za gotovo prorokovati. Zelja njegova ga zapeljuje, da veruje v gotovo zmago Slovanstva, a protivniškega izreka se tudi boji.
Sedaj vse novine, tudi nam Slovanom neprijateljske, pripovedujejo, da je vendar le res tudi Uumunija v dejanje stopila. Tega bi ser niorali in mogli neizmerno veseliti, ker je velikanska podpora južnemu Slovanstvu. Ali ne upamo si prav iz celega srca tej prikazni veselja izražati, ker vemo Slovani in vidimo, da je tu vojni tovariš, potreben in dober, a ne popolnem zanesljiv. Rumuui hote iz slovanske srbske zmage žeti. Da bi le tudi tej zmagi res pomagali, pa smo zadovoljni.
Slovanstvo je mehko. Nikjer nij gospodujoče. A Slovanstvo je veliko in ima ve lik o-bodočnost. Zato se ga boje ostanki tujih, pozabljenih narodov, kakor so Magjari, Rumunl in Grki. Vendar pa vsi tudi uvidevajo (razen
karabincev in veliko smodnika in svinca. — Ne zna se, kaj se nam pripeti, pravi Maston. Ljudem ali pa živalim je lehko, da naš pohod nij vseč.   Treba biti previdnim.
Kaj bi poleg tega še našteval razno obleko, ki je bila primerna in za mraz polarnih regij i za vročino ekvatorijalne širosti.
Maston je hotel, da bi se vzelo tudi nekaj živali soboj, ne par od vsacega rodu, kajti nij se mu zdelo potrebno, da bi se zelenci iu guščerji, tigri in aligatorji in druge take hudomušne zveri po mesecu šetale. „Teh nečem, pravi predsedniku, a biki in krave, osli iu konji bi nam pa v no vej deželi res prinašali obilo dobička."
— „Priznajem dragi moj, dojo Barbjcane, a pomislite, da so mi no peljemo na luno v Noetovi barki. Naša krogija nema temu niti prostora niti namena. Ostanimo dakle v mejah zmožnosti."
Po dolgem promotravanju se ipak določi, da se vzame na luno izvrstna psica, ki je bila lastnina nečemu odborniku, pa nekaj perišč rodovitne zemlje in najkoristnejšega žita, ko bi se pripetilo, da na novej zemlji ne raste druzega nič, ko OSat pa kozje potice. Ostalo je še pitanje o živeŽU, kajti kroglja bi znala prižvižgati na tak del lune, kjer nobena stvar ne raste.  Barbicane je tako ravnal, da se jo
Magjarov), da za zdaj le v soglasji slovanskega prvega gibanja kaj pridobodo. Zato je vse upanje, da se bodo Turkom sovražniki pomnožili.
Za gotovo to se ve da rumunske akcije nij pričakovati. Novejši telegram celo poroča, da se je senat, druga zbornica, izrekel za nevtraliteto. Rog razumej zopet te patrone! Odvisno je torej vse od tega, kako se odloči prva zbornica in knez, kateri je baje samo-stalnejši nego se je mislilo. Morda bode vendar večji vpliv prve zbornice zmagal.
Mej tem pa dunajska „Presse" javlja zopet, kar je bilo uže oni dan govorjeno, da se je zgodilo: Grški ministerski predsednik Koinunduros je kralja, ki je sedaj na potovanji, prosil, naj brzo pride domov v Atene, ker se bode v grškoj zbornici na-svetovalo 40.000 mož mobilizirati. Torej tudi Grki premišljajo: bi li, ne bi li?
Ko bi bili to prijatelji, zavezniki, politiki, ki iščejo zvez in prijateljstva za bodočnosti, davno bi bili uže v ognji in Turčija ne bi bila mogla skoro vse svoje sile zjediniti le proti mftlej ali najpogumneji slovanskej Srbiji.
Jugoslovansko bojišče.
Včeraj so je morda kakova velika bitva bila ali se bije denes. Turki in Srbi je videti, da zbirajo svoje čete v to svrho. Trvi so ofenzivo naznanili, o kretanji Srbov pa se več dnij nit ne izve.
Oficijnlni telegram iz Belgrada se glasi: Poskušnja Turkov na Drini prodreti, bila je od naše strani odbita. Turški oddel, ki je pri Mokrej gori v jugu Srbe prijel, bil je v beg zapoden. Turki ne stoje nikjer na srbskej zemlji- Dučie* stoji še vedno pred Novo va-rošjo v prostorih, ki jih je Turkom vzel, torej je turška vest, da je bil zapoden, neresnična. (Srbi imajo sploh veliko posla, da turške laži popravljajo.)
O črnogorskih zmagah se poroča iz Cetinja 17. jul., da so se vse turške vasi na Gačkej planjavi udale Črnogorcem ravno tako
sklenilo vzeti hrane za jedno leto. A treba je pristaviti — da se nikdo ne ustraši, da nijso vzeli soboj krompirja, nego mesnih in sočivjinih konserv, ki se v hidravlično stiskalnico spravijo na najmanjši mogoči volumen in ki imajo v sebi veliko hranilnih snovjj.
Tudi kakih dvesto litrov žganja in za dva meseca vode; kajti vsled zadnjih astronomnih opazovanj nij nihče dvomil, da je na luni dosta vode. Kar se tiče živeža, so bili prepričani, da ga morajo tudi najti gori, še Maston o tem nij dvomil, sicer bi pa ne bil sklenil iti tija.
— „ Sicer pa, dragi kolegje, govori tajnik, ne bodemo čisto zapuščeni od svojih po-zemeljskih tovarišev, in sigurno ne bodo zaboravili na nas."
— „Kako to umejete?" vpraša stotnik Nichole.
— „Nič bolj jednostavnega, odgovarja Maston. Kaj ne bode naš top vedno tukaj V Dakle, kadar bode luna v ugodnih uvetih zenita, to je vsaj jedenkrat na leto, kaj ne morejo streliti k nam živeža, ki nas bode jedenkrat dosegel?"
„Hural hura! zakriči jih več, veselih te modre ideje. To ie pa modra beseda. Gotovo, da nas naši pridni drugovi ne ostave."
— „Gotovo ne! tudi mi bodemo zvedeli lehko kaj novega o zemlji. Vrag bi bil, da ne
tvrdnjava Metohija, iz katere je posadka pobegnila v bližnje obkope. Sočica in Zimonić ostaneta tu ter bodeta pazila na te turške obkope in na sovražne vojake v njih. Knez Nikola je prišel pretečeno soboto na večer v nevesinjsko polje. Na jutrajSnji dan je zapovedan napad na Kasabo, ako se prej ne uda. Tvrdnjava Zavala udala seje ravno tedaj, ko so Črnogorci hoteli s kanoni na njo streljati. V Gačkej udale so se še mnoge kule brez boja. Domači Turci prihajajo knezu naproti ter izjavljajo, da se predajo brez boja, ter ga lepo in ponižno pozdravljajo rekoč: Bog ti je bil na pomoč, gospodar!
Turški telegram iz Mostara 18. julija poroda: Oboroženo mohamedansko prebivalstvo iz okolice ima ukaz iti proti Blagaju. Turki so zaseli hribe in holme okolo mesta in na ravnini delajo nasipe, da bodo mesto Mostar branili. Tu bode torej oster boj. Ali kadar pa jedenkrat Črnogorci Mostar osvoje, potem je Hercegovina njih.
Iz Belgrada se „Pol. Corr." piše: Bel-gradksko vojno vodstvo, dela hitro na to, da pomnoži armad ne oddele, kateri so razpostavljeni na Ibaru, Timoku in na Drini. Vsa pripravna vojska je uže odšla k omenjenim od-delom. Če bodeta Lješanin in Alimpič pričela ofenzivno vojevati nij še gotovo, da bode general Zali, kateri je definitivno na svojem mestu in katerega armada se je uže pomno nožila na 18.000 mož brezi 3000 prostovoljcev ofenzivni naskok poskusil. General Zah mora, oni 13 milj dolgi in 8 milj široki del zemlje, kateri Črnogoro od Srbije loči in Bosno z Bulgarijo veže na vsak način osvojiti. To se pa zgoditi more le s pomočjo Črnogorcev Pozabiti pa tudi se smemo, da so Turki utvrdili Novi Pazar, Sjenico, Novi Varoš, Pre-pohje, rievje in Kolašin, nasprotno pa, da so Črnogorci uže pri Mostaru.
O vojevanji Črnogorcev došla so onemu listu pak sledeča poročila: Vrhovni poveljnik Hercegovcev, Peko Pavlović, katerega je knez črnogorski imenoval vrhovnim vojvodem, do-
najdemo sredstva, kako občevati se zemeljskimi prijatelji.
Vse gleda v zaupanja polnega govornika, in vsakomu se njegove besede zde tako jednostavne, tako elementarne, lehke in vspeha si tako sveste, da bi bil moral res vsakdo zločinec biti, kdor bi se ne bil odločil, dati se izstreliti na luno.
Projektil je bil dakle pripravljen, le v cev deti ga je bilo Še treba. To je bilo pač opasno, in vse se je treslo, kaj bi bilo, ko bi popokale verige, po katerih so ga spuščali na dno, a k sreči se nij prigodilo nič, in kroglja, ki je dospela na tla, je bombaž le še bolj stisnila, da je morala impulzija pri strelu bivati še večja.
O v; vil j !
Prvi dan decembra meseca pride, osode-polni dan; kajti ko bi se taisti večer krogla ne izstrelila, ob deseti uri šest in štirideset minut in štirideset sekund, preteklo bi više nego osemnajst let, da bi luna prišla zopet pod te uvete zenita in perigeja.
Vreme je bilo krasno; kljubu temu, da se je zima bližala, sijalo je vendar solnce gorko in zlatimi žarki negovalo ovo zemljo, katero je imelo zapustiti troje ljudij, idoeih na nov svet. Kako je svet teško spal v noči, ki je bila pred tem dnevom, tako nepotrpno čaka-nim!   Kako je prsa težil tovor čakanja! Vsa
bil je ukaz, naj Trbinje obsede; da bi to tvrdnjavo tako hitro osvojil, kakor druge, to nij nikakor pričakovati. Mustafa-paša, poveljnik tvrdnjave ima na razpolaganje : 1000 nizamov, 1 bataljon redifov in 3 tabore baži-bozukov, kateri so pod poveljem bimbaže Mohamed bega Rossulbegovitfa. Tedaj je skupaj 3500 turške vojske v Trebinji, kateri so preskrbljeni s hrano na več tednov. Pred Trebi-njem bode tedaj na vsak način dolgotrajen boj.
14. t. m. bila seje celi dan pri Nevesinji mej Črnogorci in Turki ljuta bitka in celo še v tem-nej noči. Na katerej strani je zmaga, razvidno je uže v tem, da so Črnogorci 16. t. m. v Blagaj marširali, tedaj na vsak način vrlo vspešno za Črnogorce. Vsled tega vlada v Mostaru velik strah, kateri je še povečan s tem, da je 80 turških prostovoljcev, kateri so se bojevali pri Nevesinji, prišlo ranjenih v Mostar. Vse šta-cune v Mostaru so zaprte. Kristijani so vsled tega še v večjem strahu, akopram jih Ali-paša tolaži.
Jeden črnogorski oddel prišel je v Glav-sko, zgor Brenovske luke; vsled tega je zveza mej Dubrovnikom in Trebinjem popolnem zaprta, in Turki ne morejo ničesa, ne hrane niti municije v Trebinje več dobiti.
Politični razgled.
Notranja «t«»ž<»l>.
V Ljubljani 19. julija.
Ce*ar naš se snide 10. t. m. zvečer ob 10. z nemškim cesarjem v Solnogradu.
Nekateri HSŠnvoverHi poslanci sklicujejo zbore volilcev in agitirajo zoper nagodbo z Ogersko.
Mtrvntski sabor dela postavo o grunt-nih bukvah in proračunu za to leto.
VitttnJ<» (lržuve.
Mtuiitiin rh<w vlada terja od Turkov, da se prizna historično ime Rumunija, da se vzame rumunski agent v diplomatičen kor v Carigradu, da le on ima pravico soditi tam Rumuncem, da se natanko meje določijo pri donavskih otocih, da Rumunija sme trgovinske, poštne in izročevalne pogodbe z druzimi državami delati, da se  Donavski Delta
srca so klepala na vso moč, samo Mastanovo je trkalo, kakor po navadi. Še zmenil se nij kakor, da bi vsako noč v nabasanem kanonu spal.
Okolo topa se je bila zbrala nebrojna množica sveta; vse črno je bilo ljudij po travnikih, in nič ne pretiravam, ako trdim, da jih je bilo najmanj pet milijonov. Uže pred mesecem dnij so začeli taborovati tukaj. Vsi narodi celega sveta so imeli zastopnike tam: Rekel bi, da se ima jezik zmešati, kakor o bibličnih časih babilonske kule. Različni razredi amerikanskega prebivalstva so bili tamo bankirji, kmetovalci, mornarji, komisijonarji, trgovci, brodniki, uradniki — vse se je tam naslanjalo na komolec. — Do večera prvega decembra je bilo vse nekako tiho; le šumelo je, kakor v čebelnem panji; tako je vselej pred velicimi katastrofami; noizrazna čuvstva se po-lastujejo srca.
Proti sedmem ipak ta teški molk mine. Luna se prikaže na obzoru. Več milijonov hura pozdravi jo, da je prišla. Vpitje je donelo do nebes, pleskanje se je čulo od vseh krajev, a srebrna Selena je mirno lesketala se na občudovanja vrednem obloku ter je ljubkala pijano množico z najljubeznijimi žarki.
Zdaj pride trojica neustrašenih potnikov. Ko jih množica zagleda, se vpitje podvoji. Jednodušno, v jednem trenotku zadoni iz pet
jim da (Dobrudža) in smejo Rumunci trgovati po vseh vodah, ki ob njih brežijo.
Angleški* deputacijo, katera je pri lord Derbvju ministru vnanjih zadev prosila naj se Anglija ne vtiče vojno v vnanje zadeve, vodil je poslanec in znani učenjak John Bright. On je ministru izročil spomenico podpisano od 40 udov parlamenta in š*e 571 odličnih osob iz vseh strank. Minister je skoro obljubil nevtraliteto. Torej Angleži, ki so uže tako s pomorsko sabljo rožljali umikajo se nazaj in prepuščajo Turka osodi.
Dopisi.
I k Xttgrr«»Jhn 17, julija [l/.v. dop.] (Intresantneje allineje iz Makanče-vega govora.) „Ja nisam odgovorni ministar, no vojnik Nj. Velič. kome jedino odgovaram, izpovjedio je jednom general Molli-narv. Prem priznajem da i absolutistička vlada odgovara javnomu mnionju i povusti, to s druge strane ipak znadem, da toj odgovornosti posve nedostaje ustavni i parlamentarni efekt.
Godine 1873. rekao je svietli ban, odgovaraju«! mi na jednu interpalaciju da će, nuspie li za godinu dana s utielovljenjem krajine odstupiti.
Godine 1874. obrekla je Nj. preuzviše-nost u idućem proleću izvesti spojenje viših sudišta (krajiških s bratskim) a g. Živković nas je uvjeravao, da će u ovom saboru već sjediti i krajiški zastupnici.
Kad bi Ugarska htjela, svakim pokušajem odpora odprhnuo bi g. Mollinarv kao preje. Nu Magjari potigli su što su htjeli. — U pogledu zajedničkih posla podredjena je krajina ugarskomu saboru i ugarskoj vladi, a u autonomnih poslovih vole viditi na čelu krajine generala Mollinarva, nego li sabor hrvatski. Po tom mi se čini, da g. Mirko Hrvat nije potražio pravo vrelo zaprieka spojenja viših sudišta.
Niti si ne mogu misliti, odkud tolike ambicije u generala Mollinarva, kad i onako znade, da bi nakon provedena sjedinjenja sudova ostao ipak glavarom krajine ili pače, da ga i odkuda
milijonov grl narodna slavodatka Zjedinjenih držav, in „Yanke doodle" se je razlegala, kakor užasen grom do najskrajinih mej atmosfe-rinih. Potem petje potihne, zadnje harmonije počasi umolknejo in preko ginjene množice se čuje zopet molklo mrmranje.
Ura udari deset, (as je vsesti se v krogljo. Barbicane je bil uredil svoj časomer na desetinke sekund po onem inženirja Mur-chisona, ki  je imel ogenj spustiti v strelivo.
Trenotek ločenja pride. Vse je ginjeno. Celo Maston je nekje pod svojo suho trepalnico našel neko staro solzo, da jo je spustil pri tej priliki na tla! Nekoliko minut pozneje so bili potniki zaprti v top. Kdo bi mogel narisati občo ginjenost?
Luna je šla čista kakor kristal — preko obzora, ugasovaje gredoč vse zvezde; uže na pol pota proti zenitu. Vsakdo dakle lehko umeje, da se je začelo uže meriti pred cilj, kakor lovec strelja pred zajca, ako hoče da ga dobi.
Užasno molčanje je spremljalo cel ta prizor. Niti jedna sapica si nij upala dilmiti! Niti jedna prsa ne geniti se! Srca se nijso osmelila dalje biti: vse je zrlo v ogromno žrelo orjaškega topa.
Murchisone gre z očesom za iglo svojega časomira. Še štirideset sekund je manjkalo, a vsaka se mu je činila dolga, kakor vek.
odmaknu, a ono bi uvjek jošte ostao visokim vojničkim častnikom in dostojanstvenikom, do-Čim našoj gospodi nakneš li ju s njenih kurul-skih stolica, nepreostaje ino, no pori penziju.
Njegova Pruzvišenost nije u tom smjeru ni u pitanja utjelovljenja krajine, ni u spojenju višjih sudova ništa predvzela. Po mom su s toga mnienju nutielovljenju krajine prvi krivi Magjari i Niemci, a iza ovih u drugom redu oni, koji so pomogli ugušiti narodnu sviest.
Dok Austro-Ugarska podržaje monstre-kaznionu — mislim vojnu krajinu — dotle radje vidim na čelu njene uprave generala Mollinarija no i kojeg člana konzorcija naših današnjih političkih kapacitetah, jer se je on u najernijih svoje vladavine pokazao nesklonim političkomu švindelu i šovinizmu, koji se na burzi hrvatske politike od strane hrv. vlade tjera. (Predsjednik poziva govorniika na red.)
Domače stvari.
— (Umetnost.) Sliko Maksovo, Kriščeva glava na prtu svete Veronike, ki je zdaj v reduti razstavljena, močno hodijo gledat. Ta slika je imela dozdaj po svetu toliko čudovitega vspeha, kakoršnega nobena druga v naših modernih časih. Od slikarja jo je kupil nek Lehmann, znan trgovec s slikami v Pragi, (ki je bil tudi posestnik Makartove Katarine Cor-nara) za 12.000 gld. A ni tržeč ni slikar sta mogla tačas slutiti, da bode podoba kedaj tako slavo delala svojemu stvoritelju. Lehmann je s podobo šel v London, vender nij mogel nikjer prodreti z njo, dokler se mu ne posreči, pokazati jo pri soareji necega ministra, kateri je bil imenitne umetnike, žumaliste in najbolj veljavne poznatelje umetnosti povabil. V tem zbirališči je bila podoba izpoznana kot jeden največjih umotvorov, ne toliko vsled mojsterske tehnike, temveč zarad izraza obraza, ki kaže globoko bolest in tužnost, zjedinjeno z neizrekljivo miloto. Londonsko občinstvo bilo je očarano od tega obličja, celo leto so se gnetili pred njo gledalci v Franch-Gallerv, kjer je bila videti.   Kritika bila je o njej jedina po vseh
Pri dvajseti vse vzdihne, in vsi so znali, da potniki v topu tudi broje te strašne sekunde. Osameli kriki se čujejo:
„Trideset pet! — trideset šest! — trideset sedem! — trideset osem! — trideset devet! — štirideset! Ogenj!!!
Murchison pritisne in električni tok požene električno iskro v top.
Strašen pok, neslisan, nadčlovešk kakoršnega nikdo posneti no more, niti butanje groma niti pokanje podzemeljskih prevratov, rodi se v jednem trenotku. Orjašk ognjen snop švigne iz drobja zemlje kakor iz kraterja. Zemlja se vzdigne in teško, da je kdo v sredi goreče soparice videl leteči projektil.
Ko se je beli ognjeni snop vzdignil proti nebu do čudežne visokosti, razsvetil jo bil celo Florido in nekaj časa je v precejšnjem delu dežele dan nadomestoval noč. Sto milj daleč v morje se je videla ta grmada v zraku in več nego jeden kapitan je zaznamoval v svojej bordnej knjizi prikazen orjaškega meteora. — Neizrečeno je bil zagrmel top. Dežela se jo bila notri do drobja pretresla. Niti jeden gledalec nij bil obstal; vse je ležalo kakor snopje za žetve. Kateri so bili blizu topa, nesel jih je puh več metrov preko glav njihovih sodržavljanov. Tristo tisoč ljudij je oglušelo, kakor bi trenil. Ves naravni red je bil zmešan. Drugo jutro se solnce prikaže
merodajnih časopisih o tem, da je to umotvor prve vrste po svojem duševnem izrazu, da je tudi ona umetnija, da Kristus, kadar se gledalec oddaljsa, odpre oči in je videti, kakor da bi z nepovedljivo milobo za toboj gledal, — prave umetniške vrednosti. Na Dunaji je imela podoba tudi velikansk vspeh.
— (Naturen čudež.) Iz llotedržice se nam 18. julija piše: Denes smo opazovali 5 do 6 let staro hruško v vsem njenem po- • mla danske m cvetji. Hruško drevo ima osem lepo belo razcvetenih šopkov. Kaj tacega se tu pri nas še nij prigodilo o tem času, ker navadno vse sadno drevje maja meseca odcvete, čeravno živimo tu v mrzlih rovtarskih hribih.
— (Na smrt obsojen) je bil v Celji 10. t m. France Skorjak, zavoljo umora in tatvine.
— (Ubog na duhu.) Piše se nam: Te dni je bila pri nekej sodniji na Dolenjskem obravnava, ki je prouzročila dosti smeha na-vzočnim. Nek 25 let star človek namreč ves čas svojega življenja nij bil prišel dalje, ko od svoje rojstne vasi pa k farnej cerkvi. Ko so mu vsi domači pomrli in je ostal samo njegov očem še v hiši, terjal je od njega doto. A očmu je bilo znano, ila ljudje o fantu govore, da je malo prismojen; ko ga torej ta toži, pove sodniku, da dote ne moro izplačati, ker je tožnik „trapast". Sodnik se hoče o tem prepričati in pokaže tožniku banknote po 1 gld., 5 in 10 gld., ter ga vpraša, koliko plačajo. Onega po jednem goldinarji je poznal, ker ga je uže videl; onega za 5 je cenil za 7, onega za 10 pa za 13 goldinarjev. — Razutneje se, da je tožbo izgubil in mora biti še brez dote, akoravno je polnoleten in sicer pri čistej pameti, samo hribovec je, po svetu nij nič prišel.
Razne vesti.
* (Potres na Dunaji.) Na Dunaji je bil 17. tega meseca ob dveh po polu dne silen potres, tako, da so zvončki sami zvonili, stropje padali, zidovi pokali, omet se od zidov krušil, dimniki podirali,  in so ljudje iz hiš bežali,
na nebesu polnem oblakov. Težak in nepro-dren zastor se vstavi mej nebo in zemljo. Ta prvi dan je vsakdo hotel prodreti gosto odejo oblakov, da bi videl, kaj se godi s projektilom.
Znam, da tudi marsikaterega bralca to skrbi. Naj mu povem, da je dan kluba Bel-fast v jedno mer opazoval z velikanskim tele-skom, zaba dava jednajst dnij. Stoprav dvanajstega decembra je njegovo opazovanje vspe-šno, le čujte, kako noto je izdal v imenu to-povega kluba:
LongsPeak 12. decembra. „Projektil, ki se je pahnil iz orjaškega topa, je zapazil Belfast pa g. Murchison, ob osmeh in sedeminštirideset minut zvečer, ko je luna stopila v zadnji krajec. Ta projektil svojega cilja n i j dosegel. Šel je ob strani, a tako blizu, da ga je privlekovanje lune obdržalo. Tukaj se je njegovo ravnočrtno premikanje spremenilo v okrožno in postal je projektil pravi pravcati satelit lune. Hitrost njegovega sukanja se ne pozna. Dve hipotezi se zdaj lehko postavijo: Ali ga bode luna na-se potegnila in potniki bodo dosegli svoj cilj, ali pa bode v nespremenljivem krogu projektil sukal se okolo lune do konca dnij. To nam bode opazovanje odkrilo; a zdaj more opazovalni odsek topovega kluba le izreči, da je solnčemu sistemu dal novo zvezdo.   J. Belfast."
zunaj hodtvi pa baje prav videli valove potresa. Posebno jude na borzi je potres tako prestrašil, da so skozi vrata in okna ven dirjali, misleči, da jim je Jehova* za grešno peto.
* (Strah pred kugo.) Časopisi se uže boje, da bodo turški vojaki iz Azije v Srbijo in k nam zanesli kugo. Na bojiščih pak se utegnejo še druge epidemije same roditi in po Evropi razploditi. Tako utegnejo priti časi, ki bodo človeški rod bolj kosili kot puška in bajonet.
* (Praška trgovska akademija), katera je letos 10. marca dvajsetletnico svojega ustanovljenja praznovala, sme se s popolno savestjo ponašati, da je ona prvi zavod v orne njenej stroki in to v celej Avstriji. Kljubu temu, da ima povsodi mnogo konkurentov, kakor v Pragi, na Dunaji in drugod v Avstriji, razcvela je ta akademija pod vodstvom ravnatelja g. Karla Arenza, — na mesto izglednoga zavoda, katere izvrstna organizacija se odlikuj« v stroki trgovinskega poduka pred vsemi domačimi in inozemskimi jednacimi zavodi, in bode gotovo vsacemu jednacemu zavodu kot izgled. Mnogo učencev, ki so to akademijo obiskali, zavzemajo sedaj odlična mesta na različnih krajih kot bankini ravnatelji, vodje tovarn itd., in vsi ti dajejo gotovo izvrstno izpričevalo omenjenega zavoda. V tekočem šolskem letu obiskalo je 250 dijakov trgovinsko akademijo, to je sicer prav visoko število v tako slabih časih. Dijakom dovoljeno je biti tudi jednoletnim prostovoljcem, ter uživajo ako obole brezplačno postrežbo v trgovinskoj bolnici.
Dunajska borza 10. julija.
	poroeUo.	
Enotni dri, dolg v banko /<?.ih	66 * d	—
Enotni drž. dolg v »rebru	69 .	—
1860 uri. portojilo	112 .	25
Akcije narodne bankb	808 .	—.
Kreditno akcij a    . .	144 .	90
	127 .	—
C. k. cekini .   . ,	.   10 .	11
	5	<0
Srebro	101 .	25
kr.
V Kamniškej čitalnici
so takoj v najem daje
gost ilnica
na najboljšem prostoru v mestu, s prostornimi sobami, velikim hlevom in veliko klotjo.      (227—1) Več se izve pri čitalničnem odboru v Kamniku.
V Škofjej Loki
na CSoreiiJtikrm,
prodaje se po ni/.kt j ceni na srtdi glavnega trga stoječa hišni Mt. v dva nadstropja, s pro-
stornimi sobami, kuhinjami, štacuno. dvoma hlevoma in prostornimi kleti pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
Več iz prijaznosti pri gospodu Avgustu Deisin-gerjn v Škofjej Loki. (220 1)
Zahvala.
Za sočutje in sprrmstvo sprevoda ne-pozabj ive
Ane Navratil roj. Kr^marić,
izreka prisrčno zahvalo
Žalujoča rodbina.
Metlika, 18. julija 1876. (228»
Za barvanje sob in sploh mazaćna dela. po nizkih en ali priporoča so najtopleje
(2i5—3) v Dobu pri Kamniku.
Št. 408.
Oznanilo.
V predmestji aL«>x poleg Gregoraševega poslopja se bode bodoči mesec restavriral stari vodnjak in napravila nova primerna sesalka (pumpa). — Podvzetniki, kateri bi hoteli isto delo izvršiti, nnj se ustmeno ali pismeno oglasijo do 10, avgusta J#7(> pri podpisanem, kjer izvedo tudi dotične pogoje itd.
Občinsko glavarstvo mesta Lož,
dne 15, julija 1876. (224—2) tja h 1. r., župan.
Nepremakljive in za peljati
Mlatilnice na cveke
ročne in za vlaženje
od 1—6 konj
izdeljujejo. kot specijaliteta
Unirath & Corop., v Pragi
gospodarskega orodja rfrojni fabrika. Ceniki in podobe zastonj.  Za vsak stroj se jamči. (188—6)
Z-AXOCr-A.
pri
gosp. Josipu Debevcu v Ljubljani.
Sirovi loj
kupuj.>t;i vaaki '.i< po nijvi ji ceni
Kari Pamperl-ova sina,
Topilnica za loj, iTeJarija in milarnica, zaloga Tilgalnih, svetilnih in maijobnih tvarin
v CELOVCI na Koroškem.
■ ■ ■
(29-7)
Dorško olje
iz »ale kltoi ili Jeter,
iz Borgma na Norvegakem}
rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepreuiočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se želoznim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da_ se ponarejovanju izogno vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici.
(.3-17)    Gabriel Piccoli,
lekar, jia tiunaj#kej cesti v Ljubljani.
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo-tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zober'*, originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kalifomske povesti** od Bret Harte a.   Cena 50 kr.
3. „Tugomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. „Na Žerinjah**, izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
Denes četrtek 20. Julija 1*7ii
in vsak sledeči dan:
Telika predstava
z novo izbranim programom.
(223—3)
2C slclopvL:
Velika fantastična čarovna pravljica < J rima izdelana za Cirkus ter predstavljena po ravnatelju Sidoli s navlaAi' zato uglasbeno godbo. Predstavijo se s 05 otrocimi v starosti od 10—12 ht s popolnem novimi rimskimi triumfmini vozovi poleg pa še s štirimi nalašč zato napravljenimi kočijami, v katere so upreženi Miniatur-ponny in Trakenski žrebei vkupaj je tedaj 16 konj. .Spremstvo princa mej tretjim dejanjem. Spanjski grotcsk-tamburin-ples, plešejo ga 8 otrok v navlašč zato napravljenoj obleki.
Kasa se odpre ob (i. uri. Zahiek točno ob 8. uri.
Umrli v IJul»l Jttiil
od 14. do 16. julija: Franjo VVajda. 19 1., sin višjega konđukterja, za sušico. — Anton Hossi, 49 1., v prisilnej delavnici, vsled dvsenterie. — Antonija Zupančič,  21 l, v bolnici, za jetiko. — Franjo Istenič, 22 1., v bolnici, za jetiko. — Ivan Stat-man, 31 1., vsled dysenterie. — Marija Gr< har, 40 1., v bolnici, za jetiko.
nun.
18. julija:
*vr«i*»:   Berli in Trsta. — Dvonik iz Radovljice. — Weis iz Siska.
Pri Un\ui-Nkfiii dvoru:   Lukič iz Zadra.
Pri Zamorci :   Pretnar iz Gradca. — Makovie iz Zagreba,
Zemž-
1
TI odpovida se tež česky.
Polytechnicka škola
ve i t,i ii i*. *'it i
Pri vili'
v<» tGraniten bergnn (v
Iiigenieiiru   stroju, merici, LuČebnfku (liplnš zafizene* Laboratorium), Stroj vedoucfch. Pripravka pro jednoročnl dobrovolnfky. Prospekty zašila feditelstvo zdarma a na dopisy
(289 • 1)
Jedina trgovina na Dunaji!
katera je ugodna za tako slabe čase, sklenila je cene blaga šo za 30°,'0 znižati in ta je
Kineskega srebra fahrikna zaloga
II. It4»«l«»lli<»iimi 4k Co.,
XD-o.nstj, KarntneiBtraese l-i, "bazsurju..
BB Veljalo jo na primer.
6 Žlic za kavo 6 navadnih žlic
6 nožev za obed . „
6 vile          „    . „
1 vel. žlica za juho .,
In r> v mleko „ 1 moka skledlca z žlico„
6 nožev, 6 vilic,
6 žlic
6 žlic za kavo
prej        sedaj prej gl. 3.: 0,   gl  1.50 1 posodica za slad-„   7.50,    „   2.75    kor s pokrovom    gl. 4. — , „   7.50,    „   2.75 6 mal. tas z.> sladkor „ 3.50, „   7.50,    „   2.75 1 posodica za mai lo  „  3.—, „  5.—,     „   2.50 3 koi ko s podobami   „   3.—, 3.—,    „   1.50 1 par svečnikov   .   „   6.—, 6.— ,    „ i majolka za čaj .   n S.—,
1 posoda ca olje ioaet„ 8.—, l?oH«^l>ii<*fc**n ojuiv.c>>'iiiij«i vredno!
6 desertnih IloSeV, 6        _ vile,
sedaj
1.20 1.20 1.50)
»4»
a,— o.—
5.—
vien 24 komadov v elegantnem etnija na-mesto gl, 84 samo !» jrl. 50 kr.
6        n žiic, 6 poslavcev. a nože,
vseh 21 komadov v elegantnem etnilu namesto gl.
sumil el, 9.7").
N ujnovvjšu pustu za čiščenje zlatnine,  srebrnlne in kiueškega
srebra, Ikatlnea 86 kr., o škatijie gl. 1.20,
Jako !i i > t ■ t .v se, majo ke za kavo in čaj, service za čaj, strja'ca za pogrnene mize, glrandole, posipale! za s adkor, čašico za jajca in garniture za jajca, posodice za lobotrebce, sponke .a ser vije te Itd. itd. Na vzunaj rata polilja .^e točno In vestno proti poštnem povzetku, Na zalite vanje dopoiUja se tudi razi i čt ni cenik brezplačni). (H'J—9)
Jklatelj in urednik Jo&ip Jurčič.
turna in uai „>uiuane tiskarn«'